Številka LETO Lili, 28. MAJ 2021 CENA 1.90 EUR oc, m ; 3 Epidemija novega koronavirusa V minulem tednu na testiranju v Nazarjah pozitivna le ena oseba STRAN 9 V mozirski zdravstveni postaji je začel delati priznani specialist pediater Rušit Salihi STRAN 9 MINI MARKETING d o o Stranic« BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 STRAN 16 Najboljši želodec je letos na ocenjevanje prinesel Primož Kramer iz Šmihela STRAN 11 Ivanu Čoparju za zasluge pri razvoju čebelarstva odlikovanje Antona Janše I. stopnje STRAN 12 Čestitke, Oglasi 2 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Vsebina Novela zakona o vrtcih Bo brezplačen vrtec prispeval k dvigu rodnosti?...........4 KLS Ljubno 20 tisoč evrov za obnovo Frischaufovega doma......................5 Charming Slovenia Arabski svet spoznaval razkošno turistično ponudbo Slovenije.......5 Izbor najboljše podjetniške ideje Med finalisti tudi Printee in Bird Buddy........................6 Ljubija Začetek gradnje krožišča..............6 Nazarje Začetek gradnje povezovalne ceste pri zdravstveni postaji........7 Občina Ljubno V pripravi trije občinski podrobni prostorski načrti............8 Gornji Grad V nedeljo posvečenje novega celjskega škofa..................8 Turistična zveza Slovenije Zlato priznanje za nalogo Čutna kulinarična izkušnja z lesniko.....17 Družina Gornik Tevž Na podedovani kmetiji bodo prenovili stare objekte....................18 Osrednja knjižnica Mozirje Čebelarski kotiček navdušil ljubenske otroke..............................20 Namiznoteniški klub Savinja Brin Kunstelj dvakratni državni podprvak..............................22 Vojaška vaja Jadranski udar 2021 Usposabljanje kontrolorjev........22 Tretja stran Kaj lahko naredijo občine, da obdržijo mlade? V tokratni številki Savinjskih novic smo prostor za osrednji intervju namenili dr. Maticu Pečovniku iz Nazarij, ki je pred nedavnim doktoriral na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Pogovor z njim ni bil namenjen samo pregledu njegove študijske poti ampak tudi njegovemu pogledu na aktualni položaj mladih v Sloveniji. Kot osrednja izziva na tem področju je Pečovnik izpostavil stanovanjsko problematiko in prekarno delo, ki sta se v času epidemije in omejitvenih ukrepov pokazala celo kot povezana. Kajti ko je vlada z dekretom zaprla študentske domove, je mnogo študentov ostalo brez strehe nad glavo, hkrati pa so ostali brez možnosti zaslužka s študentskim delom. Razen enkratnega solidarnostnega dodatka denarnega nadomestila ta kategorija državljanov ni prejela. Stanovanjska problematika je sicer za mlade še bistveno bolj kompleksen problem, ki se ga bodo lokalne skupnosti morale lotiti, če si v resnici želijo, da bi se mladi po zaključenem študiju vrnili v domače okolje. Morda je Mestna občina Velenje (MOV) na tem področju našla pravo formulo. Na pobudo župana MOV Petra Dermola je velenjski občinski svet v prvem branju sprejel odlok o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade, dokončni sprejem omenjenega akta pa naj bi sledil junija. Kot je predvideno, bo višina subvencije za posameznega upravičenca znašala 50 odstotkov odmerjenega komunalnega prispevka in je omejena na 5000 evrov. Predlagana subvencija je zamišljena kot enkratna denarna pomoč, ki pripada mladim, ki niso stari več kot 35 let, pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja z gradnjo novega stanovanjskega objekta, prizidavo ali rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta na območju občine. Obenem mora upravičenec izpolnjevati tudi pogoj, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je predvidena gradnja oziroma rekonstrukcija, ali pa ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in vknjižene stavbne pravice. To verjetno ni zadnja finančna spodbuda za mlade, ki želijo svoje stanovanjsko vprašanje rešiti v Velenju. Po mnenju župana Dermola bo imel takšen pristop več pozitivnih učinkov, predvsem v smislu hitrejšega odseljevanja od staršev in prevzemanja odgovornosti v življenju ter ohranjanja bivališča v lokalnem okolju in aktivaciji na področju družbenega življenja. V Mestni občini Velenje so izračunali, da jih bo ta ukrep stal okrog 40 tisoč evrov letno, toda ta znesek je potrebno smatrati kot investicijo v dolgoročni razvoj lokalne skupnosti in ne kot kratkoročni strošek. Zupani in županji zgornjesavinjskih občin, kako pa vi razmišljate? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 21, 28. maj 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št, 21,28, maj 2021 3 Tema tedna NOVELA ZAKONA O VRTCIH PRINAŠA VEČ UGODNOSTI ZA VELIKE DRUŽINE Bo brezplačen vrtec prispeval k dvigu rodnosti? Število rojenih otrok v Sloveniji upada že desetletje, tako je bilo tudi lansko leto, ko se je po podatkih državnega statističnega urada rodilo najmanj otrok v zadnjih 15 letih. Država poskuša ustvariti pogoje za večjo rodnost tudi z zakonskimi spremembami, ki se tičejo organiziranega varstva otrok v vrtcih. Tako bo s prvim septembrom vrtec za drugega otroka, ki je v vrtcu hkrati s starejšim sorojencem, brezplačen, še boljši pogoji pa čakajo družine s tremi ali več otroci. Vpis otrok v vrtce je za šolsko leto 2021/22 v naši dolini že zaključen, kljub padcu rodnosti pa je v nekaterih občinah zaznan povečan vpis. RODNOST V SLOVENIJI UPADA ŽE DESETLETJE Lansko z epidemijo zaznamovano leto ni dobro vplivalo na rodnost v naši državi niti drugje po svetu. V Sloveniji se je lani, po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), rodilo pet odstotkov manj otrok kot leta 2019. Skrb vzbujajoč upad rojstev v letu 2020 so zaznali v številnih državah sveta, zato strokovnjaki predvidevajo, da je zanj v veliki meri kriva pandemija bolezni covid-19. V Sloveniji sicer rodnost upada že desetletje, naravni prirast pa je negativen od leta 2017. Povečanje rodnosti je zato v ospredju političnih prioritet, pomembnosti problematike se zaveda tudi sedanja vlada. VEČ UGODNOSTI ZA VELIKE DRUŽINE Zaradi zaskrbljujočih številk se je država odločila, da staršem z več otroki ponudi še ugodnejše pogoje glede plačila vrtca kot doslej. Fe- bruarja je bila soglasno sprejeta novela zakona o vrtcih, ki ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka, če sta hkrati v vrtec vpisana dva otroka iz iste družine, nova pa je ugodnost za velike družine. Pravica do brezplačnega vrt- Foto: Freepik.com ca se namreč širi na družine s tremi ali več otroki, tako da je tretji in vsak nadaljnji otrok upravičen do brezplačnega vrtca ne glede na to, ali je še kateri sorojenec v vrtcu ali ne. DOBER VPIS V ZGORNJESAVINJSKE VRTCE Kljub temu, da je tudi na območju naše doline zaznati rahel upad rodnosti, se vpis otrok v vrtce povečuje. Po podatkih SURS-a sta bila v šolskem letu 2009/10 v zgornjesavinj-ske vrtce vpisana 502 otroka, v šolskem letu 2019/20 pa 627 otrok. Z novimi ugodnostmi je pričakovati, da se bo zanimanje za vpis v vrtec še povečalo. V GORNJEM GRADU, LUČAH IN NA LJUBNEM BREZ TEŽAV V lučkem vrtcu, ki z enotama Luče in Solčava spada pod Osnovno šolo Blaža Arniča, povečanega zanimanja letos ni bilo zaznati, v obe enoti se je vpisalo manj otrok kot lani in bodo vsi sprejeti. Tudi v OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, v enotah vrtca Gornji Grad in Bočna, glede na število vpisanih otrok predvidevajo, da bo število oddelkov ostalo nespremenjeno in ne bo noben vpisan otrok ostal pred vrati vrtca. Podobno je tudi na Ljubnem, ravnatelj mag. Samo Kramer pravi, da je njihov vrtec sicer polno zaseden, a za sedaj ni bilo treba še nikogar zavrniti. V NAZARJAH MORAJO VRTEC RAZŠIRITI Pri vpisu otrok v vrtec za šolsko leto 2021/22 so povečan vpis zaznali v Nazarjah, kjer v okviru tamkajšnje osnovne šole deluje vrtec z enotama Nazarje in Šmartno ob Dreti. Kot je povedala ravnateljica Vesna Lešnik, je bilo ob zaključenem razpisu »opaziti povečano število vpisanih novincev, in sicer za en oddelek prvega starostnega obdobja, kar pomeni, da se nam bo število oddelkov povečalo. Z Občino Nazarje smo 627 otrok je bilo vpisanih v zgornjesavinjske vrtce v šolskem letu 2019/20. v dogovorih za postavitev in ureditev dodatnih prostorov ob enoti vrtca v Nazarjah. V kolikor bo občina pristopila k tem aktivnostim, kaže, da bomo lahko sprejeli vse do sedaj vpisane otroke. V enoti Šmartno imamo po trenutnih podatkih možnost sprejeti še enega otroka prvega starostnega obdobja.« V MOZIRJU NAJBRŽ VSEH OTROK NE BODO MOGLI SPREJETI Povečan vpis zaznavajo tudi v občini Mozirje. Mateja Glušič, ravnateljica vrtca, ki ima enoti v dveh občinah, in sicer v Mozirju z enajstimi oddelki in na Rečici s petimi oddelki in enim razvojnim oddelkom, je poročala, da so v enoto Mozirje lahko sprejeli vse otroke. »Teh otrok je 199, vendar pa je še veliko otrok vpisanih evidenčno, ker izpolnijo pogoje za sprejem v vrtec med šolskim letom, in vseh ne bomo mogli sprejeti.« Dober vpis je po besedah Glušiče-ve tudi v enoto na Rečici. Tam se je vpisalo 86 otrok, po predvidevanjih ravnateljice bi lahko med šolskim letom sprejeli vse evidenčno vpisane otroke. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Nataša Fricelj, mamica treh otrok, ki obiskujejo vrtec: »Z možem Tonijem sva starša treh fantov, Niko je star šest let, Erik pet in Vito tri. Oba prihajava iz velikih družin in verjetno je tudi to razlog, da sva se odločila za več otrok. V letošnjem letu vsi trije obiskujejo vrtec v Nazarjah, starejša fanta sta tudi v isti skupini. Trenutno je vrtec brezplačen le za najmlajšega, in lahko rečem, da strošek vrtca vsekakor vpliva na naš družinski proračun. Najstarejši sin bo prihodnje leto postal prvošolček, vendar tudi osnovna šola prinese določene stroške. Zato sva bila vesela novice, da se obeta brezplačen vrtec tudi za drugega otroka, vsekakor pa je še veliko lepše slišati, da bo vrtec brezplačen tudi za tretjega otroka, ne glede na to, koliko sorojencev bo hkrati obiskovalo vrtec. Mislim, da je to prava finančna pomoč mladim družinam, ki se odločajo za večje število otrok. V občini Nazarje nas ni tako malo, s takšno spodbudo pa lahko dobimo še kakšno veliko družino.« Tema tedna, Gospodarstvo KLS LJUBNO 20 tisoč evrov za obnovo Frischaufovega doma V podjetju KLS Ljubno je podpora lokalnim organizacijam, društvom in zdravstvenim ustanovam stalnica že vrsto let. Pred kratkim so se odločili, da denarno podprejo tudi obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju. V ta namen so prispevali 20 tisoč evrov. Direktor podjetja Mirko Strašek je ob tej priložnosti povedal, da Fri-schaufov dom večini planincev, ki se podajajo v Kamniško-Savinjske Alpe, in tudi njemu osebno veliko pomeni, zato si želi, da bi bila obnova čim prej izvedena. Donacije so se seveda še posebej razveselili v Planinskem društvu Celje Matica, ki je lastnik doma. Tekst in foto: Štefka Sem Mirko Strašek si želi, da bi bil Frischaufov dom čim prej obnovljen. CHARMING SLOVENIA GLAMPING RESORTS Arabski svet spoznaval razkošno turistično ponudbo Slovenije V minulem in v tem tednu je potekala turistična borza Arabian Travel Market (ATM) Dubai, na kateri so se pod blagovno znamko Charming Slovenia predstavili tudi slovenski glamping resorti, ki sledijo višjim, zahtevnejšim standardom na področju glamping turizma. NAJPOMEMBNEJŠI TURISTIČNI DOGODEK V ARABSKEM SVETU Turizem kot globalna gospodarska panoga je v času pandemije koronavirusa še posebej na udaru. A se razmere le obračajo v pozitivno smer in tako je organizatorjem uspelo izvesti mednarodno turistično borzo ATM Dubai, ki velja za največji in najbolj prestižen tovrstni dogodek v arabskem svetu. Borza je potekala v hibridni obliki: prvi del v Dubaju je dneh od 16. do 19. maja potekal v živo, drugi del od 24. do 26. maja pa preko spleta. PREMIŠLJENO NAČRTOVANA SIMBIOZA PRESTIŽA IN NARAVE Blagovna znamka Charming Slovenia pod svoje okrilje združuje glamping resorte, ki sledijo višjim, zahtevnejšim standardom na področju glamping turizma. Resorti so premišljeno načrtovana simbioza prestiža in narave, ki z nastanitvami v neokrnjenem okolju predstavljajo unikatno in dovršeno celoto. Lastnik bla- govne znamke Charming Slovenia je podjetnik Iztok Podkrižnik, ki sledi konceptu, da zaposleni v resortih s svojo prijaznostjo, strokovnostjo in ustrežljivostjo poskrbijo, da je gost vedno v središču pozornosti in da se bo želel vedno znova vračati. PREDSTAVITEV POD OKRILJEM SLOVENSKE TURISTIČNE ORGANIZACIJE Predstavitev v Dubaju je pote- kala pod okriljem Slovenske turistične organizacije, ki je poskrbela za opazno promocijo razkošne in pestre turistične ponudbe Slovenije. Na slovenskem razstavnem prostoru so bili poleg Charming Slovenia glamping resorts prisotni še: hotel Bled Rose, E-bike Tour Bled, Intours DMC, ITT Travel Agency, Ljubljanski grad, Palma, Promet T&T in Posestvo Brdo. Nastasja Kotnik Turistična borza v Dubaju velja za največji in najbolj prestižen tovrstni dogodek v arabskem svetu. Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 5 Gospodarstvo, Iz občin IZBOR NAJBOLJŠE SLOVENSKE PODJETNIŠKE IDEJE Med finalisti tudi Printee in Bird Buddy Časnik Finance je letos že 18. zapored pripravil izbor najboljše slovenske podjetniške ideje. Nagrade za najpodjetniško idejo, ki so jo izbrali strokovna komisija in bralci Financ, so se razveselili v sežanskem podjetju TNG Oprema, kjer pod blagovno znamko Kingsbox izdelujejo posebno športno opremo za telovadnice, med deset finalistov pa sta se uvrstila tudi dva z Zgornjo Savinjsko dolino povezana projekta: Printee in Bird Buddy. SLOVENSKI REKORDER V ZBRANIH SREDSTVIH NA KICKSTARTERJU Med finalisti je bil tudi projekt Bird Buddy, ki ga je s sodelavci razvil Žiga Vrtačič iz Varpolj. Bird Buddy je na platformi za množično financiranje Kickstarter zbral rekordno višino sredstev med slovenskimi ustvarjalci: v 58 dneh kar 4,3 milijona evrov, do danes pa skupno več kot 5,5 milijona evrov. Pametni, moderno oblikovani ptičji hišici višjo vrednost daje snemljivi modul, Ekipa podjetja 4FUN načrtuje preboj na trg vseh držav Evropske unije. (Foto: arhiv podjetja) 5,5 milijona EUR je uspelo zbrati projektu Bird Buddy na platformi za množično financiranje Kickstarter. ki ima vgrajeno videokamero z mikrofonom in senzorjem za gibanje. PRINTEE POSLAL V TISK ŽE PREKO TRI MILIJONE FOTOGRAFIJ Drugi »zgornjesavinjski« finalist je bil produkt Printee podjetja 4FUN. Gre za mobilno aplikacijo za enostavno naročanje izdelave fotografij, ki je na slovenskem trgu od leta 2017. Preko nje je bilo do sedaj v tisk poslanih že več kot tri milijone fotografij. »Kar želimo, da nas razlikuje od ostalih, je, da postanemo platforma za mojstre fotografije, ki lahko našo aplikacijo uporabljajo kot orodje za komunikacijo s svojimi strankami,« je povedal Mozirjan Rok Matjaž. Od junija bodo naročila za izdelavo slik preko omenjene aplikacije možna v vseh državah Evropske unije. Nastasja Kotnik LJUBNO OB SAVINJI ZAČETEK GRADNJE KROZISCA V LJUBIJI Pot ob Savinji za sprehajalce in kolesarje S financiranjem iz občinskega proračuna so na Ljubnem ob Savinji uredili dobrih pet kilometrov dolgo pot ob reki Savinji. Pot, primerna za sprehajalce in kolesarje, je makadamska in se začne pri Parku borcev za severno mejo v Lokah ali ob mostu čez Savinjo na Produ. Pešpot vodi ob toku reke Savinje navzgor, mimo kampa Loka in pri- reditvenega prostora Vrbje, in se nadaljuje mimo Budnove žage oziroma kampa Na otoku in ribiškega doma do Kolenčevega jezu ter nato čez Trbiški most. Del poti je nato asfaltiran, nakar sledi spet makadamska izvedba mimo turistične kmetije Loger vse do žganice apna pri Atelšku. Štefka Sem Izmenično enosmeren promet po obvoznem cestišču Promet zdaj poteka po novozgrajeni obvoznici čez Škrubovo strugo. Ob poti so nameščene klopce, na katerih je možno posedeti. (Foto: arhiv Občine Ljubno) V petek, 21. maja, so izvajalci gradnje krožnega križišča na regionalni cesti Letuš-Mozirje pri odcepu za Velenje postavili prometno signalizacijo in uredili izmenično enosmerni promet po novozgrajenem obvoznem cestišču. To je potrebno zaradi večjega posega na obstoječi cesti in mostu čez Škrubovo strugo. Kot je bilo pričakovati, v prome- tnih konicah na tem mestu nastajajo zastoji, ki pa v času, ko v Zgornji Savinjski dolini še ni velikega turističnega obiska, niso pretirani. Le na tak način bodo lahko cestarji nemoteno izvedli potrebna gradbena dela, po zaključku investicije pa bo ureditev krožnega prometa zagotovo pozitivno vplivala na pre-točnost in prometno varnost. Tekst in foto: Jože Miklavc 6 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Iz občin NAZARJE Začetek gradnje povezovalne ceste pri zdravstveni postaji V Nazarjah so se na uvodnem operativnem sestanku glede izgradnje povezovalne ceste pri na-zarski zdravstveni postaji sestali predstavniki izvajalca del, občinskih soglasodajalcev, projektanta in naročnika - Občine Nazarje. Tema razgovora je bila ureditev komunalnih vodov, ki so potrebni za navezavo komunalne infrastrukture bodočega prizidka k zdravstveni postaji. Opravili so tudi pregled za-količenja načrtovane ceste. POTREBNA UREDITEV JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE Na sestanku je bilo izpostavljeno, da je potrebna ureditev gospodarske javne infrastrukture na območju predvidene ceste, kar v pogodbenem popisu del ni bilo zajeto. Dogovorjeno je bilo, da se v so- delovanju z upravljalcem toplovod zgradi v obsegu, da ob kasnejši izgradnji prizidka ne bodo potrebni posegi v novozgrajeno cesto. Enako so se dogovorili tudi glede vodovoda in elektro vodov. Za potrebe telekomunikacijskega omrežja je v sklopu projekta predvidena izgradnja prazne kanalizacije. OBČINA LJUBNO Vsem upravljalcem komunalnih vodov je bila posredovana situacija komunalne ureditve, na podlagi katere bodo pripravili popise del v obsegu, ki je nujen v fazi izgradnje povezovalne ceste. Gradnja se je medtem že pričela, zaključek pa je predviden v mesecu septembru. Nastasja Kotnik Rebalans proračuna po hitrem postopku Gradnja povezovalne ceste pri zdravstveni postaji v Nazarjah naj bi bila zaključena septembra. (Foto: Nastasja Kotnik) Ljubenski svetniki so na kore-spondenčni seji potrdili prvi rebalans občinskega proračuna za leto 2021. Hitra potrditev je bila potrebna zaradi povečanja prihodkov in na drugi strani odhodkov v višini 150 tisoč evrov. Občina se je namreč s projektom v omenjeni vrednosti prijavila na razpis kul- turnega ministrstva. V razpisu je bil eden od pogojev, da je projekt vključen v letošnji proračun. Vso ostalo dokumentacijo so imeli že pripravljeno. Če bodo na razpisu uspešni, bodo sredstva namenjena za adaptacijo nekdanjega zadružnega doma. Štefka Sem NAZARJE Vse več pritožb zaradi pasjih iztrebkov na javnih površinah Občani Nazarij v zadnjem obdobju pogosto opozarjajo na iztrebke, ki jih lastniki psov ne pobirajo na javnih zelenih površinah. S problematiko so že seznanjeni tudi na Občini Nazarje, kjer opozarjajo vodnike psov, da je takšno ravnanje nesprejemljivo in tudi kaznivo. PASJI IZTREBKI V URBANEM OKOLJU ZELO MOTEČI Da bi lastnikom psov omogočili odlaganje pasjih iztrebkov, so na več mestih postavljeni koši, ki so namenjeni izključno omenjenim odpadkom. Pasji iztrebki so v urbanem okolju zelo moteči, predvsem na sprehajalnih poteh in v bližini otroških igrišč, kjer je zaradi ravnanja neodgovornih lastnikov psov otrokom onemogočena brezskrbna igra. NEVARNOST ZDRAVSTVENIH TEŽAV PRI ŽIVINI V zadnjem času na omenjeno problematiko opozarjajo tudi kmetje. Pasji iztrebki niso moteči in nevarni samo za ljudi, ampak tudi za druge živali, zlasti prežvekovalce. Ti se lahko okužijo tako ob prosti paši na travniku kot tudi s pokošenim senom ali sila-žo. Pasja trakulja v iztrebkih lahko povzroči zdravstvene težave pri domačih rastlinojedih živalih, predvsem pri govedu. Materialna škoda, ki pri tem nastane, je povezana z zdravljenjem živine in z izpadom dohodkov od prodaje mesa ter drugih izdelkov, saj okuženo meso (drobovina) ni primerno za prodajo in uživanje. PASJE IZTREBKE JE TREBA DOSLEDNO POBIRATI Pasji iztrebki vplivajo tudi na kakovost in uporabnost krme. Z iztrebki onesnaženo krmo živali pogosto zavračajo. Prav tako taka krma hitreje gnije, plesni in posledično povzroča prebavne motnje pri živini, prinaša pa tudi še druga Pasji iztrebki niso problem zaradi premajhnega števila košev ampak zaradi napačne miselnosti določenega števila lastnikov psov. zdravstvena tveganja. Zato na občini apelirajo na lastnike psov, da dosledno pobirajo pasje iztrebke in jih odlagajo v koše, ki so za to namenjeni. Če takšnega koša ni v bližini, pasji iztrebki sodijo v koš za mešane komunalne odpadke. POTREBNA BO SPREMEMBA MISELNOSTI Občina Nazarje bo v bližnji prihodnosti postavila še nekaj košev v vaških okoljih, a to samo po sebi ne bo rešilo opisanih težav z iztrebki, dokler bodo nekateri lastniki psov živeli v prepričanju, da puščanje iztrebkov na javnih in kmetijskih površinah ni moteče. Odlok o splošnem redu v občini Nazarje v svojem 7. členu pravi: »Vodnik živali je dolžan: imeti žival ves čas pod nadzorom in jo obvladovati, imeti pri sebi pribor za odstranjevanje iztrebkov in ga na zahtevo pristojnega organa občinske uprave tudi pokazati ter takoj odstraniti iztrebke.« Kršitev določb tega člena se kaznuje z globo v višini 400 evrov za posameznike in 1.200 evrov za pravne osebe. Tekst in foto: Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 7 1 Iz občin OBČINA LJUBNO V pripravi trije občinski podrobni prostorski načrti in občinski prostorski načrt Občinski svet Občine Ljubno je sprejel odlok o določitvi takse za obravnavo osebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora. Občina namreč pripravlja nov Občinski podrobni načrt (OPN), tri občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) za Industrijsko poslovno cono (IPC) Loke, Vrbje in Komen ter ureditveni načrt Ljubnega. Taksa za spremembo osnovne namenske rabe je 150 evrov, za spremembo podrobnejše namenske rabe 50 evrov, za spremembo v primarno rabo pa se taksa ne plača. Taksa v občini Ljubno je nižja kot v skoraj vseh ostalih občinah Zgornje Savinjske doline. Z UVEDBO TAKSE DO UTEMELJENIH POBUD Urbanistka Albina Haberman je v obrazložitvi povedala, da je bilo v dosedanji praksi izvajanja nalog prostorskega načrtovanja v občini Ljubno značilno veliko število zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora, pred- vsem tistih, s katerimi je predlagana sprememba kmetijske namenske rabe v stavbno. Takšne pobude so v večini primerov zavrnjene. »Pričakovati je, da bodo zaradi pogoja plačila takse v postopek uvrščene pretežno utemeljene pobude, spremembe določb OPN Občine Ljubno pa bodo omogočile izvedbo prostorsko sprejemljivih zasebnih potreb,« je pojasnila Haber-manova. PRIPOMBA KLS LJUBNO SPREJETA Habermanova je nato obrazložila stanje priprave OPPN na področju IPC Loke. Na podlagi javne razgrnitve je podjetje KLS Ljubno podalo pripombo glede velikosti in višine nove upravne stavbe. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami sta se do pripombe pozitivno opredelila, enako stališče pa je zavzel tudi občinski svet. ZBIRANJE POBUD ZA OPN V nadaljevanju je urbanist-ka pojasnila dogajanje na področju sprememb in dopolnitev OPN Ljubno. Zakon določa, da lahko občine sprejmejo sklepe, s katerimi se določi taksa za dajanje pobud za spremembo in dopolnitev 150 evrov znaša taksa za spremembo osnovne namenske rabe v občini Ljubno. OPN, zato je tudi Občina Ljubno pristopila k sprejemu takega odloka. Glede na dejstvo, da se pripravlja sprememba področne zakonodaje, so se odločili za fazno izvedbo postopka sprememb in dopolnitev OPN. Prva faza, ki bo trajala do konca septembra, vključuje zbiranje pobud lastnikov zemljišč. Po zaključku in ob predpostavki, da se zakonodaja spremeni, bodo pristo- pili k izbiri pripravljavca sprememb in dopolnitev OPN. VEČSTANOVANJSKA GRADNJA Ureditveni načrt Ljubno je v fazi zadnjih popravkov na podlagi želja občanov. Na občini bodo proučili še mikrolokacije, nato bo dokument pripravljen za javno razgrnitev. Predviden sprejem je konec letošnjega leta. Za OPPN Vrbje je izvedena hidrološko hidravlična študija, ki jo je zahtevala Direkcija za vode RS, trenutno so v fazi pridobivanja prvih mnenj. OPPN Komen zajema območje med Cesto v Rastke in Rosuljsko cesto. Tam je načrtovana gradnja dveh večsta-novanjskih objektov, v katerih bo 40 stanovanj, in poslovne stavbe. Za OPPN Komen je občina pri Elek-tru Celje že naročila projektno dokumentacijo za ureditev elektroenergetskih vodov in naprav, naročili pa so tudi izdelavo geološko geotehničnega elaborata o poni-kanju na tem območju. Tekst in foto: Štefka Sem GORNJI GRAD GRADNJA 3. RAZVOJNE OSI V nedeljo posvečenje novega celjskega škofa Na nedeljo Svete Trojice, 30. maja, bo ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu potekalo posvečenje novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Glavni posvečevalec bo apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich, soposvečeval-ca pa msgr. Martin Kmetec, nadškof metropolit Izmira, in upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Li-povšek. Slovesnost bo potekala v omejenem krogu povabljenih gostov, predstavnikov duhovnikov in vernikov, neposredno pa jo bosta prenašala TV Slovenija in Radio Ognjišče. Barbara Rozoničnik Premogovnik Velenje izvaja inženirsko-geodetske meritve Dr. Maksimilijan Matjaž (foto: Eksegeza.net) Na gradbišču hitre ceste Vele-nje-Slovenj Gradec pri Gaberkah je živahno. Na enem delu se pripravlja teren za gradnjo opornih zidov in temeljev viadukta, na drugih delih pa pripravljajo teren za izgradnjo priključnih cest na hitro cesto. Strokovnjaki iz Premogovnika Velenje na gradbišču izvajajo inže-nirsko-geodetske meritve. STROKOVNJAKI TAKO ZA JAMSKE KOT ZA ZUNANJE OBJEKTE Premogovnik Velenje je skozi desetletja delovanja poleg znanj na področju pridobivanja premoga pridobil tudi znanja, izkušnje in reference na področju raziskav in projektiranja tako jamskih kot zunanjih objektov. Delujejo pred- vsem na področjih rudarskih meritev in geodezije, hidrogeologi-je, projektive in raziskovalnih projektov. OBVLADUJEJO NAJBOLJ ZAHTEVNE GRADBENE PROJEKTE »S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in odličnim poznavanjem zakonodaje obvladujemo najbolj zahtevne gradbene projekte in izvajamo tudi druge storitve, kot so izdelava geodetskega načrta, ureditev, označitev, izravnavo meje, parcelacije, geodetski posnetek terena in objektov,« je povedal mag. Aleš Lamot, vodja organizacijske enote Jamomerstvo, geodezija in rudarske škode. NK 8 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Zdravstvo EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA V minulem tednu na testiranju v Nazarjah pozitivna le ena oseba Epidemiološka slika v Sloveniji se še naprej izboljšuje. Tudi iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, ki na našem območju skrbi za testiranje in cepljenje prebivalcev, prihajajo spodbudne novice. Pretekli teden so s testi PCR testirali 71 oseb, pozitivna je bila le ena. Cepljenje poteka brez večjih težav, poroča direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog. SOLČAVA IN MOZIRJE PRI CEPLJENJU ŠE NAD POVPREČJEM Od tega tedna dalje je naročanje na cepljenje mogoče izključno preko aplikacije eZVEM. Izjema so posamezniki, ki spadajo med prednostne skupine, to so starejši in tisti, ki nimajo zahtevanih elektronskih naprav ali jih ne znajo uporabljati. V zadnjem tednu so občine po Sloveniji pospešile tempo cepljenja, nad republiškim povprečjem sta od zgornjesavinjskih občin le še Solčava in Mozirje. CEPIVA ASTRA ZENECA DOVOLJ V prihodnjem tednu bodo vsi cepilni centri prejeli omejeno količino cepiva Pfizer, kar bo bistveno manj, kot so ga naročili, je povedala Her-zogova. V tem tednu so zato pospešeno cepili z drugim odmerkom cepiva Astra Zeneca, ki ga imajo dovolj na razpolago, tudi za tiste, ki bi se s tem cepivom želeli cepiti čim prej. SOLČAVA IN LJUBNO BREZ NOVIH OKUŽB V nekaterih občinah v zadnjih štirinajstih dneh niso zabeležili niti enega novega primera okužbe, med temi občinami sta tudi Solčava in Ljubno. Po podatkih Instituta Jožef Stefan trenutno reprodukcijsko število znaša 0,78, v zeleno fazo epidemije naj bi tako prešli konec tega tedna. V TRGOVINAH ENA STRANKA NA 10 KVADRATOV Od sobote, 22. maja, število udeležencev na Pretekli teden so s testi PCR testirali 71 oseb, pozitivna je bila le ena. javnih prireditvah ni več številčno omejeno, ampak zgolj s površino oziroma z medosebno razdaljo. V zaprtih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, je dovoljena ena stranka na 10 kvadratnih metrov. 35 % znaša delež doslej cepljenih v občini Solčava. ZNOVA DOVOLJENA SEJEMSKA DEJAVNOST Od ponedeljka je pod pogojem testiranja zaposlenih zopet omogočena sejemska dejavnost. Za njeno izvajanje v notranjosti je za obiskovalce določen pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testi-rani), poleg tega je treba zagotoviti enosmerno gibanje obiskovalcev. Število oseb je omejeno na 10 kvadratnih metrov na obiskovalca. IZJEME GLEDE TESTIRANJA Kot izjema glede obveznosti testiranja za zaposlene in potrošnike so zaradi poenotenja z drugimi odloki dodani prebolevniki, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva v obdobju do največ osem mesecev od pozitivnega PCR-testa oziroma začetka simptomov. Pri tem se šteje, da se zaščita vzpostavi z dnem cepljenja. Štefka Sem ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Nov pediater v Mozirju in selitev zdravstveno vzgojnega centra Pediatrinja Brigita Pukmeister Rožič, ki ima ambulanto v zdravstveni postaji v Nazarjah, je že dlje časa opozarjala, da je preobremenjena in da novih pacientov ne more sprejemati. Z majem je v prostorih dežurne ambulante v Mozirju začel delati izkušen in priznan specialist pediater Rušit Salihi. Ambulanta obratuje ob torkih dopoldne od 7. do 14. ure in ob četrtkih popoldne od 12. do 19. ure. PEDIATER V MOZIRJU ŽE SPREJEMA OTROKE V preostalih dneh je v ambulanti po telefonu in po elektronski pošti dosegljiva medicinska sestra Barbara Kovač, ki je pred tem izkušnje nabirala v nazarski pediatrični ambulanti. Za nujne primere izven ambulantnega delovnega časa so na razpolago zdravniki v zdravstveni postaji v Nazarjah, podobno kot to velja pri drugih nadomeščanjih odsotnosti. Starši lahko otroke že vpišejo pri novem pediatru. V prostorih dežurne ambulante v Mozirju je začel delati priznani specialist pediater Rušit Salihi. (Foto: Štefka Sem) Delovni čas ambulante pediatra Rušita Salihija v Mozirju - ob torkih 7.00 - 14.00 - četrtkih 12.00 - 19.00 SELITEV ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA CENTRA V OBČINSKE PROSTORE Za potrebe referenčne ambulante ordinacije Sanje Kecman Prodan so preselili pisarno zdravstveno vzgojnega centra v prostore nazar-ske občinske uprave. V centru so štiri polno zaposlene medicinske sestre in ena za skrajšan delovni čas, center pa lahko deluje izven lokacije zdravstvenega doma, ker izvaja storitve, kot so zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja v šolah ter preventivne delavnice, pretežno na terenu. Štefka Sem Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 9 Zdravstvo, Organizacije ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Dovolj zdravnikov, ki izpolnjujejo kriterije za nosilca dejavnosti odgovornega Z novim letom je v veljavo stopil zakon o zdravstveni dejavnosti iz časa, ko je bila zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc. Zakon, ki predpisuje pogoje za odgovornega nosilca za zdravstvene 5 let delovnih izkušenj po specialističnem izpitu mora imeti odgovorni nosilec v ambulanti na sekundarni ravni. dejavnosti, je bil sprejet decembra 2017 in je imel triletno prehodno obdobje, nato pa je, da bi se izognili zapiranju ambulant ali vsesplošnemu nezakonitemu stanju, sedanja vlada s PKP7 začasno ustavila sporni člen o odgovornem nosilcu. Toda PKP7 se bo 30. junija iztekel, na obzorju pa ni še odločitve, da bi se pogoji za odgovornega nosilca spremenili. STAREJŠIH ZDRAVNIKOV NI DOVOLJ 3.a člen omenjenega zakona zahteva, da ima odgovorni nosilec v ambulanti na sekundarni ravni pet let delovnih izkušenj po specialističnem izpitu. Ta člen pomeni za javno zdravstvo veliko težavo. Utegne se zgoditi, da bodo julija morale zapreti vrata številne ambulante zdravstvenih domov. Marsikatera zdravstvena dejavnost zdaj temelji na mladih zdravnikih, a ti po zakonu ne morejo postati odgovorni nosilci dejavnosti, medtem ko starejših zdravnikov ni dovolj za vsa mesta. V NAZARJAH TEŽAV NE BO Iz številnih zdravstvenih domov je prihajajo informacije, da bodo morali v primeru, če zakon stopi v veljavo, zapirati ambulante, saj nimajo starejših zdravnikov, ki bi bili nosilci. S takimi težavami v Zgor-njesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje ne bodo soočeni. Direktorica Božena Herzog: »V našem zavodu ne bi imeli težav, če bi zakon stopil v veljavo. Nimamo mlajših zdravnikov in četudi bi koga takega zaposlili, imamo dovolj zdravnikov, ki izpolnjujejo kriterije za odgovornega nosilca dejavnosti. Z uveljavitvijo zakona bi imeli težave v specialističnih ambulantah, vendar glede na informacije iz Ministrstva za zdravje, s katerimi razpolagamo, do tega ne bo prišlo.« ONEMOGOČANJE MLADIH ZDRAVNIKOV Zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 2017 v 3.a členu predvi- deva, da je lahko odgovorni nosilec zdravnik, ki je redno zaposlen v ustanovi in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po specialističnem izpitu za primarno raven. Namen zakona je bil onemogočiti mladim zdravnikom odpiranje zasebnih ambulant, da bi ostali v javnem sektorju. A zdravnikov je v Sloveniji tako malo, da zdravstveni domovi kljub temu ne morejo več v skladu z zakonom zagotavljati oskrbe prebivalcev. Starejši zdravniki že imajo vsak svoje delo, mlajši pa ne izpolnjujejo pogojev zakona. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve. Povsod je licenca, ki jo dobi zdravnik po opravljenem specialističnem izpitu, temeljni pogoj za opravljanje samostojnega dela. Štefka Sem OBMOČNI ODBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA HOSPIC ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Potrebno še precej spoznavanja s tematiko smrti in žalovanja Članice društva Hospic med debato (Foto: Andreja Martinčič) Na prvem sestanku novoustanovljenega območnega odbora Slovenskega društva Hospic so se konec aprila v prostorih Obrtno-podje-tniške zbornice v Mozirju sestali zaposleni v društvu in novi prostovoljci. Nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija izvaja programe na področju spremljanja umirajočih ter njihovih svojcev, žalovanja odraslih, otrok in mladostnikov, detabui-zacije smrti ter prostovoljstva. ZAČETNA USPOSABLJANJA ZA PROSTOVOLJCE V obdobju od februarja do aprila so preko spleta na nacionalni ravni potekala tri vzporedna začetna usposabljanja za prostovoljce. Skozi dvanajst srečanj v obliki izkustvenih delavnic so prostovoljci spoznavali lasten odnos do življenja in smrti ter se učili o procesu žalovanja in podpori svojcem in umirajočemu. NOV POGLED NA PROCES UMIRANJA IN ŽALOVANJA Po uspešno opravljenem usposabljanju sta dogovor o opravlja- nju prostovoljnega dela v društvu sklenili tudi dve prostovoljki iz Zgornje Savinjske doline, ki zase pravita, da so jima srečanja odprla nov pogled na proces umiranja in žalovanja. Ena izmed njiju je povedala: »Vsako srečanje sem zaključila s hvaležnostjo za življenje, za zdravje sebe in domačih. Dobila sem nasvete, kako pristopiti k žalujočemu, kakšna podpora svojcem je potrebna in primerna v času bolezni in podobno. Vsakemu, ki želi osebnostno zrasti in je dovolj pogumen za delo na sebi, bi priporočila to usposabljanje. Z veseljem bom podarila svoje znanje in čas kot prostovoljka na območju Zgornje Savinjske doline, kjer je po mojem mnenju na splošno potrebno še kar precej spoznavanja s tematiko smrti in žalovanja.« PRVI »HOSPICKAFE« S SANDIJEM KORENOM IN RENATO JAKOB ROBAN V območnem odboru Slovenskega društva Hospic v Mozir- ju 9. junija ob 18. uri načrtujejo prvo izvedbo družabnega dogodka »hospickafe«, na katerem bosta gosta mozirski župnik Sandi Koren in predsednica slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban spregovorila o svojih izkušnjah izgube, o minljivosti in iskanju življenjskega smisla v času soočanja z izgubo in hudo boleznijo. V DRUŠTVU VESELI VSAKEGA PROSTOVOLJCA V Slovenskem društvu Hospic želijo k sodelovanju pritegniti čim več strokovnih delavcev s pod- ročja socialnega in zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja. Načrtujejo tudi seznanitev občanov z izvajanjem dejavnosti, ki so brezplačne in ki lahko pripomorejo k lažjemu spoprijemanju z boleznijo ali izgubo partnerja, starša, svojca tako odraslih kot otrok. Organizirajo tabore za otroke, ki so izgubili starše, in za otroke, ki živijo z umirajočim svojcem. V društvu bodo veseli vsakega, ki se jim bo pridružil kot prostovoljec ali pri njih poiskal pomoč. Mateja Brgles 10 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Organizacije, Oglasi ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Najboljši želodec jzdelal Primož Kramer iz Šmihela Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca je v soboto v prostorih Medgen borze na Rečici ob Savinji organiziralo 31. ocenjevanje te suhomesnate specia-litete. Dovolj točk za najvišje, zlato priznanje je tokrat za svoj izdelek zbral le Primož Kramer iz Šmihe-la nad Mozirjem. ZAHTEVNO DELO OCENJEVALNE KOMISIJE Na ocenjevanje se je letos prijavilo 18 izdelovalcev želodca. Komisija v sestavi Marija Bezovšek, Meta Zaluberšek, Bernarda Bre-zovnik in dr. Lea Demšar iz ljubljanske biotehnične fakultete kot predsednica je imela težko delo, 18 izdelovalcev želodca se je letos prijavilo na ocenjevanje saj so bili izdelki zelo kvalitetni. Komisija ugotavlja, da se kvaliteta v povprečju se iz leta v leto dviguje, saj izdelovalci upoštevajo nasvete, ki jih dobijo na ocenjevanju. SKUPNA LASTNOST LETOŠNJIH VZORCEV: SLANOST Predsednica komisije je povedala, da so se letošnji vzorci razlikovali v odtenkih, bolj ali manj jim je bila skupna prevelika slanost. Za končno oceno štejejo zunanji izgled, barva prereza in teks-tura mesa, kakor tudi vonj in seveda okus. POMEN TEMPERATURE MESA IN SLANINE Dr. Lea Demšar: »Za izdelavo tega izdelka je najpomembnejša pravilna izbira mesa. Uporabiti je potrebno najboljše meso. To pomeni, da ni priporočljivo vzeti meso, ki je bledo, pa tudi ne tisto, ki je pretemno. Slanina, ki se dodaja, mora biti sveža, trda. Pri obdelavi opažam, da meso velikokrat ni zmleto z dobrimi noži, zato poudarjam, da jih je pred mletjem mesa in slanine potrebno dobro nabrusiti. Pa še ena težava je, ki se vleče iz leta v leto, to pa je temperatura nadeva. Ne morem dovolj poudariti, kako pomembni sta temperaturi mesa in slanine. Lahko bi znašali od dve do štiri stopinje, nadev, ko ga zmešajo, pa ne sme imeti več kot pet stopinj. Ob upoštevanju tega bo nadev lepo zapolnil čreva in ne bo naredil znotraj mastnega ovoja. Tako se bo lahko izdelek lepo sušil.« ZLATI ŽELODEC ZBRAL 19 TOČK Maksimalno število točk, ki jih lahko dobi posamezni vzorec, je 20. Letošnji zmagovalec in dobitnik zlatega priznanja jih je zbral 19. Edino, kar so mu ocenjevalke očitale, je bila že omenjena prevelika slanost. Štirje vzorci so zbrali dovolj točk za srebrno priznanje, devet želodcev pa je prejelo za bronasto priznanje. Tekst in foto: Benjamin Kanjir ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Rečka ob Savinji J33! Rečica w mv.igorn jesavin j jki*zel oder.si REZULTATI OCENJEVANJA ŽELODCA ZA LETO 2021 Priznanje Izdelovalec Naslov Točke ZLATO KRAMER PRIMOŽ ŠMIHEL 19 19 SREBRNO BREZOVNIK AN2E REČICA 108A 18,5 SREBRNO GOLIČNIK MARJAN ŠMIHEL 26 18 SREBRNO KRAMER FRANČEK MOZIRJE, Hribernikova 6 18 SREBRNO GOVEK ALOJZ TRNOVEC 5 18 BRONASTO JARNOVIČ MARJAN RADMIRJE 36 1775 BRONASTO UGOVŠEKVESNA SP. POBREŽJE 1 17,625 BRONASTO ŠTRUKELJ MATEJ ŠMARTNO OB DRETI 12 17,5 BRONASTO KMETIJA PERK LOG. DOLINA 23 17,375 BRONASTO ERMENC MARJANA FLORJAN 2 17,375 BRONASTO ŠTORGELJO2E VARPOLJE 40 17,25 BRONASTO PAVLIČ IVAN SP. POBREŽJE 15A 17,25 BRONASTO KRAMER IVAN NIZKA 45 17,125 BRONASTO PETEK BRANKO PODVOLOVLJEK 14 17 POTRDILO PEČNIK IVAN LJUBIJA 47 16,5 POTRDILO ŠPEH TOMAŽ KRNICA 11 16,5 POTRDILO LEČNIK ANDRAŽ RAVNE, Trg svobode 4 16,375 Poprečna occna liželndccv - IÎ4S Predsednica ocenjevalne komisije Dr. Lea Demšar Vodja projekta Rudi Krsnik Nag rade pokrovitelja BfSVH fiazafie prejme prvih 5 ialelawfcev. Pokrovitelj B/S/H/ 65X nnni tpfill J,«.», n.iirli Ocenjevalna komisija (desno sta študentki, ki sta sodelovali kot opazovalki) je ugotovila, da se kvaliteta želodcev iz leta v leto dviguje. Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 11 Organizacije ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Ivanu Čoparju odlikovanje Antona Janše prve stopnje Dolgoletni predsednik Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje Ivan Čopar je v čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici iz rok predsednika Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjana Noča ob letošnjem svetovnem dnevu čebel 20. maja prejel odlikovanje Janeza Janše prve stopnje. Priznanje je prejel za dolgoletno aktivno delo in sodelovanje pri razvoju slovenskega čebelarstva na lokalni in državni ravni. Ivan Čopar na podelitvi odlikovanja v čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. (Foto: Simon Golob) DELAVEN IN Z VODSTVENIMI SPOSOBNOSTMI Predlog za podelitev priznanja so pripravili v mozirski čebelarski družini in med drugim zapisali, da se je Ivan Čopar včlanil v društvo leta 2000, že leto kasneje pa prevzel predsedniško funkcijo. Člani družine so namreč takoj prepoznali njegovo delavnost in vodstvene sposobnosti, ki jih odtlej kot predsednik uspešno uresničuje. ŠEST LET PREDSEDNIK REGIJSKE ZVEZE Ob tem je z odgovornostjo prevzel tudi določene naloge na nivoju republiške zveze. Bil je član upravnega odbora in dolga leta nekaterih komisij, ki delujejo v okviru ČZS. Sest let je predsedoval savinjsko-šaleški zvezi čebelarjev. Kot mentor je v čebelarjenje uvedel veliko začetnikov, ki so od njega prejeli dragocene izkušnje in bogato znanje. Uspešen je tudi na področju apiterapije - zdravljenja s čebelami in njihovimi pridelki. SKRBI ZA 36 ČEBELJIH DRUŽIN IN ČEBELNJAK V MOZIRSKEM GAJU Na predlog Ivana Čoparja se je mozirska čebelarska družina poimenovala po rojaku Janezu Goličniku. Po Goličniku se je na Čo-parjev predlog nato poimenovala tudi knjižnica ČZS. Aktivno je sodeloval tudi pri postavitvi Goličnikovega doprsnega kipa pred farno cerkvijo v Mozirju. Poleg tega, da skrbi za svojih 36 čebeljih družin, skrbi tudi za to, da je društveni čebelnjak v Mozirskem ga- ju vedno zgledno urejen in dostopen za obiskovalce. SVOJE ŽIVLJENJE ZAPISAL ČEBELAM IN ČEBELARSTVU Razlogov za visoko odlikovanje ČZS je še veliko. Ivan Čopar je namreč svoje življenje v največji možni meri zapisal čebelam in čebelarstvu, za kar so mu čebelarji pa tudi uporabniki izdelkov, ki jih pripravlja, hvaležni in ga zaradi njegovih rezultatov globoko spoštujejo. Benjamin Kanjir OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Pohod do kmetije Borsečnik v počastitev dneva vojnih veteranov Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline so v soboto, 15. maja, organizirali tradicionalni pohod do kmetije Borsečnik v Poljanah nad Rečico, kjer je bila v času priprav na osamosvojitveno vojno tajna lokacija skladišča orožja za civilne strukture. Pohod so izvedli tudi v počastitev dneva vojnih veteranov in bližajoče se 30. obletnice samostojnosti Slovenije. NA DOMAČIJI BORSEČNIK TAJNA LOKACIJA SKLADIŠČA OROŽJA Udeleženci so se zbrali pri gostilni Tiršek in nato krenili proti domačiji Borsečnik, kjer sta pohodnike prijazno sprejela gospodar Peter Brezovnik in njegova žena Olga. Zbrane je nagovoril predsednik društva Maks Slatinšek in na kratko opisal prelomne dogodke pred 30 leti. Zahvalil se je družini Brezovnik za gostoljubje, pomoč v osamosvojitveni vojni in sode- lovanje v območnem društvu vojnih veteranov. Družina je namreč v času priprav na vojno pod svojo streho pogumno sprejela orožje civilnih struktur in enote za zveze takratne Občine Mozirje, kar je bil na območju Zgornje Savinjske doline edini primer tajnega skladiščenja orožja v zasebnem objektu. ZA KONEC TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Pohoda se je udeležil tudi podžupan Občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer. V priložnostnem nagovoru je pozdravil prisotne in poudaril pomen dogodkov v letih 1990-1991. Sledilo je druženje s pogostitvijo, udeleženci pohoda pa so se pomerili še v streljanju z zračno puško. V lepem vremenu in obujanju spominov na osamosvajanje naše domovine so se pohodniki vrnili v dolino z obljubo, da se naslednje leto znova snidejo. Barbara Rozoničnik Udeleženci pohoda do kmetije Borsečnik z gostiteljema in podžupanom Občine Rečica ob Savinji Ivanom Kramerjem (peti z desne). (Foto: arhiv društva) 12 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Zgodovina in narodopisje Pater Kerubin Tušek (1876-1943), žrtev nemškega okupatorja PETER WEISS Mir je zelo krhko stanje in iz njega se ni dovoljeno norčevati, nikakor pa ne smemo sodelovati pri sovražnostih in podpirati hujskačev proti drugačnim. V drugi svetovni vojni se je na Štajerskem in v naši dolini v slabem in vendarle tudi v dobrem zgodilo marsikaj, zaradi česar osupnemo. Po nemški okupaciji Jugoslavije aprila 1941 se je v naših krajih začelo nacistično nasilje, ki je napovedovalo katastrofo. Iz življenjske zgodbe Kerubina Tuška je jasno razviden datum, kdaj so nacisti začeli čistko med duhovniki, pri katerih niso mogli računati na podporo, ker so bili Slovenci: župnije v naših krajih so bile izpraznjene dva tedna po začetku druge svetovne vojne na naših tleh. Narodne opredelitve, ki nam je dodeljena, se ne da zatajiti, okupator pa jo je pri duhovnikih in mnogih svobodoljubnih štel za sovražnost in je zato imel z njimi posebne načrte. Prav pošastno pot do smrti je v dobrih dveh letih vojne prehodil prav pater Kerubin Tušek. Na strani slovenske Wikipedije, internetne enciklopedije, je o tem frančiškanu in kar 32 let nazar-skem župniku objavljeno tole. Po ovadbi je bil 10. septembra 1942 spet odpeljan v zapor v Celje, nato pa v Maribor. Od tam so ga odvedli na grad Borl pri Ptuju, kjer je tako oslabel, da so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. 30. oktobra je bil spet vrnjen v Nazarje. 17. januarja 1943 so ga po pogrebu aretirali gestapovci in ga odpeljali na Rečico ob Savinji, od tam pa v Maribor. 28. ali 29. januarja je bil prepeljan v Dachau, kjer je bil vpisan menda pod številko 43041. Dodeljen je bil v 28. blok, kjer so bili sicer poljski duhovniki. Ze tako oslabel je zbolel za drisko in bil premeščen v bolnišnico, nato pa je čez nekaj dni, 14. maja, v 67. letu umrl. Upepeljen je bil 18. maja 1943. Njegovo ime je bilo na odstranjeni spominski plošči duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah. Kerubin Tušek je bil slovenski duhovnik. Rojen je bil kot Matej Tušek 8. septembra 1876 pri Svetem Lenartu nad Škofjo Loko, umrl pa je 14. maja 1943 v Dachauu v Nemčiji. Odrastel je v premožni družini. Leta 1896 je vstopil v frančiškanski red in prevzel redovno ime Kerubin. Noviciat (preizkusno dobo pred sprejemom v red) je napravil na Trsatu na Reki (na Hrvaškem), gimnazijo pa končal na Kostanjevici (danes pri Novi Gorici). V osrednjem semenišču v Gorici je študiral bogoslovje, po koncu pa je 5. oktobra 1900 prejel mašniško posve-čenje. Eno leto je nato študiral še v Rimu. V letih 1903-1909 je bil rektor bogoslovja v Kamniku, nato pa na Brezjah pridigar in spovednik. Od leta 1911 do druge svetovne vojne je kot župnik služboval v Nazarjah. Tam je bil zelo dejaven, bil je navzoč pri otvoritvi novega gasilskega doma v Nazarjah leta 1924. 21. aprila 1941, po nemški zasedbi Štajerske, je nemški oficir naznanil, da bodo naslednji dan odpeljali vse duhovnike. To se je res zgodilo; odpeljani so bili najprej v kapucinski samostan v Celje. Zaradi boleh-nosti je bil Tušek premeščen v bolnišnico, nato pa se je vrnil v Nazarje, kjer je stanoval v Zlabru pri dru- žini Breznikovih. V tem času so do njega po zakramente prihajali ljudje tudi od daleč, saj je bil edini duhovnik daleč naokoli. Tesnoben je občutek, kako se lahko svoboda krči in kako si kriv, tudi če nisi naredil nič narobe. Ko novi gospodar prevzame oblast in odločanje o življenju in smrti novih podložnikov, se začne smrtni ples, v katerem je stoterno kaznovan kakršen koli domnevni prestopek - in kaj sovražnega je naredil župnik v Nazarjah? Bil je Slovenec. Tu pridemo tudi do okupatorjevih slovenskih sodelavcev in ovaduhov. Ko so nemški vojaki prišli v nove kraje, so bili pripadniki takrat najbolje oborožene in organizirane vojaške sile in nepredstavljivo je bilo, da bi se jo dalo premagati. Pred vojno je propaganda na Slovenskem slikala kot največje sovražnike Zide in komuniste, v Nemčiji kot rastočem vojaškem stroju z istimi sovražniki pa je zadržano občudujoče videla možnega zaveznika. Ko se je okupator pojavil na naših tleh (drugod po slovenskem ozemlju še italijanski fašisti in Madžari ter hrvaški ustaši), je začel ukinjati slovenske ustanove, za- Ustanovitelji Gasilskega društva Nazarje leta 1924 s patrom Kerubinom Tuškom v sredini (foto: PGD Nazarje) to je bila na Štajerskem cerkvena organizacija na udaru med prvimi. Mariborski škof Ivan Jožef Tomažič (1876-1949) je zavrnil sodelovanje z nemškimi okupatorji, ki so ga zato strogo izolirali, niso pa si ga upali pokončati. Kako strahotno reven v srcu mora biti človek, ki zaradi koristi stopi na stran sovražnika in mu toži sosede, sovaščane in druge! Nekdo je nacistom v zanje neznanih krajih pri nas pomagal pri čisto preprosti orientaciji - da so lahko delovali proti Slovencem! To je imelo strahotne posledice, saj je povzročalo takojšnja streljanja ali smrti v taboriščih, odpeljane slovenske otroke, požgane vasi, trpljenje in strah, pa tudi mobilizacijo v nemško vojsko. Najbolj normalen odziv v strahotnih časih je bil upor, ki je bil sprva brezupen, tistemu s puško v roki pa se pravi partizanstvo. Iz njega upravičeno raste današnji narodni ponos. Na Brezjah je bila na zidu pred cerkvijo Marije Pomagaj 60 let pritrjena spominska plošča 25 slo- venskim duhovnikom, ki so umrli nasilne smrti od okupatorja. Brez-janski frančiškani so jo leta 2014 brez javnega pojasnila odstranili: na njej je bilo zapisano tudi ime Kerubina Tuška. Cerkvene ure so tekle med vojno na Kranjskem čisto drugače kot na Štajerskem in organizacija, ki ima v zakupu poštenje in pravičnost, na to dvoje pozablja celo ob svojih največjih vzorih, žrtvah fašističnega nasilja. Svetle točke naše zgodovine so žrtve okupatorja in tisti, ki so se uprli sovražni sili, tako da imamo danes slovenski jezik in svobodo, česar si ne smemo pustiti odvzeti. Ze hujskanje proti domnevnim sovražnikom med prebivalci Slovenije danes spet ne pomeni nič dobrega, odvratno pa je, da nam oblastniki slikajo begunce z veliko težjimi besedami, kot jih premorejo za naciste in fašiste ter za njihove raznovrstne slovenske pomaga-če med drugo svetovno vojno. Ne pozabimo, da je med nami nekoč živel pater Kerubin Tušek. Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 13 Kultura 120 LET OD ROJSTVA SKLADATELJA BLAŽA ARNICA Spomin na velikana slovenske glasbe v rojstnem kraju trdno zasidran Pred 120 leti se je na domačiji Zalesnik v Strmcu rodil Blaž Arnič, skladatelj, glasbeni pedagog, orglar, zborovodja in bibliotekar. Je avtor obsežnega in za Slovence prvobitnega simfoničnega opusa: 8 simfonij, mnogih simfonič- DO TRAGIČNE SMRTI PROFESOR NA AKADEMIJI ZA GLASBO Konec druge svetovne vojne je kot zaveden Slovenec po zaporu v Ljubljani dočakal v nemškem taborišču Dachau. Po vrnitvi v Ljubljano je Spominska fotografija ob 115-letnici rojstva Blaža Arniča pri njegovem spomeniku v Lučah; hči Blaženka stoji druga z leve. (Foto: Štefka Sem) nih pesnitev in solističnih koncertov. Leta 1947 je prejel Prešernovo nagrado za skladateljsko delo Gozdovi pojejo. OSNOVNE ŠOLE NI OBISKOVAL Kot šesti od sedmih otrok zaradi oddaljenosti ni obiskoval šole, učila ga je sestra Micka in ob koncu šolskega leta je šel na preverjanje znanja v šolo, kjer so mu izdali spričevalo. Kljub temu, da lučke šole ni obiskoval, so domačini poimenovali tamkajšnji hram učenja prav po njem, kajti šola je prva, kjer ohranjajo spomin na sokrajana in že nekaj let ob njegovem rojstnem dnevu prirejajo koncert v sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje. ŽELJA PO ŠTUDIJU GLASBE Blaž Arnič je moral že kot otrok poprijeti za delo. Sprva je bil pastir, kasneje je delal na polju in v gozdu. V Zalesu so radi prepevali in igrali na različna glasbila, ki so jih imeli doma, in nadarjeni Blaž je začutil željo študirati glasbo. Zelja se mu je izpolnila po prvi svetovni vojni. ZNANJE NABIRAL V LJUBLJANI, NA DUNAJU, V VARŠAVI IN PARIZU Začel je na orglarski šoli v Ljubljani, ki jo je z odliko končal, nato pa se je vpisal na ljubljanski konservatorij. Med študijem je že skladal. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je ustvaril nekaj pomembnih skladb. Po končanem študiju v avstrijski prestolnici je poučeval na gimnaziji na Bolu na otoku Braču, potem pa je svoje glasbeno znanje izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Poučeval je tudi na srednji šoli Glasbene matice v Ljubljani. postal redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To poslanstvo je opravljal do 1. februarja 1970, ko se je v prometni nesreči prekmalu končalo njegovo življenje. TRIJE OTROCI, VSI GLASBENIKI Arnič si je med drugo svetovno vojno ustvaril družino. V zakonu z Marijo Finžgar so se jima rodili trije otroci, danes vsi trije uveljavljeni glasbeniki: Lovrenc, Jernej in Blaženka. Vsi trije so se posvetili glasbi. Najbolj očetovim stopinjam sledi Blaženka, poročena Lemež, ki je skladateljica. Leta 1998 je ustanovila Fundacijo Blaža Arniča, ki podpira glasbeno nadarjene slovenske otroke s podeželja. EX FILCORE SOLČAVA OB 70-LETNICI ROJSTVA KONCERT V SLOVENSKI FILHARMONIJI Ob sedemdesetletnici rojstva Blaža Arniča je bil v osrednji slovenski glasbeni hiši, Slovenski filharmoniji, koncert nekaterih njegovih del. Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral sin Lovrenc. Koncerta, ki so mu glasbeni kritiki izrekli visoka priznanja, se je udeležilo precejšnje število nekdanjih Arničevih sok-rajanov in drugih predstavnikov iz Zgornje Savinjske doline. STOLETNICA ROJSTVA ZAZNAMOVANA Z NJEGOVO GLASBO Ob stoletnici njegovega rojstva je bila 31. januarja 2001 v osnovni šoli v Lučah spominska prireditev. Blažu Arniču so bili istega leta posvečeni Slovenski glasbeni dnevi. V šentjakobski cerkvi v Ljubljani so simfonični orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musicum izvedli Arničevo tretjo simfonijo Dumo. Zbor je vodil Mirko Cuder-man, dirigiral pa je skladateljev sin Lovrenc. V tem letu je bila izdana tudi poštna znamka z njegovo podobo. OSNOVNA ŠOLA V LUČAH VESTNO SKRBI ZA OHRANJANJE SPOMINA Ob 115-letnici rojstva skladatelja Blaža Arniča so v okviru projekta Kulturna dediščina gre v šolo otroci, šolarji in učitelji OS Blaža Arniča Luče pripravili zanimiv dogodek v vasi pred Juvanovo hišo. Takrat so si lahko ogledali tudi film, posnet v Arničevi rojstni hiši v Strmcu. Tudi letos so ob 120-letnici rojstva na lučki šoli pripravili prireditev v njegov spomin. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa je bila nekoliko skromnejša, a nič manj svečana. Štefka Sem Špela Orešnik vabi k sodelovanju ustvarjalce v filcu Špela Orešnik iz ateljeja Franc in Liza filc v Solčavi vabi k prijavi na 5. natečaj Ex filcore Solčava. K sodelovanju vabi likovnike, rokodelce in ustvarjalce, ki jim je blizu delo in ustvarjanje z volno. Ustvarjanje poteka individualno od 31. marca do 13. junija 2021. Odprtje razstave prispelih del bo predvidoma 13. junija v Centru Rin-ka v Solčavi. Natečaj za ustvarjalce v filcu Ex filoco- re Solčava je izziv v preizkušanju v sodobni umetnosti vedno bolj prisotnega oblikovanja z ročnim polstenjem (filcanjem) volne. Z natečajem želijo ustvarjalcem ponuditi priložnost predstavitve njihovih del in hkrati javnosti pokazati, da je polstenje lahko samostojna tehnika ustvarjalnega izražanja, v svetu pa je ena bolje poznanih zvrsti tekstilne umetnosti. Barbara Rozoničnik 14 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Ljudje in dogodki PREJELI SMO Cesto na planino Loka (proti Ra-duhi) poleg domačinov pozna veliko turistov, planincev in kolesarjev. Prvi del od glavne ceste Ljub-no-Luče so takoj po 2. svetovni vojni gradili vojni ujetniki v dolžini 2,5 km. Speljana je bila do Placa, kjer sta bili takrat spodnji postaji tovornih gozdnih žičnic s Cirkovni-ce (dolžina žičnice 1,8 km) in Rastk (dolžina žičnice 2,8 km). Gradnjo ceste so nadaljevali v drugi polovici 50-ih let prejšnjega stoletja. 2e tedaj se med projektanti poja- Tehniški dragulj pod Raduho VSAK MOST IZVIREN INŽENIRSKI DOSEŽEK Projektantsko je odlično obdelan vtok in iztok mostu, ki preprečuje spodkopavanje in erozijo. Na cesti najdemo še več mostov, ki je vsak zase izviren inženirski dosežek. Tudi sicer so odvodnjava-nju cestnega telesa namenili veliko pozornosti, obdelan je bil vsak detajl. Med njimi je zelo zanimiv kamnit prepust pravokotnega prereza, katerega zgornjo ploščo tvorijo ploščati kamni. Inženirski podvig premoščanja potoka iz 50-ih let na cesti proti Raduhi vi ime inženirke Desanke Kozič, ki se je starejši domačini s spoštovanjem spominjajo kot izvrstno pro-jektantko številnih gozdnih cest. ZAHTEVEN TEREN ZA GRADNJO Umeščanje in izgradnja ceste je pomenila za tiste čase pravi podvig. Gre za strmi, skalovit in pre-padni teren z vrsto globokih jarkov in kanjonov. Zato je cesta zahtevala nekaj za tiste čase zelo zahtevnih elementov. Med njimi je na primer most, ki premošča desni pritok potoka Dupljenik. Poleg same premostitve je most širine 6,5 m umeščen v ostrem cestnem zavoju v vzponu. Osnovni gradbeni element je bil kamen, ima pa dve okni (prepusta). Za varnost so skrbeli kamniti odbijači širine 40 do 60 cm in višine 80 cm, ki jih najdemo tudi na drugih bolj izpostavljenih delih ceste. CELE DNEVE PELA KLADIVA Vse delo je potekalo ročno, tudi vrtanje v živo skalo. Cele dneve so pela kladiva, pravijo domačini, ki jim je sledilo miniranje. Tudi sicer je bila cesta grajena po tipični takratni doktrini, po kateri so zgornji Slika mostu danes po več kot 60- ustroj ceste najprej tlakovali, nanj pa nasuli izravnalno plast. Se danes so ponekod vidni kamniti robovi ceste, ki so mestoma služili kot utrditev. Na cesti najdemo še vrsto podpornih zidov, opornikov, suhozidov in podobno. CESTO GRADILO GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Zanimiv je tudi vpogled v popis del za 1,5 km dolg odsek, ki je za današnji čas kar malce strašljiv. Tako je na primer ena od postavk: Naprava in polaganje tlaka deb. 25 cm, 7737 m3, ali pa: Ročni prenos materiala z nosilkami na razdalji 40 m, 1080 m3. Cesto je gradilo Gozdno gospodarstvo Nazarje večinoma z delavci s Hrvaške iz okolice Požege. Po njih je nastalo tudi ledinsko ime »Hravaške barake«, ki ozna- Unikatni primer več kot 60 let starega kamnitega prepusta nad katerim se odvija težki tovorni promet ih letih z ograjo iz današnjih časov čuje prostor, kjer so bili začasno nastanjeni. Gradili so hitro, saj že v letu 1960 zasledimo podatek, da je cesta zgrajena do planine Vo-dole in predela Sedelce. Isti delavci so kasneje gradili tudi druge ceste, kakšen se je v dolini tudi ustalil. NOVE RAZVOJNE PERSPEKTIVE ZA KMETIJE Cesta je v prostoru povzročila korenite spremembe. Opustili so samotežne žičnice in riže (drče) za spravilo lesa, ki jih je nadomestil kamionski prevoz. Kmetijam so se odprle povsem nove razvojne perspektive. Več kot 60 let star tehnični podvig kljubuje času in težkemu tovornemu prometu brez večjih poškodb. Tovornjaki tistega časa so imeli nosilnost okoli 5 ton, medtem ko so današnji 40-tonski. ODNOS DO TEHNIŠKE KULTURNE DEDIŠČINE Ta tehniški dragulj bi kazalo na novo odkriti z obnovo poškodovanih ali uničenih cestnih elementov po izvirnih načrtih, zanimivejše dele označiti, z odstranitvijo grmovja pa prikazati posebnosti v vsej svoji mogočnosti. Takšno vzdrževanje ceste je nekoliko dražje od poenostavljenih sodobnih gradbenih metod, daje pa cesti ustrezen pečat in kaže naš odnos do tehniške kulturne dediščine. Dr. Darij Krajčič, vodja OE ZGS Nazarje Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 15 Intervju DR. MATIC PECOVNIK IZ NAZARIJ Od astronomskega večera v osnovni šoli do raziskovanja fuzije Dr. Matic Pečovnik: »Trdo delo in neomajnost sta tisto, kar prinese uspeh na dolgi rok.« Nazarčana Matica Pečovnika je že v osnovni šoli zanimala fizika. Vse se je začelo, ko je v šolo na obisk prišlo astronomsko društvo. Pečovnik je pred kratkim doktoriral na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tekom doktorata se je poglobil v raziskovanje prvih principov interakcije med fuzijskim gorivom (vodikom) in stenami bodočih fuzijskih reaktorjev. Dela v podjetju Sinergise, kjer proučuje najmodernejše tehnike strojnega učenja in programiranja. Z njim smo se pogovarjali tudi o položaju mladih v današnji družbi in njegovih načrtih za prihodnost. - Kakšna je bila vaša študijska pot od osnovne šole do danes? Zakaj ste se odločili za študij fizike? V osnovni šoli sem si želel postati vse mogoče - od arheologa do zdravnika, pa tudi fizika mi je švigala po mislih. V enem izmed višjih razredov osnovne šole je na obisk prišlo astronomsko društvo z namenom predstavitve vesolja in delovanja teleskopov. Od takrat sem imel v glavi samo še astronomijo oziroma fiziko. S skoraj vsemi prihranki, ki jih trinajstletnik premore, sem si kupil teleskop, ki danes na žalost zaprašen stoji na podstrešju. Po končani osnovni šoli sem se brez oklevanja vpisal na I. gimnazijo v Celju, ki je mnogim bolje poznana kot Kajuh. Na srednješolske čase imam zelo lepe spomine, saj mi je gimnazija nudila veliko različnih oblik udejstvovanja, hkrati pa je šolanje potekalo popolnoma po mojih načrtih. Ves čas sem bil neomajen, da bo moja pot »privijugala« do študija fizike, zaradi česar je bila moja najljubša profesorica na gimnaziji vedno znova rahlo razočarana, ona si je namreč želela, da bi izobraževanje nadaljeval na področju zgodovine. Po gimnaziji sem se vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani, smer fizika. Študij je bil precej naporen, vendar mi ni delal večjih preglavic. Dodiplomski študij sem končal v treh letih, nato pa sem se vpisal naprej na podiplomsko smer Fizika kondenzirane snovi. V tistem obdobju sem si namreč želel delati nekaj v zvezi s kvantno fiziko, ki se ukvarja s snovjo na ravni atomov in jeder. Podiplomski študij sem zaključil leta 2017 z magistrskim delom na področju fuzije, ki sicer nima kaj veliko opraviti s kvantno fiziko. stvenih revijah, med drugim sem bil prvi avtor treh člankov. Doktorat z omenjenega področja sem uspešno zagovarjal marca letos, torej pol leta pred siceršnjim pričakovanim zaključkom, na kar sem še posebej ponosen. - Kaj vas je pripeljalo do teme vašega magistrskega dela in kako ste se kasneje odločili, o čem boste pisali doktorsko disertacijo? »Bojim se, da bo generacija mojih sovrstnikov zapuščena v prahu vseh norosti, ki se trenutno dogajajo.« Moja usmeritev je od prej omenjenega usodnega astronomskega večera v osnovni šoli precej nihala. Nekaj časa sem želel biti astronom, nato kvantni fizik. Mogoče bi lahko bil fizik osnovnih delcev in bi delal na velikem hadron-skem trkalniku CERN v Švici? Tudi to vprašanje je bilo relevantno približno pol leta. Na koncu je k naslovu mojega magistrskega dela botrovalo naključje. Od 3. letnika prve stopnje sem študentsko delal na odseku za fiziko srednjih in nizkih energij na Institutu Jožef Stefan. Tam so »Obožujem hojo v hribe. Ko sem v hribih, obstajata samo sedaj in naslednji korak.« Nato sem vpisal doktorski študij fizike kot mladi raziskovalec. Tekom doktorata sem se osredotočal predvsem na raziskovanje prvih principov interakcije med fuzijskim gorivom (vodikom) in stenami bodočih fuzijskih reaktorjev. Tekom doktorata smo s sodelavci objavili mnogo člankov v uglednih mednarodnih znan- mi ponudili magistrsko temo in mesto mladega raziskovalca na področju fuzije, kar sem z veseljem sprejel. Takrat sem želel spremeniti svet in fuzija kot alternativen, brezogljičen vir energije mi je zvenela zelo obetavno. - Kje ste zaposleni in s čim se ukvarjate na delovnem mestu? 16 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Intervju, Organizacije Po končanem doktoratu sem začel z delom v podjetju Sinergise. Podjetje se v splošnem ukvarja s problemi, ki so povezani z izkoriščanjem trume satelitskih podatkov, ki so na voljo v zadnjih letih. Govorim o satelitih za opazovanje Zemlje. Moje delo je zanimiva mešanica raziskovanja najmodernejših tehnik strojnega učenja in programiranja, konkretneje predvsem na področju interpretacije satelitskih slik v povezavi s kmetijstvom. Nima pa v bistvu popolnoma nič s fiziko. - Kakšen je vaš pogled na položaj mladih v Sloveniji, predvsem od pojava epidemije novega koronavirusa? Kakšne so trenutno sploh perspektive za mlade v Sloveniji? To je izjemno težko vprašanje. Meni, da koronavirus ni prinesel novih težav, temveč je le poskrbel za izbruh starih. Takšnih, ki se kopičijo že res dolgo. Kot primera lahko navedem stanovanjsko problematiko in prekarnost dela, ki sta se v teh časih pokazali kot prepleteni. Konkretneje, ko se je vlada odločila za zaprtje študentskih domov, je mnogo študentov ostalo več ali manj brez strehe nad glavo, saj so bili prisiljeni iti domov zaradi noro dragih cen najema v večjih mestih. Prav tako so ti isti študentje ostali brez možnosti zaslužka, a niso prejeli denarne pomoči, razen enkratnega solidarnostnega dodatka. Stanovanjska problematika se kaže tudi iz drugih vidikov. S partnerko želiva kupiti svoje stanovanje oziroma hišo, pri tem pa se nama poraja mnogo vprašanj in skrbi. Brez kredita ne bo šlo. Bova imela zaposlitev za nedoločen čas, da bova sploh lahko razmišljala o kreditu? Če imava otroka, kakšen kredit in s tem sta- »Menim, da bi morali kot družba več delati na tem, da lahko posameznik zaživi v vsem svojem potencialu ne glede na področje, za katerega se je odločil.« novanje si sploh lahko privoščiva? To vprašanje je pomembno glede na to, da je v zadnjih letih Banka Slovenije močno zategnila pas, da bi obvarovala komercialne banke pred slabimi krediti, s tem pa močno udarila po mladih družinah, ki so nastradale že v ekonomski krizi pred desetimi leti. Vsak mesec, ko s partnerko razmišljava o teh vprašanjih, cene nepremičnih zrastejo za nekaj odstotkov, s čimer se najina želja in želja mnogih mladih še bolj oddalji. Bojim se, da bo generacija mojih sovrstnikov zapuščena v prahu vseh norosti, ki se trenutno dogajajo. - Kako bi po vašem mnenju spodbudili mlade k odločanju za kariero v znanosti? V prvi vrsti menim, da se ljudje rodijo z afini-teto za določeno področje oziroma se jim ta izo- blikuje skozi zgodnje otroštvo. Zato je po mojem mnenju težko vplivati na število mladih, ki se odločajo za takšno ali drugačno karierno pot. Mogoče je takšna težnja celo nepotrebna. Na koncu koncev k produktivni družbi prispevajo srečni posamezniki in ne točno določena procentu-alna sestava različnih kadrov. Menim, da bi morali kot družba več delati na tem, da lahko posameznik zaživi v vsem svojem potencialu ne glede na področje, za katerega se je odločil. - Kaj počnete za razvedrilo v prostem času? Imate kakšne hobije? Moj najljubši hobi je dvigovanje uteži v fitne-su. To dojemam kot šport, kjer vsak dan tekmujem proti včerajšnjemu jazu. To mi je še posebej všeč, ker takšna tekmovalnost ne vključuje drugih. Ni pomembno, kako močan je nekdo drug, čeprav je to, da lahko nekdo dvigne manjši avto, zavidanja vredno. Važno je samo, da napredujem jaz. Miselnost izboljševanja sebe brez ozira na druge je seveda prenosljiva tudi na dru- TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE ga življenjska področja, kjer se nemalokrat izkaže kot zelo koristna. Prav tako obožujem hojo v hribe. Ko sem v hribih, obstajata samo sedaj in naslednji korak. Če dobro pomislim, je mantra »hribolazenja« zelo podobna kot pri dvigovanju uteži. - Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost? Imate morda v mislih že kakšne nove projekte? Moji načrti za prihodnost so razmeroma skromni. Glede na to, da sem šele začel v novi službi, se želim maksimalno izkazati z delom. Mislim, da sta trdo delo in neomajnost tisto, kar prinese uspeh na dolgi rok. Moj drugi cilj, morda celo zahtevnejši pa je, da uspem uravnotežiti moje karierne ambicije z ambicijo o družini. Mislim, da bo moj naslednji projekt družinske narave. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik, fotografiji iz osebnega arhiva Matica Pečovnika Zlato priznanje za nalogo Čutna kulinarična izkušnja z lesniko V organizaciji Turistične zveze Slovenije se je 11. maja v okviru 18. mednarodnega festivala Več znanja za več turizma na spletnih tržnicah predstavilo 24 srednjih in višjih šol iz Slovenije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Ekipe učencev in študentov so morale za predstavitev na tržnici poleg napisane naloge pripraviti še promocijski spot. Tema letošnjega festivala je bila Moj kraj -moj chef. Z nalogo Čutna kulinarična izkušnja z lesniko so na festivalu sodelovali tudi študen- ti programa Gostinstvo in turizem Višje strokovne šole Velenje ter zanjo prejeli zlato priznanje. Naloga predstavlja vrhunski kulinarični meni z jabolki lesnika, ki bi ga ponudili v Restavraciji Lesnika v Mozirju. Avtorji naloge so Klara Klančnik, Tinkara Kavčič, Urška Jazbec, Natalija Strmčnik in Rok Zabu-kovnik, njihovi mentorji pa Antonija Jakop, Marko Gams in Janez Jevšnik. NK Za spletno predstavitev je bilo treba poleg naloge posneti še promocijski spot. (Foto: arhiv Šolskega centra Velenje) Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 17 Ljudje in dogodki MLADI PREVZEMNIKI KMETIJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na podedovani kmetiji bodo prenovili objekte častitljive starosti Branka Tevž živi v Kokarjah, lani pa je po stricu podedovala kmetijo pri Bastlni v Lačji vasi. Kmetija poleg gasilskega doma z njivo in travniki ter gozdom v bližini ima bogato zgodovino. Oba s partnerjem Primožem sta v službi, Branka v proizvodnji, Primož v kamnolomu, rad pa dela tudi v gozdu, zato kmetijo trenutno le urejata, v prihodnosti pa računata, da bo lahko tam živel eden od otrok. 150 LET STARA HIŠA Pri Bastlni kmetija obstaja že dolga leta. O tem pričajo stara poslopja. Hiša, ki bo kmalu stara 150 let, je lep primer takratnega načina gradnje. Hiša je v celoti obokana, v njej so prostori urejeni kot v starih časih, lopa, hiša s krušno pečjo, kuhinja. Tudi hlev je obokan, nasproti hiše je stara kašča, ki je podkletena, v njej so včasih živeli. Vsi objekti imajo novo streho, kar je uredil še stric Alojz. OBJEKTE BODO PRENOVILI Prenova teh starih objektov bo velik in dolgoročen projekt. Družina Gornik Tevž bo živela v Kokarjah, kot do sedaj, in po svojih močeh urejala kmetijo. Branka pravi, da bo vesela, če se bo kateri od otrok odločil za življenje na kmetiji, kjer bo imel vse možnosti za delo. Hčerka Tija, ki obiskuje tretji razred, že z ve- seljem pomaga pri kmečkih opravilih, štiriletni Nej prav tako uživa v Lačji vasi. NEKOČ ŽIVINOREJSKA KMETIJA Brankin stric Alojz in teta Francka sta svoje čase imela v hlevu lepo število živali, oddajala sta mleko. Ko sta ostarela, sta vse težje opravljala težko delo. Nekaj časa je še šlo s pomočjo Brankine družine, potem pa je Alojz počasi prodal živino in oddal zemljo v najem. Hiša, ki bo kmalu stara 150 let, je v celoti obokana, v njej so prostori urejeni kot v starih časih. % i i { f Družina Gornik Tevž bo živela v Kokarjah, kot do sedaj, in po svojih močeh urejala kmetijo. NAJEMNIKI KOSIJO TRAVNIKE Branka je otroštvo preživela v Bočni, kjer imajo starši kmetijo, zato ji kmečka opravila niso tuja. Ne glede na to sta se Primožem odločila, da bosta, dokler sta oba v službi, kmetijo v Lačji vasi le vzdrževala, kajti redna služba danes tudi nekaj pomeni. Travnike sta oddala v najem, poslopja pa čakajo na notranjo in zunanjo prenovo. Skoraj 150 let V stari kašči, ki je podkletena, so nekoč živeli. je stara hiša, ki je lep primer takratnega načina gradnje in je v celoti obokana, v njej so prostori urejeni kot v starih časih, lopa, hiša s krušno pečjo, kuhinja. PROSTI TRENUTKI ZA ŠPORT Branka svoj prosti čas rada preživlja v naravi. Sprehodi, tek, planinarjenje in plavanje so aktivnosti, s katerimi se še posebej rada ukvarja. Na krajših poteh se Branki in Primožu rada pridružita otroka, na višje vrhove pa se podata sama. Poleti radi gredo na morje in priložnost izkoristijo za plavanje. DARILO TRGOVIN JAGER Branka je prejela darilno vrečko z različnimi izdelki, ki jo vsem sodelujočim mladim prevzemnikom kmetij podarjajo Trgovine Jager. Pobudnik akcije je Zavod Stanislava. Štefka Sem, foto: osebni arhiv 18 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Organizacije, Ljudje in dogodki SOLIDARNA MENJAVA ZELENJAVE NA RECICI DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE Dobro obiskana Zelemenjava V Medgen borzi na Rečici ob Savinji v sodelovanju z lokalnim društvom prijateljev mladine že nekaj časa uspešno izvajajo Zelemenja-vo (zelenjava + menjava) - solidarno izmenjavo pridelkov z domačih vrtov, ki temelji na druženju in prostovoljnem delu posameznikov. Gost na prvi letošnji Zelemenjavi po rahljanju epidemioloških ukrepov je bil Jernej Mazej, kmetovalec z Gneča, ki je udeležencem nudil nasvete o negi sadik. MENJAVA SADIK IN IZKUŠENJ Zelemenjave so se udeležili tako Rečičani kot tudi obiskovalci iz sosednjih občin, ki so menjali sadike zelenjave, rož in drugih trajnic, tudi semena, sokove in nekatere domače dobrote, seveda pa je prišlo tudi do menjave dragocenih izkušenj in navdihov za čim boljši pridelek. Kljub letošnjemu neprijaznemu vremenu so udeleženci prinesli kakovostne sadike, zato je menjava hitro stekla. NEKATERI PRIŠLI ZGOLJ PO NASVETE Jernej Mazej, predsednik društva za izobraževanje za samooskrbo s sadjem in zelenjavo Učni sadovnjak, je ob tej priložnosti predstavil nekaj novih sort, ki jih vzgaja na domačiji na Gne- Za boljše življenje otrok, mladostnikov in družin Društvo prijateljev mladine (DPM) Mozirje, član Zveze prijateljev mladine Slovenije, že vrsto let skrbi za dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. Kljub težkim razmeram, ki jih je v lanskem letu prinesla epidemija koronavirusa in se nadaljujejo tudi letos, so uspeli pripraviti več dogodkov. GLAVNI DOGODEK BOŽIČNI BAZAR V sodelovanju z Občino Mozirje v božičnem času poskrbijo za prihod Božička in obdarovanje otrok. Sočasno društvo organizira eno- ali dvodnevni božični bazar. »Vsako leto smo po navadi organizirali praznične stojnice, lani žal ne, ker ni bilo dovoljeno. V soboto, 19. decembra, smo na mo-zirskem trgu med 16. in 18. uro izvedli tako imenovani Božični drive in. Božiček je obdaril 230 otrok med drugim in šestim letom starosti,« je povedala predsednica društva Anamarija Sevšek. POMOČ SOCIALNO ŠIBKIM V začetku decembra so izpeljali tudi prvo dobrodelno akcijo za pomoč socialno šibkejšim iz mozirske občine. Akcija je bila izpeljana v treh tednih, razdelili pa so 45 paketov za sokrajane. Dogodek je potekal v sodelovanju z mozirsko občino, Rdečim križem in več podjetji ter posamezniki, ki so pomagali s finančnimi prispevki in dobrinami. POMAGAJO PRI RAZLIČNIH DOGODKIH Čeprav so bile letos razmere za delovanje društev doslej vse prej kot ugodne, so bili čla- Lani so v Mozirju na inovativen način obdarili 230 otrok. (Foto: arhiv DPM Mozirje) ni DPM Mozirje aktivni na več področjih. Januarja so zbirali oblačila za otroke, marca so se pridružili občinski čistilni akciji, prav tako pomagajo pri zbiranju sredstev za obnovo Mozirske koče. Ob sprostitvi ukrepov bodo pripravili otroške delavnice. »Z veseljem priskočimo na pomoč pri različnih dogodkih, če nas povabijo,« je še dodala predsednica Sevškova. Primož Vajdl REČICA OB SAVINJI Par štorkelj je nazaj Jernej Mazej je obiskovalcem predstavil več vrst mete, limonino travo in nekaj redkih zelišč. ču. S sabo je prinesel različne vrste mete, limonino travo in nekaj zelišč, ki jih le redko najdemo na domačih vrtovih. Nekaj obiskovalcev se je Zelemenjave udeležilo brez sadik za menjavo, kajti prišli so predvsem po nasvete za vzgojo paradižnika. Tatiana Golob Rečica ob Savinji je spet bogatejša za dva »prebivalca«, ki sta že lani poletne mesece preživela v tem delu Slovenije. Gre za par štorkelj, ki sta se, kot kaže, odločili, da bosta redno obiskovali rečiški trg. Prva se je letos vrnila že sredi aprila in pričela z obnovo ter dograjevanjem domovanja. V prvi polovici maja je na staro lokacijo priletela še druga in tako sedaj par marljivo prinaša skupaj, kar se v kljunu da prinesti. Kljub njuni skrbnosti kar nekaj »gradbenega materiala« konča na tleh pod drogom električne napeljave. Ali bomo doživeli letos v gnezdu tudi naraščaj, bo vidno konec poletja. RŠ Rečičani ugibajo, ali bosta štorklji letos dobili naraščaj. (Foto: RŠ) Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 19 Organizacije, Ljudje in dogodki OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE V PROJEKTU CEBELA BERE MED Svetovni dan čebel, 20. maj, so obeležili tudi v Osrednji knjižnici Mozirje, ki je partnerica v operaciji Čebela bere med. Operacija sodelovanja petih slovenskih LAS, med njimi LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je med drugim namenjena izobraževanju otrok o pomenu in ohranjanju čebel. V tem kontekstu je Osrednja knjižnica Mozirje v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji pripravila dogodek za dve skupini vrtčevskih otrok iz tamkajšnjega vrtca. IZVEDELI VELIKO SKRIVNOSTI O ČEBELAH V okviru operacije poteka več aktivnosti, med njimi tudi predstavitev izobraževalno didaktičnega pripomočka - atraktivnega čebelarskega kotička, s katerim se lahko otroci v Knjižnici Ljubno ob Savinji poigrajo še do konca maja, novembra pa bo kotiček postavljen v Knjižnici Mozirje. Z njim so se z veseljem poigrali tudi otroci iz ljubenskega vrtca, ki so v Fašunovi hiši prav na praznik čebel o teh koristnih opraše-valkah izvedeli marsikaj zanimivega. Na dogodku jih je obiskal predsednik Čebelarske družine Ljubno ob Savinji Jože Grudnik in jim izdal ve- liko skrivnosti o čebelah. Otroke sta nagovorila tudi v. d. direktorice knjižnice Petra Širko Po-ljanšek in župan Občine Ljubno Franjo Nara-ločnik. POSEBNO DARILO: SLIKANICA ČEBELA BERE MED Knjižničarke so otroke razveselile s pravljico o čebelici, ki je izgubila svojo družino, in ustvarjalno delavnico. Zelo so bili veseli tudi slikanice Čebela bere med, ki je nastala v okviru operacije in je namenjena izobraževanju otrok o pomenu in ohranjanju čebel. Vsi prisotni otroci so slikanico prejeli v dar, prav tako jo bodo prejeli vsi otroci, ki bodo do konca maja obiskali krajevno knjižnico na Ljubnem. DOPRINOS K RAZVOJU LOKALNIH KNJIŽNIC Operacija Čebela bere med predstavlja doprinos k razvoju lokalnih knjižnic, k širitvi njihovih vsebin in prenosu znanj ter dobrih praks. Na območju LAS Zgornje Savinske in Šaleške doline v operaciji sodelujejo občine Mozirje, Ljubno in Šmartno ob Paki, Osrednja knjižnica Mozirje in Knjižnica Velenje. Tatiana Golob Udeleženci dogodka v Fašunovi hiši z v. d. direktorice knjižnice Petro Širko Poljanšek (stoji druga z desne) in županom Občine Ljubno Franjem Naraločnikom (stoji tretji z desne). (Foto: Anja Kumprej) CENTER ZA SOCIALNO DELO SAVINJSKO-SALESKA V novih prostorih v bivši Vegradovi stavbi Dober mesec dni je, odkar se je sedež Centra za socialno delo (CSD) Savinjsko-šaleš-ka, pod katerega spadajo skupna strokovna služba, služba za odločanje o pravicah iz javnih sredstev in skupna splošna služba, skupaj z enoto Velenje preselil v nove prostore na naslovu Stari trg 35, v bivši Vegradovi stavbi. Ob zgradbi je veliko javno parkirišče, kjer lahko uporabniki storitev brez težav parkirajo, v stavbi pa je dvigalo, ki omogoča dostop tudi uporabnikom s telesnimi ovirami. Vsi ostali podatki CSD Savinjsko-šaleška (telefonske številke in elektronski naslovi) ostajajo nespremenjeni. TG Čebelarski kotiček navdušil ljubenske otroke Maja Pred 50 leti KULTURNI DINAR ZA GODBO NA PIHALA Godba na pihala je bila dolgoletna želja Gornjesavinjčanov. Sedaj že nekaj let deluje godba na pihala v Rečici ob Savinji. V zvezi z nadaljnjim obstojem te godbe se postavlja nekaj perečih vprašanj: kako rešiti vprašanje dirigenta godbe, od njegovega dela je odvisna nadaljnja širitev godbe, nabava dodatnih instrumentov, uniform itd. Sprejet je bil sklep, da se gre skupno z občinskim sindikalnim svetom Mozirje v akcijo za kulturni dinar. Udeleženci občnega zbora so bili prepričani, da bi bili vsi zaposleni v naši občini pripravljen dati od svojih mesečnih osebnih dohodkov po en dinar, ki se bi zbiral v te namene. Pred 40 leti GASILCI NA REČICI GRADIJO Gasilci na Rečici so minule praznične dni proslavili delovno. Zbrali so se na gradbišču novega doma in naredili betonsko ploščo. Pomagali so mladi in stari, tako sicer ogromna površina plošče ni predstavljala posebnih težav. Gasilci imajo v tem, tako imenovanem udarniškem delu že kar dobre izkušnje, saj se že doslej ponašajo z 2000 opravljenimi prostovoljnimi urami. Kot je na Rečici že običajno, so stopili kar vsi skupaj, krajani, krajevna skupnost in še kdo. S tako prizadevnim osebnim delom bodo prištedili najmanj polovico predvidenih gmotnih sredstev in še dela bodo hitro napredovala, saj nameravajo že letos spraviti zgradbo pod streho. Pred 30 leti DROBNA ZANIMIVOST O ČETARI Ljudje v okolici Okonine vedo povedati veliko o nekdanjem gostilničarju in lesnem trgovcu Ignacu Zavolovšku. Med drugim naj bi Zavolovšek vedno znova poudarjal svoje mejaštvo z grofom Turnom, kar pa ni bilo nikoli dokazano. Kako pa je prišlo do izraza »Četara«? Sorodnica trdi, da je Ignac Zavolovšek veliko potoval, da je veliko bral in da je imel za tiste čase obsežno knjižnico. Zato meni, da so ljudje njegovo gostilno imenovali »čitara«, kar bi lahko v pogovornem jeziku zvenelo Četara. Tako naj bi se pozneje gostilna tudi imenovala. Mnogi ljudje se sprašujmo, od kod izraz »na Četa-ri«. Morda smo pravilno odgovorili. Pripravila Tatiana Golob 20 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Prvo napadalno vozilo potrebno zamenjave Leto 2020 so okoninski gasilci začeli z izvedbo 81. občnega zbora in tretjega zbora mladih, marca pa je njihov podmladek odlično nastopil na gasilskem kvizu v Nazarjah. Z razglasitvijo epidemije so se aktivnosti v društvu ustavile. Člani operative so nato skrbeli, da je bila oprema ves čas pripravljena za uporabo. Vse bolj se kaže potreba, da zamenjajo prvo napadalno vozilo GVC16-15 z novim, in upajo, da jim bo to uspelo v letu 2024, ko bodo praznovali 85. obletnico ustanovitve. TRI INTERVENCIJE Operativci so lani sodelovali na treh intervencijah, je povedal po- veljnik Matej Vošnjak. Planiranih vaj in izobraževanj niso realizirali v celoti. Na OS Ljubno ob Savinji so izvedli požarno varovanje prireditve, ki je potekala v telovadnici. Za krajane Meliš je bil izveden prikaz uporabe defibrilatorja in temeljnih postopkov oživljanja. Za zaposlene v tovarni BSH Hišni aparati so izvedli praktični prikaz gašenja začetnih požarov. Nekaj članov se izobraževalo v okviru gasilske zveze. MLADI GASILCI STAREJŠIM POSTAVILI IZZIV V gasilskem domu so uredili in opremili spodnjo sejno sobo, v kateri je sedaj mogoče voditi večje intervencije. Nekaj del so op- ravili tudi v dvorani in kleti, posodobili so alarmni sistem. Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so najbolj prizadeli mlajše. »S svojim delom, pristopom in rezultati je mladina starejšim postavila izziv, ki so ga hoteli sprejeti že lani, pa ga žal zaradi razmer niso mogli, vendar nič zato, ga bomo pa letos. V planu imamo sestaviti dve tekmovalni desetini, in sicer žensko in moško,« je povedal predsednik Toni Novak. Tekst in foto: Štefka Sem Operativci, ki jih vodi poveljnik Matej Vošnjak, so lani sodelovali na treh intervencijah. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI Investicije čakajo ugodnejši čas PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Namesto vaj in tekmovanj urejali gasilski dom Tako kot v ostalih društvih je tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Pobrežje ob Savinji epidemija novega koronavirusa povzročila precej nevšečnosti. Lani je društvo planirane aktivnosti izpeljalo v zmanjšanemu obsegu. Na srečo med člani ni bilo veliko okužb, zato operativna pripravljenost ni bila ogrožena. LANI BREZ INTERVENCIJ NA DOMAČEM OBMOČJU V letu 2020 na svojem območju niso imeli intervencij. Na pomoč so priskočili nazarskim gasilcem pri gašenju požara v podjetju Bioma-sa v industrijski coni v Nazarjah. Sodelovali so pri izvedbi požarne straže na kresovanju v Borseki in na letalskem mitingu na Pobrež-jah. Pri vseh aktivnostih so upoštevali predpisane varovalne ukrepe. INVESTICIJE NA ČAKANJU »Zaradi razglašene epidemije smo bili primorani odpovedati tradicionalni nogometni turnir v malem nogometu in veselično prireditev. Tudi investicije in ureditev športnega poligona smo prestavili na čas, ko bo možno nadaljevati z delom v normalnih pogojih,« je povedal poveljnik društva Uroš Debeljak. Poleti, ko so bili ukrepi delno sproščeni, so izvedli izobraževanje mladih pri spoznavanju gasilske opreme. Ob koncu leta so na pobudo Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline izvedli delavnico za mladino, na kateri so izdelovali novoletne čestitke, namenjene stanovalcem Centra starejših Gornji Grad. V zahvalo je mladina od gasilske zveze prejela priznanje. Nastasja Kotnik, foto: MŠ Poveljnik Uroš Debeljak: »Tudi ureditev športnega poligona čaka na normalne razmere.« V preteklem letu so se gasilci iz Nove Štifte zaradi epidemije posvetili urejanju gasilskega doma in obnovi opreme, izobraževanja in tekmovanja so bila namreč odpovedana. Zgornji prostori doma in garaža so dobili novo podobo, je povedal predsednik društva Žan Zavolovšek. POSKRBELI ZA TEHNIČNO OPREMO Staro stacionarno postajo v domu so zamenjali z novo. Obnovili so staro črpalko Rosenbauer, kupili dva nova dihalna aparata in opravili pregled gasilnih aparatov. V velikem številu so se udeležili občinske vaje v Bočni v podjetju Me-lu. Pomagali so čistiti ceste in nudili drugo potrebno pomoč krajanom in v občini. AKTIVNOSTI ZA VSE GENERACIJE Veliko časa so namenili tudi najmlajšim članom društva, ki so prihodnost gasilstva v kraju. Ob koncu počitnic so zanje organizirali zanimive gasilske delavnice in igre. Na izlet so popeljali prizadevne veterane, ki so se na prejšnjih Zavedamo se, da mladi predstavljajo prihodnost gasilstva v kraju, je povedal predsednik Žan Zavolovšek. tekmovanjih izkazali odlično. Gasilke so imele priložnost obiskati več kuharskih delavnic v organizaciji gasilskega društva. Tudi na ta način so jim izkazali zahvalo za njihovo nepogrešljivo pomoč. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 21 Šport, Organizacije NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA Brin Kunstelj dvakratni državni podprvak V novi športni dvorani v Mengšu je 22. maja potekalo 30. državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše kadete. Igralci iz Luč so se ponovno izkazali, saj je Brin Kunstelj kar dvakrat stopil na stopničke za zmagovalce. LEP EKIPNI USPEH Tekmovanja so se udeležili 104 najboljši namiz-noteniški igralci in igralke do 13 let v Sloveniji. Nastopila je tudi devetčlanska ekipa Namiznoteniške-ga kluba Savinja pod vodstvom klubskih trenerjev Jaka Golavška in Patrika Rosca, ki je zelo uspešno prestala skupinski del tekmovanja. V finalni del, med najboljših 32, se jih je uvrstilo kar šest. KUNSTLJA V FINALU USTAVIL JOKIC Največji uspeh je uspel Brinu Kunstlju. Veliki up kluba je po sedmih zanesljivih zmagah šele v finalu moral priznati premoč prvemu favoritu tekmovanja in domačinu iz NTS Mengeš, Luki Jokicu. Tako se je Brin z osvojeno srebrno medaljo na državnem prvenstvu postavil ob bok starejšima soigralcema iz NTK Savinja Maticu Čo-parju in Brinu Vovku Petrovskemu, ki sta v preteklih dveh sezonah prav tako postala posamična državna podpravka. HEDL IN KUNSTELJ PRESEGLA PRIČAKOVANJA Odličen rezultat je Brinu uspel tudi v kategoriji dvojic, kjer je nastopil skupaj s klubskim soigralcem Renejem Hedlom. Fanta sta z odlično igro in borbenostjo premagala vrsto favoritov in prišla do velikega finala, kjer pa sta domačina iz Mengša upravičila vlogo prvih nosilcev. Kljub temu je končno 2. mesto za Brina in Reneja več kot odličen rezultat in dobrodošla motivacija pri nadaljevanju njune športne poti. Benjamin Kanjir Brin Kunstelj in Rene Hedl (levo) sta v kategoriji dvojic klonila šele v finalu in osvojila drugo mesto. (Foto: arhiv društva) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Za začetek sezone Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 23. maja, na strelišču Lovske družina Gornji Grad v Zagradišču organiziralo prvo letošnjo tekmo z malokalibrsko pištolo Drulov. Strelci so se pomerili na razdalji 25 metrov v tarčo 50 x 50 po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Kljub slabim vremenskim razmeram, bilo hladno in deževno, je bila udeležba na tekmi odlična, dobri pa so bili tudi rezultati. Zmagal je Jože Grudnik s 95 krogi, drugi je bil Ivan Rihter s tremi krogi manj, tretji pa Ciril Kolar z 90 krogi. Ker je bila to prva od treh tekem s pištolo, se bodo morali strelci zelo potruditi, če bodo hoteli izboljšati svoje rezultate, na koncu namreč šteje najboljša od treh tekem. Janez Kolar tekma z MK puško Kljub slabemu vremenu so strelci dosegli dobre rezultate. (Foto: JK) VOJAŠKA VAJA JADRANSKI UDAR 2021 Usposabljanje kontrolorjev Na območju Menine in Ojstrice je med 17. in 22. majem potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2021, na kateri je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanje kontrolorjev združenega ognja. Na vaji so se usposabljali že certificirani kontrolorji združenega ognja. (Foto: arhiv Slovenske vojske) Na vaji so se usposabljali že certificirani kontrolorji združenega ognja, posadke strelskih platform, poveljniki čet in načrtovalci združenega ognja ter pripadniki specialnih enot. Usposabljanje je potekalo na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer na osrednjem vadišču Slovenske vojske v Postojni, na območju občin Tolmin in Kobarid, Radeč, Moravskih Toplic ter na širšem območju Kamniško Savinjskih Alp, kjer so letalniki simulirali letalsko podporo. Zaradi zagotavljanja varne izvedbe vaje ter varnega in neprekinjenega zračnega prometa so bile med vajo začasne dnevne zapore zračnega prostora nad območji delovanja. VOJAKI V DOMU NA MENINI Na območju Kamniško-Savinjskih Alp so glavne aktivnosti potekale na lokacijah Rzenika, Ojstrice in Menine. Na teh lokacijah se je gibalo okrog 20 vojakov s tremi vozili, ki so bili locirani v domu na Menini. Po javnih cestah in poteh so potekali premiki vojaških vozil, a v manjšem obsegu. V gorskem prostoru so se vojaki premikali izključno peš. V času vojaške vaje so zračni prostor nad Ojstrico in Menino preletavala letala in helikopterji, ki so izvajali zračne premike sil. V glavnem so se zadrževali na večjih višinah in neposredno nad lokacijama ter med njima. NK 22 Savinjske novice št. 21, 28. maj 2021 Jokajte za mano le od sreče, ker prenehal končno sem trpeti. Za spomin prižgite mi le sveče, da v svetlobo mogel bom vzleteti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta MLINERJA 7. 2. 1926 - 8. 5. 2021 se iskreno zahvaljujemo patronažnima sestrama ga. Maji in ga. Poloni, vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste ga v času bolezni in starosti obiskovali na njegovem domu. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana, pevcem za zapete žalostinke in odigrano tišino, govorniku g. Jožetu Grudniku za izrečene besede slovesa ter PGD Grušovlje. Hvala g. župniku Davidu za opravljen obred. Hvala vsem skupaj, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranimo ga v lepem spominu. Žalujoča hči Frančiška z družino Zahvale, Kronika, Oglasi 1 IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POGREŠANE OSEBE SE NISO NAŠLI Mozirje: 19. maja so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je pogrešan občan iz Mozirja. Sledila je iskalna akcija, v kateri so poleg policistov, ki so uporabljali tudi dron, sodelovali še člani Ribiške družine Mozirje in gasilci PGD Mozirje, vendar pogrešani do zaključka naše redakcije še ni bil najden. Z zbiranjem obvestil policija nadaljuje iskanje. POZIV OBČANOM Od 19. maja je pogrešan 59-letni Maks Lesjak iz Mozirja. Pogrešani je visok okoli 180 cm, vitke postave in ima sive, kratko pristrižene lase. Pogosto je hodil po pešpoti ob Savinji do jeza in po stezi proti Mozirskemu gaju. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanem, policija prosi, naj to sporočijo na telefonsko številko Policijske postaje Mozirje 03 839 1880 ali katerekoli drugo najbližjo policijsko postajo oziroma na interventno številko policije 113 ali anonimni telefon 080 1200. • S KOLESOM V OSEBNI AVTO Šmihel nad Mozirjem: 22. maja okoli 13. ure so bili policisti obveščeni o prometni nesreči izven naselja Radegunda. Do nesreče je prišlo, ko je voznik kolesa vozil za osebnim avtomobilom, voznik slednjega pa se je v ovinku izogibal nasproti vozečemu vozilu in zato pri tem zaviral. Kolesar je trčil v pred njim vozeči osebni avto in padel po vozišču, njegovo kolo pa je odbilo v nasproti vozeči osebni avtomobil. Kolesar je pri padcu utrpel hude telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico, policisti pa so ugotovili, da je voznik nasproti vozečega osebnega avtomobila vozil pod vplivom alkohola. • ZEMELJSKI PLAZ OGROŽAL STANOVANJSKO HIŠO Solčava: 25. maja se je ob 18.12 sprožil zemeljski plaz, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Gasilci PGD Solčava so zemeljski plaz v približni izmeri 50 kvadratnih metrov prekrili s folijo. Pogrebna služba - cvetličarna >fir MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 - . . nr u n / i / rrn 4 4 c w y ¥ GSM: 041 672 115 E-mail: info(Simararta.ji Aleksander Steljluv