tednik sta tadiofouija. (ftasita stoveuskiU tadijslUU fastušatcev.
F o t o Fran Krašovec BELOKRANJICE
Stev.
49
j"
kw
120
7
150
120
220
500
80
1
5
60
35
150
50
16
150
100
1
120
200
100
60
150
0.7
25
60
20
100
10
35
100
1
20
10
20
1
10
20
4
40
10
0.6
30
20
1.3
4
0.6
10
50
10
10
10
I
1
0.5
1
0.7
10
10
7
10
50
120
100
1
10
100
10
10
3
3
100
50
15
10
100
5
10
15
25
10
20
1
1
10
15
20
. 20
20
20
2(1
100
20
120
100
10
100
20
70
10
1
100
20
10
120
120
55
postaj na dolge in normalne valove
ko m Postaja ln država
kw
kc m
Postaja in država
kw
426.1	Elista (Rusija)	2.5
426.1	Malmberget (švedska)	0.2
425.5	Valencia EAJ 71 (Španija)	1
420.8	Rim I (Italija)	120
414.5	Jaarsveld-Hilver. I (Holand.)	20
415.5	Harkov RW 4 (Rusija)	10
410.4	Madrid EAJ 2 (Španija)	5
410.4	Sevilla (Španija)	5
410.4	Jaen EAJ 70 (Španija)	1
410.4	Ass'ot (Egipt)	1
410.4	Turi (Estonska)	50
408.7	Saransk (Rusija)	1 405.4	Munchen (Nemčija)	100
405.4	Ceboksary (Rusija)	5
400.5	Marseille PTT. (Francija)	100 400.5	Pori (Finska)	1
400.5	Ordjonikidze (Rusija)	10
395.8	Bremen (Nemčija)	100 391.1	Scottish Reg (Anglija)	70
391.1	Buorghead (Angleška)	60
386.6	stalino RW 26 (Rusija)	10 386.6	Toulouse PTT. (Francija)	120 386.6	Sortavala (Finska)	0.2
382.2	Leipzig (Nemčija)	120 377 4	Barcelbna EAJ I (Španija)	7.6 4" 4	Lwow (Polska)	50 3/.>.l	Wales Regional (Anglija)	70 373.1	Ponmon (Anglija)	5 373.1	Kursk (Penmon (Anglija)	5 373.1	Kursk (Rusija)	2.5
373.1	Solun (Grčija)	15 368.6	Milan I (Italija)	50 364.5	Bukarest (Romunija)	12
364.5	Radio 37 (Francija)	2
360.6	Kijev (Rusija)	35 36n.fi	Stavanger (Norveška)	10
360.6	Stavanger (Norveška)	10
356.7	Berlin, Witzleben (Nemčija)	100
352.9	Porsgrunn (Norveška)	20 352.9	Sofia (Bolgarija)	100 352.9	Zaragoza (Španija)	20 352.9	Valencia (Španija)	1.5
349.2	Simferopol RW (Rusija)	10 349.2	Strasbourg PTT. (Francija)	120 345.6	Poznan (Polska)	20
342.1	London Reg. (Anglija)	70 388.6	Graz (Nemčija)	15 338.6	Celovec (Nemčija)	5
335.2	Helsingfors (Finska)	10 335.2	Limoges PTT. (Francija)	0.5 331.9	Hamburg (Nemčija)	100 328.6	Dnepropetrovsk (Rusija)	10 328.6	Radio-Toulouse (Francija)	60
325.4	Brno (Cehoslovaška)	32 321.9	Bruselj II (Belgija)	15
320.2	Engels RW 55 (Rusija)	1
318.8	GOteborg (švedska)	10 318.8	Radio Alger PTT. (Alžir)	11.5 315.8	Breslau (Nemčija)	100 312.8	Kalinin (Rusija)	2.5
312.8	Poste Parisien (Francija)	60 309 9	Madrid EAJ 7 (Španija)	1.3
309.9	Odesa RW 13 (Rusija)	1« 309.9	Radio-Agen (Francija)	2 309.9	Uhta RW 67 (Rusija)	2
307.1	Ireland Reg. (Anglija)	100 304 3	Danzig I (Nemčija)	24
304.3	Bologna (Italija)	50
301.5	Hilversum II (Holandska)	60
298.8	Bratislava (Cehoslovaška)	13.5
296.2	Midland Reg. (Anglija)	70
296.2	Cernigoj (Rusija)	4 293.5	Barcelona EAJ 15 (Španija)	3
293.5	Krakov (Polska	10 291 ■	Konigsberg (Nemčija)	100 291	Radio Club Port. (Portugal.) 5
288.6	Leningrad (Rusija)	10 •
288.6	Rennes PTT. (Francija)	120
285.7	Krasnodar RW 33 (Rusija)	1 285.7	West Regional (Anglija)	50
283.3	Bari I (Italija)	20
280.9	Radio-Citž (Francija)	2 280.9	Tiraspol RW 57 (Rusija)	10 278.6	Bordeaux Laf. (Francija)	30 276.2	Falun (švedska)	2
1086 276.2	Zagreb (Jugoslavija)	0.7
Vinnita RW 75 (Rusija)	10 Radio Normandie (Francija) 20
704
704
705 713 722 722
731 731 731 731 731 734 740 740 749 749 749 758 767 767 776 776 776 785 795 795 804 804 804 804 804 814 823 823 832 832 832 841 850 850 850 850 859 859 868 877 886 886 895 895 904 913 913 922 932 937 941 941 950 959 959 968 968 968 968 977 986 986 995 1004 1013 1013 1022 1022 1031 1031 1040 1040 1050 1050 1059 1068 1068 1077 1086
1095	274
1095	274
1104	271.7	Kuldiga (Letonska)	50
1122	267.4	Alexandria I (Egipet)	1
1122	267.4	North East Reg. (Anglija)	60
1122	267.4	Nyiregyhaza (Ogrska)	6.2
1122	267.4	2 belg. postaji (Belgija)	0.065
1131	265.3	Horby (švedska)	100
1140	263.2	Turin I (Italija)	7
1140	263.2	Genua I (Italija)	10
1140	263.2	Trst (Italija)	10
1149	261.1	London National (Anglija)	20
1149	261.1	Scottish National (Anglija)	50
1149	261.1	North National (Anglija)	20
1158	259.1	Košice (Cehoslovaška)	10
1167	257.1	Monte Ceneri (Švica)	15
1172	256	Prešov (Slovaška)	3
1176	255.1	Kopenhagen (Danska)	10
1176	255.1	Malta-Proiekt. (Malta)	—
1185	253.2	Harkov RW 20 (Rusija)	10
1185	253.2	Niče Corse PTT. (Francija)	60
1195	251	Frankfurt a. Main (Nemčija)	25
1195 251 Freiburg i Br. (Nemčija) 1195 251 Kassel (Nemčija) 1195 251 Koblenz (Nemčija) 1195 251 Trier (Nemčija) 1204 249.2 Katovice (Poljska) 1213 247.3 Lille PTT. (Francija) 1222 245.5 Narvik (Norveška) 1222 245.5 Rim II (Italija) 1231 243.7 Gorlitz (Nemčija) 1231 243.7 Troppau (Nemčija) 1240 241.9 Cork (Irska) 1240 241.9 Eskilstuna (švedska) 1240 241.9 Saffle (švedska) 1240 241.9 Varberg (švedska) 1240 241.9 Orebro (švedska) 1249 240.2 Saarbriicken (Nemčija) 1258 238.5 Salamanca (Španija) 1258 238.5 Riga (Letonska) 1258 238.5 Koruna (švedska) 1258 238.5 Firenca II (Italija) 1267 236.8 Linz (Nemčija) 1276 235.1 Radio-Mžditerranž
(Francija) 1276 235.1 Varna (Bolgarija) 1°76 235.1 Frederikstad (Norveška) 1285 233.5 Aberdeen (Anglija) 1285 233.5 Dresden (Nemčija) 1285 233.5 Krf (Grčija) 1288 239.9 San Sebastian (Španija) 1294 231 8 Vorarlberg (Nemčija) 1294 231.8 Voralberg (Nemčija) 1303 230.2 Danzig II (Nemčija) 1303 230.2 Nesnel I (ItalMa) 1312 228.7 Karlstad (švedska) 1312 228.7 Malmii (švedska) 1312 228.7 Norrkoping (švedska 1312 288.7 Trollhattan (švedska) 1321 227.1 Magyarovar (Madžarska) 1317 2°fi.l San Sebastian (Španija) 1330 225.6 Hannover (Nemčija 1 1330 2°5 6 TTnte»Tve=er (Nemčija) 1330 225.6 Magdeburg (Nemčija) 1330 225.6 Stettin (Nemčija) 1330 225.6 Stolp (Nemčija) 1339 244 Lodz (Polska) 1339 224 Montpellier
Languedoc PTT. (Francija) 134* 200 fi c»*nlico (Portugalska) 1348 222 6 Cairo II (Egipet) 1!MS 999 K PndAva (Ttaliia) 1348 223 6 Dublin (Irska) 1049 o(- Tip-Ho--pr.Pt1ce Francija 1348 222.6 KHnigsberg
Lnkalsender (Nemčija) 1348 222 6 RiuVan (Norveška) 1348 222 6 Snlzburg CNTemčlia) 1348 222 6 Tampere (Finska) 1357 221.1 Ancona (Italiia) 1357 221.1 Notodden (Norveška) 1357 221.1 Genua TT (Ttaliia) 11*7 r>i 1 MIlan II (Italija) 1357 221.1 Turin TT (PnlHa) 13*7 901.1 p™ TTT (Italija) 1357 221 1 Bari IT (Ttaliia) 1?cr 010 r -PottI Pnd-Ouest (Francija) 1375 2182 Rasel (Švica) 1375 919 2	(«v'"a)
1->0< 11R q VarSava TI (Polska) 1309 215 5 •RortSn-T/irnn (Ft-ancila) 14H9 914	(švedska)
1409 914 ■Friilsi.ip.bnre (šved=ka) 1400 014 TTnrMV=vill (švedska) 1409 914 TTrnpn ("švedska) 1402 214 pt-,rn-7si£rora (Rolgarija) 1411 21° 6 Halmstad (švedska) 1411 "t" k Uo-fr, i"E>ort"£rn1«va) 1411 21° 6 TTddevalla ("švedska) 1411 010 r	(Rumuniia)
1400 211 3 Vittnria EA.T 62 (Španija) 149(1 211 3	(Finska)
14of) 011 3 Tunis (Tunis) 1429 209 9 TToisprol-mtprri f Nemčija) 14i<i ooo q Milan TTT (Ttaliln) 1400 OOOO Alok=andriia TT (Egipet) 1409 ono r M<"ko1c7 (Madžarska 1 1447 on7 3 Kalmar Cšve^oka) 1447 207 3 Rureos EA.T 27 (Španija) 1447 207 3 Roras fevedska) 1456 206 Tour Eiffel (Francija) 1465 204.8 Pecs (Madžarska) 1465 204 8 3 belg. postaje (Belgija) 1474 203 5 Rournemouth (Anglija) 1774 203 5 Plvmnuth (Angliia) 1-474 203 5 8 belg. postai (Belgija) 1483 202.3 Giivle (švedska) 1483 202.3 7 belg. postaj (Belgija) 1483 202 3 Rario-Nimes (Francija) 140o 201.1 5 belg. postai (Belgija) 1492 201.1 TTosala (švedska) 1492 201.1 28 span. postaj (Španija) 1500 200 23 span. postaj (Španija) 1500 200 7 belg. postaj (Belgija) 1500 200 Pietersaari (Finska) 1500 200 Kristinehamm (švedska) 1515 198 Jonkoping (švedska) 1522 197.15 Helsinki II (Finska) 1530 196.1 Karlskrona (švedska) 1734 173 Liepaga (Letonska)
6
0.5 2 2 12 60 0.2 60
5 11.2 1 0.2 0.2 0.2 0.2
17 20 15 .0.2 1
15
0.8 2.5 1 1
0.25
6 1 5 5
0.5 10 0.25 2.5 0.25 0.25 1.25 1 2 2
0.5 2 5 2
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 49

Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally
Naročnina mesečno 12.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, po ali celo leto priznamo popust 2.— din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30.— din, polletna 60,— din, eloletna pa 120— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave: Ljubljana 15.228.
Ob 140 letnici rojstva Franceta Prešerna
(K proslavi v radiu 2. t. m. ob 20. uri.)
domače »pri Ribičevih«, ime, ki se je ohranilo do danes in ki izvira po ustnem izročilu odtod, ker so bili predniki grajski ribiči. Oče Šimen in mati Marija, iz Svetinovega rodu, ki je bila vešča slovenščine in nemščine tudi v pismu, sta imela pred Francetom dve hčeri, pozneje pa dva sinova, ki sta postala oba duhovnika, in še tri hčere. Rojstno hišo je podedovala pesnikova sestra Mina, poročena Vov-kova; Vovkovi gospodarijo še danes na Ribičevim.
Prvi pouk je dobil deček morebiti od domačega župnika v Rodnjah, sedemletnega pa je vzel k sebi očetov
Dr. France Prešeren.
Dne 3. decembra slavimo Slovenci 140 letnico rojstva našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Leto 1800 nam je dalo dva največja Slovenca v prvi polovici preteklega stoletja: Slomška in Prešerna. V Slomšku je dobil slovenski narod svojega velikega učitelja in vzgojitelja, v Prešernu velikega pesnika in umetnika.
V Prešernu smo dobili pesnika za stoletja, pesnika, čigar genij bo živel v narodu vse čase. Njegova pesem sega v tiste vrhove, ki so jih ustvarjali pri vseh narodih njihovi največji možje.
Prešeren je danes v Panteonu slovenske kulture monumentalen spomenik, simbol slovenske trdnosti in narodnega ponosa, lepote našega jezika, naše zemlje in našega značaja. Čim manj je odjeknil v svoji dobi, tem bolj je postal simbol vsem bodočim rodovom, vse bolj je raslo njegovo delo in se spajalo v organizem našega življenja, ga prepajalo in pomlajevalo ter mu dajalo duhovnega bogastva, moči in trdnosti.
France Ksaver Prešern se je rodil 3. decembra 1800 na Vrbi, tačas ro-dinske, zdaj brezniške župnije, po
Po končanem četrtem letu juridič-nih študij se je vrnil Prešeren na Kranjsko, se pripravljal pri stricu Jožefu, župniku na Ježici pri Ljubljani, za rigoroze in ob tem času objavil svojo prvo pesem »Dekelcam« v ljubljanskem listu »lllirisches Blatt« (januarja 1827). Spomladi 1827 je odšel zopet na Dunaj in bil marca 1828 promoviran za doktorja prava. Pred vrnitvijo v Ljubljano, morebiti še pred doktoratom, je bil verjetno nekaj časa učitelj mladega grofa Dubskega in je z njim potoval v Ly-sice na Moravsko.
Za stalno se je vrnil v Ljubljano 1828. leta, služboval kot odvetniški pripravnik pri Baumgartnu in kot zaprisežen konceptni praktikant brez plače pri finančni prokuraturi (1829-31). Ko mu je bila zavrnjena dvakratna prošnja za plačano službo v Celovcu, je dal brezplačni tlaki pri prokuraturi slovo ter 1832. leta v Celovcu, kjer je bival od januarja do konca maja, opravil judicijelni in odvetniški izpit z zadnjim še zadostnim redom, kar mu je pozneje dokaj škodovalo. Vrnivši se v Ljubljano je bil zopet koncipijent pri Baumgartnu in od marca 1834 do septembra 1846 pri Crobathu. poskusi dobiti samostojno advokaturo v Ljubljani (1832, 1834, 1840, 1843, 1845), so se
Prešernova rojstna hiša v Vrbi.
stric Jože, tačas kaplan na Kopanju pri Grosupljem, ki je ostal Prešernu podpornik do smrti; poslal ga je v ljudsko šolo v Ribnico, kjer je dovršil Prešeren kot odlikovanec dva razreda (1810—12). Tretje leto nor-malke je obiskoval (1812—13) v Ljubljani, kjer je bil tedaj Val. Vodnik ravnatelj začetnih šol in Prešernov učitelj francoščine, pozneje na gimnaziji tudi italijanščine. V letih 1813— 21 je dovršil šest let gimnazije in dve leti filozofije ter bil vedno med najboljšimi dijaki. V jeseni 1821 je odšel na Dunaj, kjer je obiskoval tretji letnik filozofije (1821—22) in štiri leta poslušal pravo (1822—26).
paffpil i	i • 1 i\	||
j - j h	■■> I * 1	Mm
Cerkev sv. Marka v Vrbi.
Emil
Adamič
NEDELJA 1 Zedinjenje	1865 se je rodil v Ljubljani pesnik Gestrin Fran. 1870 so se sestali v Ljubljani jugoslovanski politiki; ob tej priliki so poudarili skupne narodne potrebe in sodelovanje na književnem, gospodarskem in političnem polju. 1918 je rojstni dan naše države.
PONEDELJEK 2 Bibijana dm	1916 je umrl v Ljubljani književni zgodovinar in urednik Franc Leveč.
torek 3 Frančišek Ks. s	1800 se je rodil v Vrbi na Gorenjskem naš največji pesnik France Prešeren. 1850 se je rodil v Moravčah pisatelj Fran Detela. 1867 se je rodil v Ložu na Notranjskem mladinski in humoristični pisatelj ter pravnik Fran Milčinski.
SREDA 4 Barbara dm	1926 je umrla v Ljubljani slikarica Ivana Kobilca.
Četrtek 5 Saba o	
PETEK 6 Nikolaj š	1461 je bila ustanovljena Ljubljanska škofija. 1936 je umrl v Ljubljani zasluzni slovenski glasbenik Emil Adamič.
SOBOTA 7 Ambrož šu	1914 je dala srbska vlada izjavo, da se bo borila za osvobojen je južnih Slovanov.
mu kljub izvrstno dovršenim vseuči-liškim študijam in slovesu izbornega jurista izjalovili v korist manj zmožnim in vsekakor manj pomembnim prosilcem. Krivo je bilo temu deloma tudi neugodno poročilo ljubljanske policije, ki je dolžila Prešerna še 1. 1845. svobodomiselstva, ekscentričnih nazorov, spolnosti, pijančevanja, brezobzirnega kritiziranja in ironiziranja, ter oddala o njem šele pozneje tudi ugodno izpričevalo.
Šele septembra 1846, ko so bila ustanovljena štiri nova odvetniška mesta za deželo, je dobil Prešeren samostojno advokaturo v Kranju, ki jo je opravljal le dobri dve leti. Meseca novembra 1848 je zbolel in 8. februarja 1849 je rešila smrt utrujenega pesnika »življenja ječe«. *
France Prešeren:
cSLgoo od mladosti
Dni mojih lepših polovica kmalo, Mladosti leta! kmalo ste minule; Rodile ve ste meni cvetja malo, Še tega rožce so se koj osule. Le redko upa sonce je sijalo, Viharjev jeze so pogosto rjule; Mladost! vunder po tvoji temni zarji Srce bridko zdihuje, Bog te obvarji!
Okusil zgodej sim tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vmoril: Sim zvedil, da vest čisto, dobro djanje Svet zaničvati se je zagovoril. Ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko se je dan zazoril. Modrost, pravičnost, učenost, device Brez dot žalvati vidil sim samice.
Sim vidil, de svoj čoln po sapi sreče, Komur sovražna je, zastonj obrača, Kak veter nje nasproti temu vleče, Kogar v zibeli vid'la je berača, De le petica, da ime sloveče, De človek toliko velja, kar plača. Sim vidil čislati le to med nami, Kar um slepi, z goljufijami, ležami!
Te vidit, gerji viditi napake, Je sercu rane vsekalo kervave; Mladosti jasnost vunder misli take Si kmalo iz serca spodi in glave, Gradove svitle zida si v oblake, Zelene trate stavi si v puščave, Povsod vesele lučice peržiga Ji up goljufivi, k njim iz stisk ji miga.
Ne misli, de dih perve sap'ce bode Odnesle to, kar misli so stvarile, Pozabi koj nesreč prestanih škode, In ran, ki so se komaj zacelile, Dokler, de smo brez dna polnili sode 'Zuče nas v starjih letih časov sile. Zato, mladost! po tvoji temni zarji Serce vzdihvalo bo mi, Bog te obvarji!
cSiiitfoiii&ni ko n cert Ji jnbt jiun ke (~p.ilh n nn oiu jf
(K radijskemu prenosu 1. dec. ob 20.15.) Koncert prireja »Novinarsko združenje v Ljubljani,
B. ARNIČ; »ZAPELJIVEC«
Po simfoniji »Dumi« je Arnič v zadnjih treh letih napisal tri velike simfonične pesnitve: »Ples čarovnic«, »Zapeljivca« in »Pesem planin«. Značilno za Arniča je, da tudi v simfoničnih pesnitvah, v tej takoimenovani programski glasbi, ne zataji svojega osnovnega nagnjenja do čistega mu-ziciranja, do absolutne glasbe. Posebno opazno je to v »Zapeljivcu«. V njem se glasbene misli razvijajo in si slede z nujnostjo, ki je čisto glasbena. Glasbeni potek raste predvsem iz tistih napetosti, ki so skrite v dveh, treh glavnih temah samih.
Tak način glasbene obdelave, združen z močnim dramatskim poudarkom v izrazu, se nehote približuje posebni, dramatični rasti čiste glasbe, sonatni obliki. Zato ni čuda, da so v »Zapeljivcu« tudi načela celotne gradbe v marsičem sonatnina. Po vsem tem je jasno, da tudi vsebina take glasbe ne more biti neka določena fabula, kot bi morda koga zapeljal naslov, ampak je bolj abstraktna in notranja, nekako ogledalo človekove duše, kos njegovega življenja. Mladost, zorenje, skušnjava, boj med dobrim in zlim, spoznanje, bolečina: to je osnovna misel, program te Arničeve skladbe. Podrobnejša razlaga pa se mora držati glavne, to je glasbene vsebine.
»Zapeljivec« je v glavnem zgrajen na dveh močno konstrastnih temah, ki se pojavita že v prvem delu (eks-pozicije) po precej dolgem uvodu, ki je pesem idilično mirne, brezskrbne mladosti. Sredi tega miru se nenadno oglasi v rogovih nemirna, samozavestno sunkovita prva misel. Kmalu ji
odgovori v čelih druga misel, nekam trpka in otožno umirjena. A zopet se pojavi prva, tokrat še močnejša, vse bclj divja in zapovedovalna se razraste do silnega fortissima. V največji tišini prične angleški rog izpeljevati drugo temo v obliki dolgega zamišljenega samogovora. Ko jo pozneje pcvzamejo drugi inštrumenti (violine, bas, klarinet, rogovi), vedno bolj dobiva drug izraz, vedno bolj se vriva vanjo tesnoba. V tem se zopet pojavi brutalno prva tema, ki poslej skoro ves čas trdovratno kljuje v ozadju v cbliki ostinata, nad njim pa raste nemir in tesnoba. Oglasila bi se rada pessm v violinah, pa utihne ob gro-hotu fagota. Vedno silnejši je vrtinec nemira in divje sile: kadar za čas utihne, se pojavi čudna praznota, ic-za in upor, a na koncu srednjega dela se surovo razdivja v brezobzirnem ritmičnem zaletu. Za tem se pomiri prvi del; kot svetel spomin na mla-
Blaž Arnič.
dost se oglasi iz daljave prvotni spev, a zopet se prične javljati odmev vsega, kar je bilo vmes. Tudi zvonovi, ki zapojo v mogočnem koralu še ne pri-neso pomirjenja. Še vedno se oglaša mračna žalost in posmeh. Končno se tudi bolečina izpoje v krasnem godalnem stavku; iz tega se dvigne (v trobentah) zopet prva misel, čistejša in jasnejša. Zaključek pa, ki je podoben onemu iz srednjega dela, neha v neki negotovosti, kot da bi hotel avtor reči, češ, življenje teče svojo pot naprej.
Ce bi hoteli delo vsebinsko poslušalcu še bolj približati, bi ga označili takole:
Skladbo začenja pastirska idila v planinah, ki žare vse v soncu. Člove-
ka se loteva hrepenenje po svetu, kateremu se počasi vdaja. Življenje samo ga zavede v mestno vrvenje, kjer se poigra z njim. Iz prejšnjega idiličnega, mirnega in dobrega človeka postane drug človek, ves prežet po iskanju opojnosti, ki jo nudi življenje v mestih. Ko ga vrtinec najbolj grabi vase in ga suka, se hipoma zamisli v svojo sončno in svežo mladost ter zelene planine. Prevzema ga domotožje po gorah in po sebi samem. Spet slišimo pastirsko pišalko, s katero nas je vpeljal v celotno simfonijo. Vedno bolj se potaplja v lepoto doma, vedno silneje se vraščajo korenine v domača tla, da končno zadoni v vsej polnosti v veliko himno domu ves orkester z vsemi pozavnami, mogočen koral, v katerega vpleta zvonjenje zvonov — toda zaman. Prevzamejo ga otožne misli, ko se zave, da ne more več nazaj v mladostni svet, ko je okusil strupeni sadež svetnega vrvenja, ki se ga je oklenil z vso vabljivo silo. Z bolečino se odtrga od vizije doma in planin in se vrže znova v vrtinec življenja. Ali mu je to v večjo srečo? Vprašanja skladatelj ne reši, temveč pusti, da drvi življenje preko vseh zaprek ter se zato skladba konča sredi najhujšega zagona in vzpona.
P. I. ČAJKOVSKI; KONCERTNA
FANTAZIJA V G-DURU, OP. 56.
Prvi stavek te obsežne koncertne fantazije poteka v allegru in nosi naslov »Onasi rondo«. Drugi stavek je Čajkovskij postavil pod značilno za-glavje »Contrastes«. Začne v lagodnem »Andantu«, nakar preide v razburkani »Molte vivace«. Fantazija je natrpana z razkošnim tematičnim tkivom in se v tem pogledu približuje načinu kompozicije, kakršno je Čajkovski izpeljal v svojem tretjem posthum-
L. M. Škerjanc. Njegovo koreografsko pesnitev »Marenka« bomo slišali v prvi izvedbi na koncertu Lj. Filharmonije.
B. Arnič: »Zapeljivec«, simfonična pesnitev. -L. M. škerjanc: »Marenka«, koreografska pesnitev. - P. I. Čajkovski: Konc. fantazija v G- duru. op. 56. - A. Dvorak: Simfonija »Iz novega sveta«. - Pri klavirju: prof. A. Trost. - Dirigira: D. M. šijanec.
Prof. Anton Trost, rektor Glasbene akademije, sodeluje na koncertu Ljubljanske Filharmonije.
nem »Ameriškem« koncertu op. 75 in 79. Delo je znano zaradi silnih tehničnih težkoč. Zato ga bolj poredko-ma izvajajo, dasi ne zaostajajo za prvima klavirskima koncertoma.
Delo je Čajkovski napisal 1. 1884. Prvotno ga je posvetil pianistki Anici Esipori, ki se se pa zanj ni navdušila. Čajkovski ga je nato poklonil pianitski Zofiji Menterjevi, a tudi ta ga nikoli ni sprejela v svoj koncertni spored. Prvi ga je izvedel šele Tanejev meseca februarja 1885 z velikim uspehom. Kritika mu pa ni bila naklonjena.
Splošno smatrajo koncertno fantazijo za četrti klavirski koncert P. I. Čajkovskega. Antonin Dvorak
IZ NOVEGA SVETA! simfonija v E-molu.
Za časa bivanja v Ameriki je Dvorak skrbno spoznaval pevski in
glasbeni izraz preprostega ljudstva: narodna, ljudska glasba mu je dajala vedno največ pobud za višje stvar-janje. Ameriška ljudska glasba je bila zanj nekaj posebnega: neka mešanica indijanskih, zamorskih in angleških svojin. Dvoraka je duh te glasbe zanimal in je v 5. simfoniji združil vse te notranje vtise v nov slušni svet: iz novega sveta. V tem delu torej ne vporablja prvotnih amerikanskih melodij, ampak ta novi duh podzavestno vpliva na ustvarjanje: le v smislu oz. značinostih teh ljudskih melodij je snoval. Pa tudi češke duše v delu ni zatajil, tako da ima simfonija zlasti vsled tega svoje prav značilno obi-ležje. Pri takem načinu ustvarjanja odločuje zlasti razpoloženje in tema-tična razgibanost.
Prvi stavek uvaja s sinkopami za-tegnjeni Adagio —■ nakar se glavni stavek šele razvije (Allegro molto).
Drugi stavek: »Legenda« je mišljen kot spomin iz davne preteklosti Severne Amerike: otožno in težko zveni spev kot Indijančev sen od nekdaj, koje razsežna prerija bila še last davnih prednikov, kjer je ob nočeh edini mesec plaval nad razsežnimi gozdovi in vodami. Včasih se sanjajoči Indijanec hipno zgrozi od jeze nad belim človekom, ki je vso to nekdanjo domačnost in priprostost razdrl — nato pa gredo sanje dalje Izredno posrečeno so izbrana izrazna sred-
■B^HB	51 gljftragP
* C HI	
»sč * ■	
msMm^L M i	
	
' ? mi	
Peter I. Čajkovski.
stva, ki slikajo neskončno daljo prerij, prikrito žalost nad potopljeno srečo preteklosti.
Tretji stavek je pisan v slogu scherza (molto vivace); ples Indijancev se razbohoti.
Četrti stavek zaključi vseskozi zanimivo delo.
rl)rai)0 JU. (Sijanee
(G. Šijanec dirigira koncert Ljubljanske Filharmonije.)
Antonin Dvorak.
Drago Mario Šijanec je stalni dirigent ljubljanske radiopostaje. Vzlic svoji mladosti ima g. Šijanec za seboj že lepo glasbeno preteklost. Poteka iz rodbine, ki se lahko ponaša z daljšo slovensko glasbeno tradicijo. Njegov praded je ustanovil slovensko godbo v prastarem, danes pozabljenem trgu Lembergu pri Rogatcu. Drago Mario Šijanec se je rodil v Pulju v rodbini štajerskega rojaka, profesorja. Že kot enajstleten deček je nastopil na skupnem koncertu z Eriko Druzovičevo v Mariboru. Kot gimnazijec je zložil in dirigiral v Mariboru svoj »meloplastični« balet za Župančičevo pesem »Ptič samoživ«. Po maturi na mariborski gimnaziji se je odločil za glasbene študije v Pragi. Tu je bil zaradi izredne glasbene nadarjenosti pripuščen takoj v tretji letnik. V petih letih je dovršil tri šole konservatorija. Njegovi učitelji so bili K. P. Jirak, Jan Marak, Karel Haba in drugi. Praga je s svojo glasbo vtisnila neizbrisni pečat Šijančevemu razvoju.
L. 1931. ga je povabil Danski akademski orkester, da izvaja v Kopen-hagnu klasične skladbe, katerih rokopise je bil sam odkril in priredil za sodobno koncertno rabo. Izvajal je izključno »češkega Mozarta« Jos. My-slivečka. Za Mlakarja, s katerim je bil v stalnem stiku, je 1.1932. sestavil balet »Un amour du Moyen age«, ki
so ga izvajali v Parizu, kjer je dobil Mlakar z njim tretjo mednarodno nagrado. Ob tej priliki je bil D. M.
Drago M. šijanec dirigira koncert Ljubljanske Filharmonije 1. t. m.
Errol Flynn in Miriam Hophins v filmu »Verginia City«.
Šijanec angažiran za dirigenta Jugoslovanskega glasbenega združenja v Parizu. V poletnih mesecih je prepotoval Anglijo in koncertiral na Danskem. S svojim pariškim zborom je priredil več uspešnih turnej po vsej
Marsikdo bi mislil, da smo Slovenci na področju komorne glasbe še vedno tako revni, kakor smo bili pred 20 leti. V tem času se je pri nas naredilo kvantitetno in kvalitetno toliko, da smo stopili v isto vrsto z največjimi svetovnimi kulturami v tej panogi. Na pobudo Zikovega kvarteta, ki je bil ustanovljen iz članov orkestra ljubljanske opere in ki je pozneje zaslovel kot eno prvih tovrstnih udruženj na svetu, so tudi pri nas komponisti začeli posvečati komorni glasbi več paž-nje. Kar preko noči smo »vdrli« v Zagreb, Beograd, na Dunaj, v Prago, Brno, Češke Budjejovice, Varšavo, Vil-no, Moskvo, Firenco, Pariz, London, Kodanj, Ženevo, Buenos-Aires, La Plato, Montevideo. In to z uspehom, ki ga ni nihče pričakoval. Vse kritike v omenjenih krajih so nam priznale »življenjski prostor«. — V Ar-gentiniji je med moderno usmerjeni glasbeniki naša slovenska glasba celo izredno priljubljena. S komorno glasbo smo si Slovenci prav za prav priborili dostojno mesto v mednarodnem glasbenem svetu. O vsem tem bi m.'-gla mnogo povedati ga. Bernot-Golo-bova in člani Ljubljanskega kvarteta, ki so sodelovali na mednarodnem festivalu za sodobno glasbo v Firenci (1934) in n. pr. Marijan Lipovšek, ko je izvedel, da je soproga našega poslanika Izidorja Cankarja (v Bueno.s Airesu) pisala svojim sorodnikom v Ljubljano, naj mu sporočijo, da je bil njegov kvartet izvajan tam. Da so
Franciji, nastopal večkrat v radiu, sodeloval v filmskih študijih itd. V februarju 1. 1934. je organiziral v Parizu festivale jugoslov. glasbe. Tu ni sodeloval kot dirigent, marveč tudi kot član pariškega Jugoslov. kvarteta (Spiller, Ilin, Šijanec, Antorek). Tri leta je dirigiral v Grand Amphiteatre v Parizu tradicionalne simfonične in zborovske koncerte. Pri vsem tem delu je absolviral Ecole Normale de Mu-sique in sodeloval kot violist v znanem orkestru Cortot. Iz »Journala« z dne 20. aprila 1935. navajamo tole sodbo: »Šijanec, glasbenik po duši, obdarjen z redkim talentom, dirigira s sigurno in spretno roko ter se zdi, da je za dirigiranje vprav rojen. Kjerkoli je nastopil, povsod je dosegel najvišje in vsi koncerti, ki jih je dajal, so bili močno aplavdirani, da, deležni ovacij.«
Po mnogih letih bivanja v inozemstvu se -je D. M. Šijanec vrnil v domovino in prevzel v Ljubljani mesto dirigenta naše radio-oddajne postaje, vodi RO in Radijski komorni zbor, kjer se z uspehom udejstvuje pri po--vzdigi domače radiofonije in vsega slovenskega glasbenega življenja.
Razven v Radiu deluje tudi kot študijski dirigent Ljubljanske Filharmonije.
našo komorno glasbo v Pragi smatrali do nedavnega kot obligatni sestavni del svojih sporedov, je precej znano. Vse krstne izvedbe mojih del so bile do predlanskim v Pragi.
Razveseljivo je, da so se tej panogi glasbe posvetili skoraj vsi serijozni slovenski komponisti: Škerjanc (z mnogimi izvedbami v inozemstvu), Švara, Bravničar, Arnič, Lipovšek, Ši-vic, Zebre, Šturm, Premrl, Tome, Pahor, Sancin, Šantel, Leskovic, Pirnik in mlajši. Prav tako je razveseljivo, da imamo v Ljubljani že troje tovrstnih udruženj: Ljubljanski godalni kvartet, Radijski godalni kvartet in klavirski trio (tudi radijski).
Na koncertu UJMA dne 2. XII. nastopi v veliki filharmonični dvorani klavirski trio: Francka Ornikova, Čenda Šedlbauer in Marijan Lipovšek. Vsi trije skromni ljudje, preskromni, s zato toliko globlji umetniki. No, za Lipovška ve vsak Slovenec, ki le kolikor toliko zasleduje razvoj glasbe, tokrat pa bosta — hočeš, nočeš — stopila iz »rezerve« tudi Ornikova in Šedlbauer. Bil sem pri eni zadnjih skušenj in sem šel od nje v prepričanju, da nam nikdar več ne bo treba iskati tovrstnih ansamblov v tujini — doma imamo vsaj tako dobrega, če ne boljšega. Obiski najbolj reprezentativnih trio (n. pr. Casella-trio) nam pa bodo seveda še vnaprej dobrodošli, tudi za to, da bomo lahko primerjali in znali ceniti svoje.
Na sporedu koncerta so dela skla-
dateljev Švare, Arniča, Škerjanca in moj trio.
Švara je v svojem triu nekoliko »hujši« kot v Kleopatri. Čudno — tam tak bojevit siže — tukaj pa boj med instrumenti. V prvem stavku, ki »starta» počasi, se rapsodično vrsti tempo tempu, nastrojenje nastroje-nju. Drugi stavek — Scherzo — jc ves podivjan, a konča — s konzo-nanco.
Škerjančev trio ima štiri stavke. Prvi je živahno kolo z vmesnimi liričnimi kompleksi, drugi —• »Adagio« — z dolgimi linijami v goslih in čelu, tretji —• »Scherzo« — hiter in konča fortisimo, četrti — »Marcia funebre« temno barvan. Skladba konča brez riterdanda v pianisimo.
Arnič je v svojih štirih stavkih uporabil obliko sonate (1. stavek), fu-ge (2.), serenade (3.) in velikega, finalnega rondoja (4.). Edino tretji stavek je (»Andante, vsi ostali so v hitrih tempih, kar je zlasti pri nas Slovencih razveseljivo —• saj smo od pamtiveka vedno le lamentirali. Ar-ničev trio je kot sklepna točka koncerta naravnost idealen.
Jaz sem v svojem delu spet reševal problem nove forme, kjer se naj nič ne ponavlja. Tri hitra tempa se izmenjavajo s tremi počasnimi, konec je koral.
Preden končam, naj še omenim, da so omenjena štiri klavirska tria vse, kar Slovenci v tej panogi glasbe doslej sploh imamo. Da naš »radijski trio« s časom ne bi postal »brezposeln« — t. j. navezan na tujo literaturo, opozarjamo slovenske komponiste, da imajo v članih tega korpusa prvovrstne interprete za dela, ki bodo na tem področju še nastala — ali, da povem po domoče: treba si bo v roke pljuniti!
Slavko Osterc.
Fran S. Finžgar bo bral 1. t. m. ob 19.30 v radiu iz svojih spisov.
(Slovenska komorna (/laska
(K II. koncertu UJME dne 2. dec. t. 1.)
Lukarski večer v radiu
(K oddaji v radiu 7. t. m. ob 20.30.)
Prof. Anton Ingolič, ki je napisal zabav-no-poučno radij, igro »Prvič v Lukariji«.
Večer, ki ga bo ljubljanska postaja posvetila. Lukariji, sicer majhnemu, toda izredno zanimivemu in svojevrstnemu koščku naše zemlje, sem skušal sestaviti tako, da bo poučen za onega, ki so mu znani in bi ga utegnila reportaža dolgočasiti. Sicer pa je v Lukariji — kakor povsod — življenje zdaj resno, težko, a se spet zvedri, da se lahko cd srca nasmejemo. Posebno tisti lukarji, ki imajo odprte oči in so kljub utrudljivim vožnjam širom sveta dobre volje — takih je večina — so doživeli marsikatero mično zgodbo. V Lukariji pogosto nanese prilika, da se ljudje zbero k skupnemu de-
lu, kjer si pripovedujejo, kar so doživeli na svojih poteh, tudi tokrat se bodo zbrali pri premožni kmetici So-kcvki, da spleto čebulo v vence. Tu bo eden izmed veselih lukarjev, Vojskov Naca, pripovedoval svoje zgodbe. Za zabavo bo tudi skrbel upokojeni profesor Pika, ki je prišel v Lukarijo z učiteljev Ivanom. Ta pa je bil sem premeščen in bo najprej obiskal svojega tovariša Andreja, da mu bo pokazal lukarsko »deželo« in njene prebivalce. Učitelj Ivan in profesor Pika bosta na ta način doživela svoj prvi večer v Lukariji, z njima ga bodo tudi radijski poslušalci. Ce se bodo vča-si od srca nasmejali, a če bodo tudi spoznali delo in značaj lukarskega človeka in lukarske pokrajine in če si bodo živo zaželeli, da bi tudi v resnici videli te prelepe naše kraje, potem bom dosegel namen, ki sem ga imel pred očmi pri sestavljanju tega večera, a ki si ga je zastavila gotovo tudi Naša radijska postaja.
A. I.
Prof. Franjo Baš kupuje luk. (Baš).
Sv. Miklavž v radiu
(It Miklavževemu večeru v radiu.)
Angeli:
Z nebeških zlatih smo poljan prišli spet angeli na svet; kot hodimo že tisoč let na zemljo na današnji dan. Poslal nebeški nas Gospod preoslavljat je Miklavžev god. Mi angeli smo beli, čisti. Nam so pri srcu malčki tisti, ki dobri so in pridni vsi.
Hudiči:
A mi peklenska smo zalega! Prišli iz večnega plamena iskat smo one, ki jim bega po srcih zloba. To bo plena! (Tulijo.)
1. angel:
Le mir, peklenske ve pošasti! Nikogar nimate v oblasti, dokler še sodbe ne izreče Miklavž.
Hudiči; (Zatulijo.)
1.	angel:
O vem, da to vas peče!
(Rahla godba, zvonjenje.)
2.	angel:
Z neba gre svetla, svetla luč. Zaškripal je nebeški ključ, odprla raja so se vrata. Na zemljo lije zarja zlata, svetloba njena vas obdaja. Otroci, pst! Miklavž prihaja!
Miklavž: Pa spet sem tu, vi moji mali! Kajne, da ste težko čakali, da pridem spet in vam darove dam in z njimi nauke nove, da angel vam pohvalo daje?
1. hudič:
Vse bolj so še potrebni graje!
Miklavž:
Iz ust ne trgaj mi besede! — Je res, kar tu mi parkelj prede?
1. hudič:
Poglej to črno, črno knjigo! Pohvali me za mojo brigo! Na listih teh sem zbral vse grehe, ki so otroci jih storili. Vse leto pišem brez utehe, da so se kremplji izrabili. Prirastek bo v peklenmskem zbori1
Miklavž:
Boli me to! Zdaj ti govori še, angel moj! Daj, ti povej mi tolažbo v žalosti brezmejni!
1. angel:
V tolažbo ti je zlata knjiga; ta angelov bila je briga. So zbrana v njen vsa dobra dela, ki do nebes peljajo praga A črna knjiga je debela, kdo ve, če zlata jo prevaga!
Miklavž:
To pomnite, otroci moji, če v srcu so vam greha boji: Dobrota se z dobroto vrača, z ljubeznijo ljubav plačuje. Kdor dela zlo, si kazen kuje, krivica se s krivico plača. — Tako! Pa le pričnimo zdaj! Odprite srca na stežaj!
virginia city
V	ljubljanskem Kinu Matici bodo te dni predvajali res izvrsten velefilm znane ameriške filmske družbe War-rer Bros, ki bosta v njem nastopila dva popularna umetnika Errol Flynn in Miriam HoDkinsova. Film, ki ima naslov »Virginia City«, nam bo pokazal borbo za zlato in za zakon, ki daje realistično okolje romantični ljubezni, vzveteli na zemlji in namočeni s človeško krvjo.
črna maCka
Po znanem gledališkem komadu Johna Willarda je filmska družba Pa-ramount izdelala film »Črna mačka«, ki ga bodo od 30. novembra do 3. decembra kazali v ljubljanskem Kinu Slogi. Svetovna kritika je za ta film napisala, da je najnapetejši, kar jih je bilo kda snimljenih.
V	glavnih vlogah bomo videli same odlične igralce, ki so med njimi: Bob Hope, Paulette Godardova, Douglass Montgomery in drugi.
deževje prihaja
je monumentalno filmsko delo, zgrajeno po romanu Louisa Bromfielda. Film nam slika Indijo, njene ljudi, bogastvo in lepoto, razkošnost in bedo kot doslej še noben film iz življenja Indije. V filmu nastopajo znani igralci: Tyrone Power, Myrna Loy, Geor-ge Brent, Brenda Joyce in drugi. Delo bomo videli v kinu Union.
Za naše naročnike bomo prinašali vsebino in slike iz tega filma.
SCHILLERJEV »VILJEM TELL«.
19. novembra so ga ponovili člani radijske igralske družine pod vodstvom prof. Franceta Koblarja. To, za> zvočno igro prirejeno klasično delo, smo slišali že v lanski sezoni. Vendar je uprizoritev tako dobra, da je njena ponovitev popolnoma upravičena. Režije prof. Koblarja kažejo visoko raven, preveval jih duh širokega režiserjevega znanja, razgledanosti po književnosti in slogih teh poznanje pravilnega občutja za osnovna in posebna razpoloženja, in menjave v dinamiki izraza, ki jih zahtevajo različne igre. G. prof. Koblar ima v svoji igralski družini nekaj članov, ki se znajo z razumevanjem prilagoditi njegovim režijskim navodilom. Ti razpolagajo z zadovoljivimi glasovnimi in izraznimi sredstvi, k jm dovoljujejo nakazat podobe zaželenih likov. Drugi igralci skušajo nadomestiti s hvalevredno prizadevnostjo kar jim za enkrat še ni mogoče izpeljati. Klasične in druge pomembne igre iz svetovne dramatike predstavljajo umetnine, ki zadobivajo v današnjem času teht-nejši pomen kot so ga imele doslej in so zanimivosti, ki jo je vsak rad deležen, želimo si spet kmalu kake podobne igre.
KOTIČEK »DESET MINUT ZABAVE«,
v katerem slišimo vsak teden med godbo pomešane šale, nam ne prinaša tistega sproščenega smeha, kot bi ga moral. Brezbarvne in medle šale učinkujejo pri-
'IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
Iz filma »Deževje prihaja«. Film bo predvajal kino Union.
ŠKERJANČEVI MAŠNI SPEVI ZA BARITON IN GODALNI ORKESTER,
ki so jih izvajali 17. novembra v frančiškanski cerkvi, so nam dali spoznati novo stran skladateljeve mnogostranosti v ustvarjanju. Njegova domiselnost in ustvarjalno znanje, ki sta se pokazala v lepo donečem orkestralnem in pevskem delu, sta nas zajela. Na žalost nam napovedovalec ni povedal, kdo je solist in kdo izvaja godalno stran. Prihodnjič bi si želeli tozadevnih podatkov. Pevec kakor glasbeniki so odlično rešili svoje naloge. — S Škrjančevrmi mašnimi spevi smo dobili v naši glasbi spet pomemben in lep doprinos k cerkveni glasbi. Všeč nam je na delu, da ni modernistično, temveč da se drži tiste mere, ki je za cerkveno skladbo potrebna. Ritem in me-los, ki sta vešče odtehtana, pričata o velikem tehničnem znanju in zmožnosti vživetja. Škerjančeva maša bo zaradi svoje znatne tehtnosti gotovo uvrščena med tiste domače cerkvene skladbe, ki bodo še velikokrat izvajane.
siljeno, morda prav zaradi igralskega načina, na kateri ga podajajo člani igralske družine. Verjetno je, da se morejo smejati preprosti ljudje na te šale (če jih razumejo), za ljudi okusa pa so neslane. Žal nam je, da trpi ta kotiček na nedostatkih, ki bi jih kazalo popraviti.
KONCERT A. SCHIFFRERJA,
ki se je vršil 22. novembra v veliki Fil-harmonični dvorani in ki ga je prenašala naša kukavica nam je pripravil izreden mujikalni užitek. Našega rojaka Schif-frerja, člana miinchenske Državne opere, poznamo že po njegovem koncertu, ki ga je imel predlanskim in nastopom pred nekaj leti v Operi. Sodeč po dobrem prenosu (pri katerem so le mestoma zveneli pianissimi pretiho) in nenavadno močnem ploskanju, s katerim so dali poslušalci izraza svojemu navdušenju, je pev-
čeva pevska kultura še pridobilai, odkar ga nismo slišali. Isto moramo reči o njegovem glasu in različnosti fraziranja. Mnogostranski spored, ki je obsegal skladbe slovenskih skladateljev: Kreka, Adamiča in Švare, nadalje ruske skladbe Balakireva i. dr. ter operne speve iz raznih oper, je pokazal veliko umetniško zmogljivost pevca, izbrušen okus in fin čit za odtenke v prednašanju. Večer je bil redek muzikalen užitek, katerega
znamo upoštevati, želel bi slišati tega odličnega umetnika tudi zopet na odru naše Opere.
Za naše male generale
ZGODBA 0 ČAROVNIKU IZ HUDE LUKNJE
Besedilo na sosednji strani
Airwm?yAi
H slikanici „2§&Ma a
Tako, otroci! Zdaj vam bomo pokazali in povedali, kaj se je zgodilo z ubogo Metko, ki je bila pridna in poslušna deklica.
• Nekega dne je zbesnel veter prav tedaj, ko je mala Metka, deklica z nekega posestva na Gorenjskem, izvedela, da ji njena zlobna in nagajiva soseda Butara hoče odnesti in ubiti majhnega psička Hovhova. S Hovho-vom je hitro zbežala od doma, toda v gozdu je srečala učitelja Jakca, ki ji je svetoval, naj se vrne domov. Uboga Metkina teta Ema je bila namreč hudo žalostna, ker se ji je nečakinja kdo ve kam izgubila. Čim je pridna Metka to izvedela, je takoj pohitela proti domu (slika 1). Veter pa je besnel že s polno močjo in zagrabil hišico z malo Metko pa jo skupaj z njenim psičkom dvignil v zrak. Metka je skozi okno videla čarovnico, kako na metli leti po zraku. Hišica je potem padla na zemljo. Metka jo je zapustila in opa-
zila, da je v neki čudni, čarobni pokrajini. Zaslišala je neki šum in videla, kako se ji po zraku približuje čudovita, prekrasno pobarvana steklena krogla. Kroglo je tedajci razneslo in pred Metko se je pojavila dobra vila.
Vila ji je pokazala škrate, pa še marsikaj drugega lepega, naposled pa ji je dala še čarovničine čevlje. Čarovnico je namreč pokopala pod seboj hišica male Metke, ko jo je veter spet spustil na zemljo.
Tedaj je privihrala sestra čarovnice Butare in zahtevala, da ji Metka vrne čevlje. Metka je razmišljala, ali bi jih dala ali ne, toda dobra vila ji je rekla, naj jih obdrži, čarovničina sestra pa je zagrozila, da se bo zaradi tega hudo maščevala (slika 2).
Metka se je potem hotela vrniti domov na Gorenjsko, toda poiskati je morala najprej čarovnika iz Hude luknje, kajti le on je poznal pot do njenega rojstnega kraja. Hodila je po
rumeno tlakovani cesti, med potjo pa se ji je pridružilo še strašilo za ptice, ki je hotelo, da mu čarovnik iz Hude luknje da pamet (slika 3). In potem so čakala ubogo Metko še nova, prečudna iznenadenja.
V neki jami je namreč zagledala zarjavelega pločevinastega berača, ki je bil ves iz pločevine, srca pa ni imel. Tudi on je hotel z njo in s strašilom k čarovniku iz Hude luknje, da bi tam dobil srce. Po poti je pisano družbo srečala neka zlobna čarovnica, ki je hotela zažgati slamnato strašilo, pa ga je Metka rešila (slika 4).
Na poti skozi gozd jih je potem napadel lev, toda Metka ga je junaško udarila po nosu, lev pa je začel jokati in je priznal, da je strahopetec. In pridružil se jim je še on, da bi od čarovnika izprosil pogum (slika 5).
Kaj se je potem zgodilo s to pisano družbo, vam bomo, dragi otroci, povedali in pokazali prihodnjič.
(JladLfjdd v&p&itteji fisroia
danes o radijskih motnjah, ki smo jih v zadnjem času tudi v naši reviji večkrat omenjali, in o navodilih ljubljanskega poštnega ravnateljstva, kako je treba motnje prijavljati.
Poštno ravnateljstvo pravi takole:
»V zadnjem času se radijski naročniki iz vseh krajev Slovenije pritožujejo nad neznosnimi motnjami, ki se pojavljajo ob vsakem času in onemogočajo četudi le zasilen sprejem oddaj domačih radijskih postaj. Poštno ravnateljstvo se je zaradi tega odločilo, da po svojih strokovnih organih in s sodelovanjem pristojnih telegrafsko-telefon-skih sekcij v Ljubljani in Mariboru izvede v najkrajšem času kar najstrožjo kontrolo nad vsemi motilci radijskega sprejema in motnje zaduši.
Poštno ravnateljstvo
poziva vse lastnike motorjev, aparatov in drugih električnih naprav, ki povzročajo radijske motnje, da jih takoj opremijo z zaščitnimi napravami, ker bo sicer primorano proti njim postopati po določilih zadevnih zakonov in predpisov.
Pravico iskati in ugotavljati motilce ter montirati zaščitne naprave imajo razen poštnih kontrolnih organov tudi vsa koncesionirana radijskotehnična, elektrotehnična in elektroinstalaterska podjetja, in sicer brez posebnega dovoljenja in odobritve poštnega ravnateljstva. Stranke, ki so zaščine naprave že dale namestiti na motilce bodisi po lastni pobudi ali pa po nalogu ravnateljstva, naj zaprosijo ravnateljstvo, pristojno telegrafsko-telefonsko sekcijo ali krajevno pošto za ponovni pregled, da se pošta in stranke same prepričajo, ali so zaščitne naprave pravilno izvedene in še zmeraj učinkovite in da se na ta način ognejo nadaljnjemu nadlegovanju. Prijava in pregled od strani poštnih organov sta brezplačna.
Radijske motnje povzročajo
vsi generatorji in motorji za isto-sraemi tok, kolektorski motorji za izmenični tok, ki jih uporabljajo pri sušilcih za lase (Phon) in pri zobo-zdravniških vrtalnih »trojčkih, ventilatorji, motorčki za pogon računskih strojev, registrirnih blagajn, šivalnih, pletilnih in navijalnih strojev, kavni mlinčki, reklame in podobno, dalje vsi aparati z iskrišči in periodičnimi stikali
kot so diatermijski in rentgenski aparati, kinoobločnice, električni zvonci — baterijski in za priključek na električno omrežje, električna odpirala za vrata, električne škarje za striženje las, dvigala, prekinjala za svetlobno reklamo, utripajoče neonske reklame in napisi, defektni grelci v napravah za trajno kodranje las in likalnikih, slabi spoji in zemeljski stiki v visokonapetostnih daljnovodih, električnih omrežjih, hišnih instalacijah in dovodih k svetilkam, motorjem in aparatom.
Asinhronski motorji motijo le tisti, ki so opremljeni s slabo vzdrževanimi drsalnimi obroči in krtačami.
Vsi radijski naročniki so vabljeni, da pri iskanju in ugotavljanju radijskih motilcev sodelujejo in vsakega motilca takoj prijavijo pristojnim telegrafsko-telefonskim sekcijam, poštam ali ravnateljstvu, ker bo le na ta način možno motnje temeljito iztrebiti. Prijave naj ne vsebujejo samo splošnih pritožb in groženj o odpovedi, ki so poštnemu ravnateljstvu že itak znane, ampak naj navajajo na kratko samo za preiskavo in izsleditev važne podatke, ki naj si slede v temle redu:
1.	Točen naslov pritožnika,
2.	tipo in opis motenega aparata,
3.	čas, v katerem motnje nastopajo,
4.	obliko in način motenj (stalno, prekinjajoče, posamično) in
5.	podatke o morebitnem izvoru motenj.
Nujno potrebno je, da se vsak radijski naročnik, ki se zaradi motenj pritoži, predhodno prepriča, ali motnje niso atmosferskega izvora ali pa ne izvirajo morda celo iz lastnega defektnega sprejemnika, slabih spojev v anteni, zemeljskem dovodu ali hišni instalaciji.«
Takole nam je zdaj naše poštno ravnateljstvo razložilo, kako moramo postopati v primerih, kadar pri sprejemanju oddaj raznih radijskih postaj opazimo večje ali manjše motnje. Pri tej razlagi našega poštnega ravnateljstva je zanimivo, da jo je objavilo šele zaradi tega, ker so se v zadnjem času pritožbe glede radijskih motenj v Sloveniji zelo pomnožile.
Če hočemo o tem za vse radijske naročnike prav neljubem pojavu razpravljati, se moramo najprej vprašati, kako je sploh bilo inogoče, da so se povzročevalci motenj v naših krajih
tako zelo razmnožili? Ali se je zgodilo to morda zaradi tega, ker nadzorna oblastva niso dovolj stroga pri preganjanju radijskih motilcev ali pa zaradi tega, ker so se radijski naročniki za te nevšečnosti premalo zmenili? Krivica bo najbrž na obeh straneh.
Kakor v vseh večjih mestih, bi tudi pri has lahko tu in tam priredili kakšno racijo na radijske Inotilce in krivce za zgled strogo kaznovali. Radijski odsek pri našem poštnem ravnateljstvu ima zanesljivo na razpolago kakšen sprejemnik, ki bi z njim od čaSa do časa lahko 5 kontroliral sprejem vsaj v Ljubljani, kjer so motnje najpogostejše. Tako bi že v kali lahko zatrl marsikaterega motilca, ne da bi ga na to morali opozarjati šele radijski ' naročniki.
Tudi sicer bi bilo proti radijskim motileem potrebno najstrože postopati. Ce imajo lastniki že stare električne naprave nezadostno zavarovane, bi jih bilo treba strogo kaznovati že zaradi tega, ker niso svojih motorjev in podobnih naprav dali pravočasno blokirati, kakor določajo
zadevni predpisi. Ce pa so naprave, ki povzročajo motnje, novejšega izvora, bi bilo poleg lastnikov teh naprav potrebno za zgled kaznovati tudi tista elektrotehnična podjetja, ki so naprave montirala, pa jih niso dovolj zavarovala. Takšne kazni bi še bolj zalegle, če bi jih poštno ravnateljstvo od časa do časa objavljalo in hkrati zmeraj navedlo, na kakšen način so kaznovani s svojimi napravami povzročali motnje. Vse to ne bi služilo samo za zgled, ampak tudi za pouk vsem ostalim, ki bi morda postali tankovestnejši in obzirnejši do svojega bližnjega.
O radijskih motnjah bomo o priliki še izpregovorili v posebnem članku, radijske naročnike pa opozarjamo, da naj prej, preden prijavijo radijske motnje, pregledajo svoj lastni sprejemnik in električne naprave v svojem lastnem domu. Marsikdaj je namreč tam izvor motenj. Šele potem, ko so se prepričali, da v njihovem lastnem domu ni motilca, naj motnje prijavijo poštnemu ravnateljstvu, ne pa mu z neumestnimi in nezadostno utemeljenimi prijavami povzročajo nepotrebne opravke v škodo potrebnejšega in koristnejšega dela.
V Ranchipuru, glavnem mestu bogate in napredne Indijske države živi slikar Tom Ranson, lahkomišljeni angleški aristokrat, ki je izgubil vsak smisel za resno življenje. Čeprav je Ransone prišel semkaj pred nekaj le-
gačnega značaja kot Ransoni. Safti je izredno zmožen in delaven zdravnik, ki posveča vse svoje sile delu za napredek svoje domovine in se prizadeva, da svojemu prijatelju razloži pravo vrednost in smisel življenja.
tim dedičem ugledne plemiške družine. Toda Fern zasluti materino namero, zaupa se Ransonu in ga prosi, naj ji pomaga ubežati v svet, da se reši tega sedanjega ozkega življenja in se posveti gledališču. Ko ga je ravno ho-
ti, da izdela portret Maharadže, sedaj živi v brezdelju in dolgočasju kot je živel poprej v evropskih velemestih. Alkohol in njegov mla-di prijatelj Hin-dus Safti sta njegovo' edino razvedrilo. Major Rama Safti je povsem dru-
Nekega dne, ko se Safti in Ranson pogovarjata, pride k njima mis Simon, žena vodje ameriškega poslanika, ki povabi Ransona na vrtno zabavo. Med čajanko skuša mis. Simon zbližati svojo hčer, lepo Fern z Ransonom, boga-
tela prepričati o svoji lepoti, vstopijo v sobo njeni starši, ki se zgražajo nad njenim vedenjem. Tedaj vstopi glasnik, ki izroči Ransonu povabilo na večerjo v dvor Maharadže.
(Dalje prihodnjič).
Takole Izgleda albanska garda, ko je nedavno na neki paradi v Rimu prvič nastopila na italijanskem ozemlja. Albanska armada tehnično ni bila moderno opremljena, vendar pa so se njeni vojaki znali junaško boriti za pravice svoje domovine.

•»i
Albanija je zelo gorata pokrajina. Naša slika kaže albansko obrambno »kulo« in življenje v visokih gorah.
Od tu m tam
Svet v stilu in tesedi
K DOGODKOM NA ITALIJANSKO-GRŠKI FRONTI Dogodki na albansko-gršlti meji, kjer se bori Italija proti Grčiji, zanimajo zlasti naše balkanske države. Grki so se v številnih spopadih pokazali kot spretni in hrabri vojaki, ki so znali zavrniti italijanske napade in so na nekaterih mestih začeli celo prodirati v Albanijo. Grkom pomagajo tudi albanski vstaši, ki so začeli napadati Italijane.

Naša slika kaže Albanca, kakršne srečamo v Albaniji na vsakem koraku. Albanci so koščati in žilavi ljudje., zmeraj borbeni in pripravljeni na obrambo. Žive v zelo skromnih razmerah in prav to skromno življenje jih usposablja za borbo za domovino in za svoj lastni življenjski obstanek. Kdor jih je doslej podcenjeval, se je zmotil: Kakor vsi mali narodi, je tudi albanski narod zmeraj pripravljen s krvjo braniti svojo domovino in svojo prostost.
In take ljudi hočejo postaviti v isto vrsto z .bikoborci in igralci, slaveč njihov prezir smrti! Toda jaz se požvižgam na njihov prezir smrti, saj pomeni le duhovno revščino ali mladostno nezrelost, če ne korenini v prevzeti odgovornosti.
Spoznal sem mladega samomorilca. Ne vem več, kakšna ljubezenska bolečina ga je pripravila do tega, da si je z največjo natančnostjo pognal kroglo naravnost v srce. Tudi ne vem več, kakšen literarni vzornik ga je zapeljal, da si je pri tem nataknil bele rokavice. Pač pa se spominjam, da v tej žalostni paradi nisem videl nič plemenitega, pač pa usmiljenja vrednega. Nič, prav nič ni tičalo za njegovim prijetnim moškim obrazom, razen podobe neumne deklice, ki je bila prav taka, kakor tisoč drugih.
Ob tej žalostni usodi se spominjam resnično moške smrti, umirajočega vrtnarja, ki mi je dejal: »Veste, mnogokrat sem se pri delu pošteno potil in trganje v nogah sem tako težko prenašal, da sem preklinjal svojo sužnost. Danes pa bi hotel delati in prekopavati zemljo. Rečem vam, da ni lepšega od tega. Človek je tako svoboden, kadar koplje zemljo! Kdo bo le zdaj obrezoval moja drevesa?« Zapustil je obdelano zemljo, zapustil je obdelan svet. Ljubezen ga je zvezala z vsemi plodnimi zemljami in s sadnimi drevesi vse zemlje. Bil je človek darežljivosti in bogastva, plemenit gospodar. Bil je, kakor Guillaumet, hrabri vitez, ko se je v imenu svojega stvarstva boril s smrtjo.
LETALO
Nič zato, Guillaumet, če vse dni in noči delaš, razbiraš številčnice ur, vzdržuješ ravnotežje letala, prisluškuješ drdranju motorjev in se boriš s petnajstimi tonami kovinske gmote, vprašanja, ki se ti na koncu koncev postavljajo, so vendarle človeška -vprašanja. In ta vprašanja te približujejo globini in širini ljudi v višinah. Zato ne more noben pesnik uživati jutranje zore plemeniteje od tebe, ki si iz dna napornih moči tako često poželel, da bi se že javila bleda svetloba, tisti sijaj, ki se dvigne na vzhodu iz temne zemlje. Tolikokrat je pred tvojimi očmi počasi zažuborel tisti čudežni studenec in te ozdravil, ko si že mislil, da umiraš!
A
Raba znanstvenega orodja ni naredila iz tebe hladnega strojnika. Ljudje, ki se tako bojijo prevelikega tehničnega napredka, se mi zdi, zamenjujejo cilj in sredstvo. K<ior se poganja edino za gmotnimi koristmi, zares ne bo nič pametnega žel. Stroj namreč ni sam sebi namen, zato tudi letalo ni samo sebi namen, ampak sredstvo. Sredstvo kakor postavim plug.
Ce mislimo, da stroj človeka kvari, potem smo tega mnenja samo zato, ker imamo premalo časovne razdalje, da bi lahko sodili o spremembah tako nagle preobrazbe. Kaj vendar pomeni teh sto let tehnike, če jih primerjamo z dvesto tisoč leti človeške zgodovine? Saj se šele privajamo na pokrajine z globokimi rudniki in elektrarnami. Saj šele začenjamo živeti v novi hiši, ki je niti še nismo dogradili. Vse okrog nas se je tako naglo spremenilo, razmerje človeka do človeka, pogoji dela in nravi. Celo naša duhovna merila so se zamajala v skritih globinah.
Ločitev, odsotnost, oddaljenost, vrnitev so sicer ohranile svoj besedni smisel, vendar ne pomenijo več iste stvarnosti. Za določevanje današnje resničnosti uporabljamo jezik, ki je bil ustvarjen za včerajšnji svet. Zato se nam tudi življenje preteklosti zdi samo zato naravnejše, ker je somernejše našemu jeziku.
Sleherni korak napredka nas je vedno znova vrgel iz navad, ki smo si jih privzeli. Zato smo pravi pravcati pregnanci, ki še niso našli svoje nove domovine.
Mladi divjaki smo, ki se še vedno čudimo svojim novim igračam. Ali ni to razvidno iz naših divjih poletov? Eden se najvišje dviga, drugi najhitreje leta, mi vsi pa že ne vemo več, zakaj jim dopuščamo take tekme. Zaenkrat je tekmovalna dirka važnejša od predmeta dirke. Toda to je bilo vedno tako. Kdor ustanavlja imperij, mu osvojevnje postane smisel življenja. Vojak torej zaničuje kolonizatorja, toda ali ni smisel osvojevanja ravno v tem, da pripravi pogoje za naseljevanje? Tako smo v zanosu človeškega napredka tudi mi prisilili ljudi, da so gradili železnice, postavljali tovarne in vrtali petrolejske vrelce, pri tem pa malce pozabili, da smo vse to gradili zato, da bi služilo človeku. Res je, da nas je ves čas osvojevanja prepajal vojaški duh, vendar nam je zdaj zaukazano naseljevanje. Novi hiši moramo dati obraz, ki ga še nima. Tako ima vsak svojo zgodovinsko resnico, eni so morali
hišo graditi, drugi pa naj zdaj v njej prebivajo.
&
Ni dvoma, da bo naša hiša postajala vedno bolj človeška. Cim bolj se stroj izpopolnjuje, tem bolj izginja za pojavnostjo svoje vloge. Zdi se, da se na koncu človekovega tehničnega napora, na koncu njegovih preračunavanj in noči, ki jih prebedi nad načrti, pojavi v zelo vidni obliki preprosta enostavnost, kakor da je bilo potrebno izkustvo mnogih rodov, da počasi odkrijemo tisto pravo krivuljo stebra ladjinega gredlja, letalskega trupa in doženemo končno tisto divno in prastaro enostavnost, ki jo imajo ramena ali ženske prsi. Zdi se, da delajo inženirji, risarji in računarji v laboratorijih samo zato, da poenostavijo to zvezo, uravnotežijo ono krilo, tako da sploh ni več opaziti, da je krilo pritrjeno na trup, ampak da stoji pokončno pred nami v vsej svoji popolni in svobodni obliki, prosto odvišne gmote, razodeto v čisti samobitnosti, tako skrivnostno povezano kakor pesem. Vse kaže, da popolnost ne nastane takrat, kadar nimamo ničesar več dodati, ampak takrat, kadar nimamo ničesar več odvzeti. Kadar stroj doseže svojo najvišjo popolnost, ne vzbuja več pozornosti.
Na tak način je izpopolnjevanje neke iznajdbe zelo blizu pomanjkanju iznajdljivosti. Šele takrat, ko bo z naših orodij izginila sleherna sled tehničnega izpopolnjevanja in ko jih bomo rabili tako enostavno in naravno kakor jemljemo v roke v morju obrušene kremence, bomo počasi pozabili, da gre za nekaj stroju podobnega.
Doslej smo imeli stalne skrbi z zelo zapletenim mehanizmom. Danes pa že pozabljamo, da se motor vrti, kajti naposled izpolnjuje svojo nalogo, da se namreč vrti, kakor utripa človeško srce, ki se zanj prav tako ne zanimamo več. Naše pozornosti ne požira več orodje samo, marveč lahko skozenj znova odkrivamo staro naravo, naravo vrtnarja, mornarja in pesnika.
TEDENS
OD 1. DO 7. XII.
POREDI
LETO 1940
OUdelja 1. ibeembm
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav.
8.15: Kvintet pihal: Dolinar: Molitev. Capponi Uiak: Slovesen koral. Aljaž: Triglav. Sedlbauer: Fanfara. Šedlbauer: Koral. Capponi-Ušak: Lovska. Ipavec: Domovini. Knahl: Slovan. Bernard: Koral. Sattner: Na planine. Capponi Ušak: Fanfara. Foerster: Planinska. 9.00: Napovedi, poročila.
9.15: Fr. Schubert: Kvartet v d-molu (Smrt in dekle, plošče): Allegro.
Andante con moto. Scherzo allegro molto. Presto.
(Londonski godalni kvartet.)
9.45: Verski govor (p. Kazimir Za-krajšek).
10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice:
Fr. Gerbič: Maša na čast Jezusovemu Srcu.
11.00: Tamburaški septet (S. Kahne): Smetana: Koračnica iz op. Prodana
nevesta. Vondraček: Uspominki. Miletič: Lepa meščanka, mazurka. Lefebre: Mornarska, koračnica. Mascagni: Intermezzo iz op. Caval-
leria rusticana. Hruze: Slovenec sem, koračnica. Ivanovici; Donavski valovi, valček. May: Dvakratna svatba, tango. Miranov: Veselka, polka.
11.45: Klavirski koncert štiriročnih skladb (gg. dr. Valentin Vodušek,
prof. Ivan Krmpotič): Dvorak: Legende op. 59, št. 1—5. Dvorak: Slovanski plesi op. 46, št. 5—8.
12.30: Objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Koncert jugoslovanske glasbe: Izvaja Radijski komorni zbor in Radijski orkester: Foerster: Vodnikove pesmi iz ilirske dobe (zbor in orkester). Leopold; Jugoslovanski biseri, pot-
puri jugoslov. pesmi in plesov (orkester).
Jenko: Zbor iz spevoigre »Vrača-ra« (zbor in orkester).
Bernard: Kolo (orkester).
Komel: Kmetova pesem, venček (zbor in orkester).
Šantel: Jugoslovanska beseda, suita (orkester).
Mirk: Narodna romanca.
16.30: Zgodovina ZFO (g. dr. Karel Capuder).
17.00: Kmetijska ura: Organizacija mlekarstva (Ing. Erpič Jože).
17.30: Pevski zbor »Slavec«;
Binički: Haj nek planu.
Vodopivec: Boter polž.
Krek: Pogovor z domom.
Schwab: Vasovalec.
Vodopivec: Kadar zora.
Adamič: V gozdu.
narodne na harm. Fr. Venturinija:
Nocoj pa oh nocoj.
Ah teško je umrjeti.
Na kraj sela.
Ipavec: Dolinca cvetoča.
Venturini: Cigančica.
Adamič: Nocoj se mi je sanjalo.
Venturini: 2e jutro vstaja.
18.15: Za oddih (plošče):
Maro ne plači.
Moj dilbere (godba kralj, garde).
Nerman 0'Neil: Modra ptica — ples zvezdic, ples ur. (Mali simf. orkester.)
Jedan mali brodič.
Adio Mare (Vlaho Paljetak).
Mach-Harden: Kudy kam? (ork. Harden).
Franck Churchill: Haj hou (ork. Langer).
Fischer: Pesmica »Drobiž« (orkester Bund).
Rust: Skrivalnice (ork. Bund).
Bochert: Valčkov venček.
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.30: Slovenska ura: Iz svojih spisov bere g. F. S. Finžgar.
20.15; Rezervirano za prenos.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Domača zabava (plošče):
Dolinar Bernard: Jutranja zarja, venček (voj. godba).
Dolinar Bernard: Slišala sem ptičko pet, venček (zbor »Vigred« in Radijski orkester).
Samarin: Venček narodnih (kvartet mandolin).
Piihringer: Ob Rabeljskem jezeru. Frank: Večer (citre). Košat: Ob Vrbskem jezeru, valček. Hlumski: Naši otroci (šramel). Knajzl; Slov. koračnica (voj. godba).
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. 6.19 O- 6.45 •. 6 55 Izreki. 7.05 O- 7-45 10.30 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato | narodnih pesmi. 12-35 Jugoslovanska glasba (0). 13-40 Beograjska nedelja. 13 50 Slovanska glasba (O). 14-40 •. 15.55 Kmetijsko predavanje. 16-15 Tamburaški RO. 16-30 Domovinske pesmi poje Radijski komorni zbor. 17 $ za našo vojsko. 19.10 • . 19.25 Zedinjena Jugoslavija. 20.40 4 vojaške godbe. 21-40 Napovedi. •. 22 Narodne pesmi. 22.40 •- 22-50 Plesna glasba (O).
BEOGRAD D.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13 30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 I jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •• 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U P 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 1969 m 15240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7.30 Napovedi. •. Q. 1015 Gospodarska ura. 10 30 $ lahke glasbe. 11.30 Prenos bogoslužja. 1230 •■ 12.45 Narodne pesmi. 13-15 Pregled tedenskih dogodkov. 13-30 Pevski $ društva »Zvono«. 14 Zabavna ura. 14.15 Slovanska glasba (O)-16-30 O- 17-30 Otroška ura. 18 30 Katedralis: Radio-portreti iz galerije Stari Zagreb. 19.05 šport. Napovedi. •. 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Francoščina. 20 Rezervirano za prenos.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Za dobro voljo. 7.50 •. 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8-50 Prenos bogoslužja. 10 Protest bogoslužje, 11 Prešov. 11.30 J. S. Bach: Kantata št. 36. (Prenos iz Leipziga). 12 1220 Opoldanski koncert. 13 50 O- 14-30 Oddaja Hlinkove šole. 16 Slovaške narodne
R.O.RADIJSKI ORKESTER^ g>kONCERTj O POROCILAjO PLOSCE [13

pesmi. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. 18.10 Pregled zunanje politike. 18-25 Koncert zabavne glasbe. 19 Oddaja za izseljence. 20 Operetna glasba. 20.45
BRNO 922-325.4 32 kw 5.40 Praga. 9.15 Pevski 4. 9-35 J. Suk: Štiri godbe za gosli in klavir, op. 17. 9.55 Praga. 17 Predavanje. 17.15 O-
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5-30 Oče naš. 5.45 O- 5 50 •. 6.05 Zabavni spored. 7 Prenos bogoslužja, 8.20 Predavanje. 8.35 4 lahke glasbe. 9 Delavska ura. 9-15 4 vojaške godbe. 10.05 Koncert Češke filharmonije. Vodi g. Vac-lav Talich. 11.10 •. 11.30 Zabavni spored. 12.25 Branje. 12-35 Pevski 4. 13 Prenos. 13.15 O- 13 30 O. šetha: »Keparat«, zv. igra. 14-30 Prenos 4. 17 Reportaža. 17.15 Spominska oddaja J. Malata. 18 •. 18.10 šport. 18.25 Brno. 18.30 Večerni 4:.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.M Lahka in narodna gl. 7 Jutranji pozdrrv. •. 7.15 Lahka gl. S Prenos bogoslužja. 10.30 Koncert. 11.45 Predavanje. 12 Narodna glasba. 12 30 ®. 12 50 Lahka; glasba. 13.30 4 lahke in plesne glasbe. 16.30 Vaška oddaja. 17.30 Otroška ura. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Lahka glasba. 19.30 •. 19.50 4 lahke glasbe. 19.30 •. 19-50 4 lahke glasbe, 20 Violinski koncert P. Hristoskova. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 21.55 Plesna glasba.
ANGLIJA I.
7 Napovedi. •. 7.10 4. 8 Napovedi. •. 8.10 4- 9-25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 11 4. Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi..*. 13.10 4 Predavanje. Pisan drobiž. 14.30 Orkestralni 4. 16.15 4 Zvočna igra. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Zvočna igra. Solisti, .18.45 4• 19-30. Solisti. 19.55 Večernice. 20.40 Predavanje in 4. 21 Napovedi. ». 21.15 4 Zvočna igra. Varietš, oz. prenos. 22.55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi.
LONDON: POROČILA
V	srbohrvaščini: 19.45 (19,82; 31,55; 49,10; 261,1).
V	angleščini: 00.30 (30,96; 49,59; 261,1; 373). 07.15 (19,66; 20,29 - 25,53; 30,96- 31,32-31,35; 49,59). 09.00 30,96; 49,59). 10.45 (19,60- 19,66- 19,82; 31,32). 12.00 (13,92- 13,93 - 13,97; 16,86; 19,60). 12.45 (25,120-25,38; 49,59). 14.00 (13,92 -13,93- 13,97; 16,84- 16,86). 14.15 (25,29 -25,38; 49,59). 17.00 (13,92 - 13,93; 16,84; 19,76- 19,82; 25,®9 - 25,53; 30,96 -31,55; 49,59). 19.00 (19,66- 19,82; 25,53). 19.30 19,60-19,66 ; 25,29- 25.53; 31,55). 21.45 19,66; ,26,53; 31,25-31,32).
V	nemščini: 05.00 (49,59; 285-285). 10.45 (30,96; 49,59). 13.30 (19,66; 25,29-25,38; 49,59). 14.30 (25,29- 25,38; 49,59). 14.45 (i25,29; 49,59). 16.15 (25,29; 49,59). 19.00 (30,96 - 31,55; 49,59; 261 - 285). 21.00 (30,96; 41,49; 49.59; 261 - 285). 22.15 19,66; 30,96 - 31,55; 49,59; 261 ->285). 22.35 (19,82; 25,53; 31,25 -31,32).
V francoščini: 00.45 (30,96 - 31,55; 49,59; 271,1 -285,7 -373,1). 06.15 (261,1 - 285,7-373,1). 11.45 (30,96; 45,59). 12.15 25,29-25,38; 49,59). 16.30. (49,59). 18.15 ■25,29-2,38; 41,49; 49,59; 373,1). 20.00 30,96; 41,49; 49,59; 261,2 - 285,7). 22.00 (30,96; 49,59; 261,1 -285,7).
Pripomba: čas oddaje po našem srednjeevropskem času.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional. )
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija 1. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 1230 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21 15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6 55 4- 7 7.10 Koncert. 9 Pisan glasbeni spored. 10 Protest, bogoslužje. 10.45 4 komorne glasbe. 11 Branje. 11.30 J. S. Bach: Kantata št. 36. 12 | RO. 1230 •■ 12.40 Nadaljevanje 4. RO. 13.30 Domača glasba. 13.45 Kmetijsko predavanje. 14.10 Pisan 4. 14.50 Kramljanje. 15-25 Citraški 4. 16 Za soliste. 16.15 4 zabavne glasbe. 17 Oddaja za vojake. 18 W. A. Mozart: Vespere de Dominica. 18.35 Iz retoromanskega jezikoslovnega področja. 19 19.10 Šport. 1918 Pesmi. 19.45 Branje. 20.05 Romanske pesmi. 20.40 4 RO. 21.15 Smisel smrti. Predavanje. 21.30 4 RO. 21.45 Poročila.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8 O- 8.45 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Madžarske narodne pesmi. 13 Kronika. 13.45 •. 14 O- 15 Kmetijska urai. 15-30 Prenos z nogometne tekme med Madžarsko in Italijo. 16.30 Predavanje, 17 •. 17.15 Vojaška oddaja. 18 4 lahke glasbe. 18.50 Šport. 19 •. 19.20 Plesna gl (Q). 19.40 »Prvi sneg«. Pisan večer. 21.40
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
11 O- 12-05 Mladinska ura. 15.05 Zborov 4. 17 Predavanje. 17.30 Puccini: »Tu-randot«. Vmes ob 18 •. 19.35 Predavanje. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20.20 Predavanje. 20.30 O-
FRANCIJA I.
Lyon PTT	648 kc 463 m	100 kW
Marseille PTT 749 kc 400,5 m	100 kW
Toulouse PTT 776 kc 386,6 m	120 kW
Limoges	895 kc 335,2 m	0,5 kW
Montpelier 1339 kc 224 m	0,6 kw
7 •- 7-30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •. 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 9 Koncert. 9.45 O- 10 Prenos bo-
goslužja. 10.45 Koncertni spored. književno predavanje. 12 Oddaja za begunce. 12.15 Mladinska oddaja. 12'30 • . 12-50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom.' 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14-15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 1735 Družinska ura. 17.45 ••
HoRBY 265-1131 100 kw
9 Reportaža. 9-40 Predavanje. 10 O-
11	Prenos bogoslužja. 12-40 •- 14 J. Brahms: Simfonija št. 3. 14-15 Lahka gl 15-45 Otroška ura. 16-10 Pevski 4. 17-05 O' 18 Večernice. 19.30 4 lahke gl. 20-30 Veseloigra. 22 Napovedi. •.
••" V:	:	' T i ?
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
Rim 713 kc 420,8 m 120 kvv Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin I. 1140kc 263,2m 10 kvv Genova 1140 kc 263,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw
7 Napovedi. O- 7.15 • - 7-30 Orgelski t. 8 55 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja 11 Verski govor. 11.25 # lahke glasbe.
12	Napovedi. •. 12.15 Orkestralni 4. 13 ©. 13-15 Prenos. 14.30 Politična kronika. 16.15 športna poročila. 16-20 Zabavna glasba. 16-30 Oddaja za vojska: 17-30 šport. 18.30 športna poročila. 19 Napo- -vedi. •. 19.20 Predavanje. 19.30 G. Dor nizette: »Lukrecija Borgia«, melodrama. 21.45 Poročila.
Spored H.	jg?
Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kw Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kw
7 Napovedi,-0. 7-15 •. 8.55 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja. 11.15 Klavirski 4 M. Guagliumi. 11.35 4 zabavne gL 12 Oddaja za izseljence. Napovedi.. •. 12.15 4 orkestra Arlandi. 13 •'... 13.10 L. Ridenti: »Ljubezni obisk«, enodejanka. 13.35 4 orkestra Angelini. 14.30 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi-. •. 19 20 Predavanje. 19.30 Orkestralni koncert. 20.15 Pisan koncert. 21.10 Orkestralni 4. 21.45 Poročila.
NEMŠKE POSTAJE
Deutschlands. 191 kc 1571.0 m 150 kvv
Berlin	841 kc 356.7 m 100 kvv
Bohmen	1113 kc 269 5 m 100 kvv
Bremen	758 kc 395-8 m 100 kvv
Breslau	950 kc 315-8 m 100 kvv
Danzig	986 kc 304 3 m 24 kvv
Frankfurt	1195 kc 251.0 m 25 kw
Hamburg	904 ko b 331.9 m 100 kw
Koln	658 kc 455-9 m 100 kw
Konigsberg	1031 kc 291-0 m 100 kw
Leipzig	785 kc 382-2 m 120 kw
Miinchen	740 kc 405-4 m 100 kvv
Saarbrucken	1249 kc 240-2 m 17 kvv
Stuttgart	r 574 kc 522-6 m 100 kvv
Dunaj	592 kc 506-8 m 100 kvv
5 Hamburg	(Pristaniški 4). 7 Frankfurt: Vesela glasba. 8 Berlin. 9 Berlin:
•	, nato nedeljski 4. 10 Berlin: • z bojišč. 10-30 Leipzig: J. S. Bach: Kantata št. 36 za soli, zbor in orkester. 11 Miinchen: Pisan 4 RO. 13 Berlin: •. 13-15 Hamburg: Lahka glasba. 14 Berlin: 4 za vojake. 17 Berlin: • z bojišč. 17.15 Berlin: 18 Berlin: •. 18.20 Berlin: Lahka glasba (£})■ 18-45 Berlin: Šport. 19 Berlin: •, nato 4 zabavne glasbe. 21
•	, nato | zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O. 7.15 •• 7.25 Simfonična gl. (Q)- 8-30 Nagovor bolnikom. 9 Prenos bogoslužja. 11.15 Mozart: Simfonija št. 1. Liszt: Sonata. 12.30 Operetna glasba. 12.45 •". 12.55 4 lahke glasbe. 13-35 O-14 Kmetijska ura. 14.15 Pisan koncert.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
. 7.00:,. Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
t12.00: Okrogle in vesele (plošče):
Rathke: Iz jekla in železa, koračn.
Schmeling: Vojaško veselje (ork.).
Borganov: Ciganski napevi, valček
.....(orkester).
Heykens: Podoknica (šramel).
Popper: Harlekin.
Faure: Metuljček (violončelo — g Cassado).
Translateur: Svatba pri škratih.
Steincke: Metuljčki, intermezzo (orkester).
. Vejvoda: Češka polka (veseli vaški godci).
12.30: Poročila.
< 13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Balfe: Uvertura iz op. Ciganka.
Fučik: Zimski viharji, valček.
Lehar: Potpuri iz opte. Možiček.
Koštal: Ruska suita: 1) V cerkvi, 2) Na samoti, 3) Ples.
Jaki: Odmevi iz naših krajev, potpuri.
14.00: Poročila.
18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj).
18.20: Beethoven: Leonore, uvertura No. 3 (plošče).
18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik).
19.00: Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura.
19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah).
20.00: Prešernova proslava (ob 140-letnici rojstva):
Na Prešernovem domu (pesem).
Spominsko predavanje (g. prof. Fr. Koblar).
Zvezdogledom.
14.45 športna reportaža. 15.45 Variete. 16-20 Enodejanka. 16,40 Plesna glasba. 17.10 Predavanje. 17.30 Našim vojakom. 18-30 Verski govor. 18-50 Orgelski 4. 1915 19.30 Predavanje. 19 45 šport. 19.55 Pevski 4. 20.15 Razgovor. 20 30 Iz Italijanskih oper. (RO in solisti). 21.30 4 plesne glasbe. 21.45 ••
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 Lahka glasba. 16.15 Napevi. 16-30 Plesna glasba. 16-46 O- 17 4 Domače gl. 17.15 Bizet: »Carmen«. 17.45 Orkester harmonih 18 Operetni odlomki. 18.15 Z v. slika. 18.30 O- 18-46 Salonski orkester. 19 •• 19-15 »Tropske pesmi« - zv. slika. 19.45 4 lahke glasbe.
Slovo od mladosti (recitacije). Kam.
Luna sije (pesmi). Sonetni venec (recitacija). Zdravica. Ribič (pesmi). Oglar (recitacija). Slava Prešernu.
(Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, gg. SI. Jan, Ivan Levar, čl. Nar. gled. prof. Fr. Koblar.)
21.30: Slovesni napevi (plošče): Verdi: Zmagoslavna koračnica iz op. Aida.
Mancinelli: Kleopatra, svečana koračnica.
Respighi: Pinije ob apijski cesti. Smetana: Scherzo iz simfonije zmagoslavja.
Musorgski: Veliki vhod v Kijev, gl. slika.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pesmi in plesi (Radijski orkester) :
Kuji Cesar: Slavnostna poloneza. Prochazka-Šedlbauer: Zvezde žarijo.
Prochazka-Šedlbauer: Poslednja noč.
Dvorak-Šijanec: Ljubavna pesem. Koštal: Hulan, moravski ples, Lalo: Ruska pesem. Mariotti: Marinka, ciganska pesem. Moszkovski: Španski ples št. 1, 3, 5. Elgar: Nočna pesem.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 Jutranji 4. 6 36 Narodni izreki. 6.45 •- -50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4. 7 45 «. 11 30 Nap. Objave. O- 11-50 • O vodah. 12 Zvonj., nato 4 narodnih pesmi. 12.35 Zabavni 4 RO. 13.50 Vokalni koncert g. Milana Pihler-ja. 14.20 O- 14-40 17-05 ženska ura. 17.35 4 RO. 18-20 Zdravstveno predavanje. 18.35 Narodne pesmi. 19.10 • - 19 25 Nacionalna ura. 19.40 Koncert za rog in klavir. 20 Branislav Nušič: »Knez Ivo od Semberije«. 21-10 Slovenske pesmi poje gdč. Anita Mezetova. 21-40 Napovedi.
•	. 22 Klavirski 4. 22.25 O- 22-40 •-
22 50 Plesna glasba (Q)-
BEOGRAD n.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13 30 Radiodnevnik. 13 50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •• 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
630 Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato plošče. 12.30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (O)- 13-55 Poročila. Obj. 17 •- 17.15 Sremske in šohačke narodne pesmi in plesi. 17.45 Pevski 4- 18.15 Dr. Ivan Esih: Potreba in pomen hrvaških kulturnih fjlmov. 18.30 Glasbeno predavanje. 19.05 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Christy Solari poje šlagerje. 20-30 Prenos 4 Zagrebške Filharmonije: 1) Mendelssohn: Hebridi.
2)	Schubert-Liszt: Popotnik, fantazija.
3)	R. Strauss: Smrt in poveličanje. 4) Šo-stakovič: V. simfonija. Dirigent: Kreši-mir Baranovič. V odmoru •.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6.40 Za dobro voljo. 7 Poročila. 7.15 Plošče. Nato ob
9	Prešov. 10 Madžarska oddaja. 10.30 O-10-45 ženska ura. 11.05 Pisan 4. 12.05 O-12.30 •• 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski koncert. 14.30 Predavanje. 14.40 Lahka glasba. 15 •• 15-20 4 zabavne glasbe. 16 Pravljica za otroke. 16-10 Kulturna kronika. 16.30 • v madžarščini. 16-45 Nemška oddaja. 17-45 • v nemščini. 18 Napovedi1. •. Šport. 18.30 Predavanje. 18.40 O- 19-15 A. Gimera: »V dolini«. -Zvočna igra. 20.45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 7.45 Pragai. 9.10 Šolska oddaja. 9.35 Plošče. 9.45 ženska ura.
10	Salonski orkester. 11.10 Praga. 11.30 4 zabavne glasbe. 12.40 O- 13 Praga. 14 50 Praga. 15.30 Dve zgodbi. 15.55 Pevski in orkestralni koncert. 16-20 Književne novosti. 16-35 4 lahke glasbe. 17 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5-30 Koncert lahke gl. 5.45 •. 6 Koledar. 6.05 Pisan 4. 7.45 Narodni 4. 8-45 9 9-10 Brno. 9.35 Plošče. 9.45 Ženska ura. 10 Brno. 10.30 4 vojaške godbe. 10-55 Kmetijska oddaja. 11.15 .11.30 Brno. 12.40 Delavska ura. 13 Prenos. 1345 Simfonični koncert RO. 14 35 Predavanje. 14.50
•	. 15 Plesna glasba in pesmi. 15-30 Češka knjiga. 15.55 Pesmi J. B. Foersterja. 16.25 4 komorne glasbe. 16.45 Husitska doba, predavanje. 17 R. Piskaček: »Za
^ponpdeljtk 2. deecndrra
nekaj jabolk«, glasbena veseloigra. 18 •.
18 35 Večerni koncert.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Telovadba. 6.20 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12 35 Plošče. 12-50 4 lahke in plesne glasbe. 17-30 Lahka in plesna glasba. 18 4 narodne glasbe. 18-30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 | HO. 19.30 •. 19-50 Lahka glasba. 20 Koncert skladb Vincen-ta d' Indy (Ob 9 letnici smrti). 1) Preludij opere »Ferval««. 2) Simfonija. 20.45 Pesmi. 21 Klavirski 4. 21.35 Lahka glasba. 21-45 22 Plesna glasba.
ANGLIJA I.
10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igTa. 16 Predavanje ali solisti. 1615 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura.
18	Napovedi. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19 20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.
•	■ 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-glonal.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11-30 Predavanje. 11-45 Plošče. 1215 • v franc. 12-30 4■ 13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18-30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 2015 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6.40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 1229 Napov. •. 12.40 Zabavni 4■ 13-25 Imena, ki so postala pojem: Boykott. 13-35 Dve imeni -dva pojma. 16-30 Branje. 17 4. 18 Otroška ura. 18-30 šest živalskih zgodb. 19
•	. 19-10 4 harmonikarjev. 19.30 Zvočna igra. 20 20 Romantična glasba. 20 50 Oddaja za izseljence. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Ciganski orkester. 12.40 •- 13-30 4 RO. 14.30 •- 15-20 O- 1615 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Pevski 4- 17.40 Predavanje. 18 05 Plesna glasba.
19	• v madžarščini, nemščini in rumun-ščini. 19-20 Simfonični koncert opernega orkestra: 1) Haendel: 4 za harfo in 01-
kester. 2) Mozart: Simfonija. 3. Schmidt: Carneval. 20.40 •.
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw
17.15 Predavanje. 17.40 4 lahke glasbe. 18 •. 1810 Orgelski koncert. 1910 Predavanje. 19.35 Plesna glasba (Q)- 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20.25 Ciganski orkester.
FRANCIJA L
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •• 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7-55 športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les v&tres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12-30 •-
12-50	»Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17-45 •- 18-15 Montpellier in Limoges (O)-
HoRBY 265-1131 100 kvv
12-05 O- 12-30 •- 13 šolska oddaja.
13-30	Violinski koncert. 13-45 Branje.
14-15	4 lahke glasbe. 17.50 O- 18.40 Kronika. 19 •. 19.30 Kabaret. 20 Predavanje. 20-30 Pisan 4. 21 Carl - Allan Mo-berg: J. S. Bach, rapsodija za radio. 22 Poročila.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6-30 Napovedi. •. 7 O- 7-15 •. 9-45 šolska oddaja. 11 Borza O- 11 -25 Predavanje. 12 Napov. 6. 12.15 Ork. Angelini. 13 45 14 Oddaja za inozemstvo. 15.40 Oddaja za otroke. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko. Vojaška poročila. Pisan spored. 17.30 Domača kronika. 18-30 Predavanje. 18-40 Prenos. 18.50 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. •. 19.30 Simfo-
nični vokalni koncert. 20 30 Orkestralni koncert. 21.15 4 orkestra Angelini. 21.45 Poročila.
Spored n.
6 30 do 1010 Isti spored kot Italija I.
11	Operetna glasba. 11.20 Pisan koncert.
12	Napovedi. •. 12.15 4 lahke glasbe. 13.45 14 4 zabavne glasbe. 14.30 Klavirski 4■ K. Ragioneri. 15-40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19-30 Enodejanka. 20 Pisan koncert. 21 Instrumentalni koncert. 21.45 •.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14.
4 Berlin: Jutranji 4- Berlin: Telovadba. 5 20 Luxemburg: 4. Vmes ob 6 Berlin: C. 7-20 Frankfurt: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: •, nato pisan 4- 10 Breslau: Solistični 4. 10-35 Hamburg: Opoldanski 4 RO. 11.30 Beriln: •. 11.45 Dunaj: Opoldanski 4 zabavne glasbe. 13 Berlin:;
•	- 13-15 Leipzig: Pisan 4. 14 Berlina Vojna •, nato 4 (O)- 14-30 Berlin: 4 komorne glasbe. 15 Leipzig: Pisan 4 RO in ženskega zbora. 16 Berlin: •. 16.20 Munchen: Orkestralni 4- 18 Berlin: •. O- 18-45 Berlin: Naša vojska. 19 Berlin:.
•	, nato 4. 21 •. 21-15 4 zabavne glasbe_
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7-10 O- 7-15 •- 7-25 4 lahke glasbe. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj.. 12 30 Lahka glasba. 12-45 Poročila. Nato 12.55 O- 17 Prenos 4. 18-05 Predavanje. 18.15 4 lahke glasbe. 18 30 Pesmi. 18 50 Plošče. 19.15 •- 19-25 Pisan drobiž. 20 Ruy - Blag: Zgodovina Švice. Podobe lz naših krajev. Glasbeno-zvočna oddaja. 20.30 Predavanje. 20 50 Oddaja za izseljence. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 Operetni napevi. 16-15 Soli. 16-30 Zvočna slika. 16-45 4 lahke glasbe. 17 Operna glasba. 17-15 Pisan spored. 17-30 Poročila. 18 Operni orkester.
3. deeemhr/1
LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Vesel drobiž (plošče): Deprince: Veseli tiček.
Deprince Tirolska tičica (Trije veseljaki).
Schneider: Ples pri Ziehrerju (orkester).
Bund: Magdalenca, valse musette.
Bund: Zaljubljena igra, fox (2 klavirja).
Kriiger: Pesem o plavicah.
Bode: Zvezdice žarijo (ksilofon).
Treplan.
Valček Ančka (Hojerjev trio).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Massenet: Uvertura »Fedra«.
Verdi: Fantazija iz op. Rigoletto.
Fr. Delak: Kvintet.
Čajkovskij: Barkarola iz »Letni časi«.
Fetras: Nabrežne idile, valček.
14.00: Poročila.
14.15: Šolska ura: Našim izseljencem, akademija. (Govor petje, deklamacije) I. dekl. osnovna šola v Ljubljani.) Do 15. ure.
18.00: Šramel »Škrjanček«:
Verbič: Planinski pozdrav, koračnica.
Hruby: V planinah, valček in polka.
Kastrucio: Pizicatto.
Zeller; Tičar, venček.
Toselli: Serenada.
Volarič: Slovenskim mladenkam,
valček. Fučik: Triglav, koračnica.
18.40: Kaj je jeklo (g. prof. Miro-- slav Adlešič).
19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura.
19.50: Šolska posvetovalnica (g. profesor E. Boje).
20.00: Ruski večer; Sodelujejo: gg. Anton Faganeli (petje), N. Simo-niti (spremljava) in Radijski orkester;
Glinka: Uvertura k op. Ruslan in
Ljudomil. Rimski Korsakov; Kak v gorodje stolno kievskom. Zvonili zvoni v Novgorodje. Idet koza rogataja. Rimski Korsakov: Himna soncu (RO).
Grečaninov-Šijanec: Nočna samota
na stepi, pesem (RO). Glinka: Sjevernaja zviezda. Zavoronok. Vtoraja elegija. Cajkovskij: Suita iz baleta »Trlec«:
1. Mala predigra. G. V. N.: Bje iz ostrova Sahalina. Spi bjednjaga. Dubinuška.
Cajkovskij: Suita iz baleta »Trlec«: 2. Karakteristični plesi:
Koračnica —■ Ples čarovnice — Ruski ples trepak — Arabski ples — Kitajski ples — Ples škrateljčkov. Narodne pesmi in ciganske romance: Kolokolčik. Šaraban.
Jamščik ne goni lošadej. Dve gitari. Cajkovskij: Suita iz baleta »Trlec«: 3. Cvetlični valček.
Narodne pesmi in ciganske romance :
Ti ne sprašivaj. Ne uhodi, ne pokidaj. Kal inka. Krizantemi.
Leopold; Trije kozaški plesi (RO).
Narodne pesmi in ciganske romance:
Oči černija. Volga, Volga.
Bistri kak volni, vse dni našej žezni.
Korobejniki. 21.30:- Plošče. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Cimermanov kvartet:
Drescher: Tirolci, koračnica.
Lehar: Zlato in srebro, valček.
Igelhoff: Dobro izgledate, gospodična, swing.
Leopoldi: Deklič iz Štajerske, fox.
Strecker: Domovina — moj dom, angleški valček.
Boulanger: Pred smrt, tango.
Waldteufel: Moje sanje, valček.
Stolz: Že drevje cvete, pesem.
Hauschild: Veseljaki, koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 Jutranji 4- 6-36 Narodni izreki. 6.45 .50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4. 7-45 •. 11.30 Nap. Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 vojaške godbe. 13 Narodne pesmi. 13-50 Violinski 4 ge. M. Mihajlovič. 14-20 Slavni pevci (Q)- 14-40 •- 17-05 Po Beogradu: Muzej kneza Pavla. 17-25 W. A. Mozart: 4 za gosli in orkester (O)- 17.50 4 Havajskega kvarteta. 18.30 Jugoslovanske pesmi. 19.10 •. 19-25 Nacionalna ura. 20-10 Branje. 20-25 O- 20-40 Koncert komorne glasbe. 21.40 Napovedi. •. 22 O- 22.40 22.50 Plesna glasba (Q>-
madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •- 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (T U F 16 69 m 15.240 kc).
03	00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. •. O- 12 Zvonjenje, nato plošče. 12.30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (O)- 13 55 Poročila. Obj. 16.30 Iz hrvaške književnosti. 17 1715 Slovanske narodne pesmi. Izvaja Klub študentov glasbe. 18-15 Kulturna kronika. 18.35 Gospodarski pregled. 19 05 •-19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Mandolinski 4. 20.30 Bosanske sevdalinke poje D. Dujmič. 21 Klavirski
4	Dore Gušič. 21.30 Pevski 4 zbora »Slo-boda«. 22 Napovedi. •. 22.15 Sremske narodne pesmi in plesi.
BRATISLAVA 298,8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6.40 Za dobro voljo. 7 Poročila. 7.15 Plošče. Nato ob 10.10 Nemška šolska oddaja. 10.40 O-11.05 Simfonična glasba. (O)- 12-05 Plesna glasba. 12.30 •. 12.50 Predavanje. 13 4 lahke glasbe. 15 15.20 Violinski 4. 15.30 Madžarska oddaja. 16.30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17-45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. šport. 18-30 Predavanje. 18-40 Domača glasba. 19-30 Predavanje. 19.50 O- 2030 Razgovor. 20.45 Poročila.
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 7.45 Praga. 10 Pisan spored. 10 55 Praga. 11.30 M. Ostrava. 12.45 O- 13 Praga. 14.50 Praga. 16-15 Književna kronika. 16.30 Zvočna igra. 17.50 Delavska ura. 18 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5-30 Koncert lahke gl. 5.45 6 Koledar. 6 05 Pisan 4.
— Film bo proizvajal kino »Union«.
BEOGRAD H.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v
7.45 Orgelski koncert. 8.10 Šolska oddaja. 8.35 O- 9 •- 910 Pisan koncert. 9 45 ženska ura. 10 Brno. 11.15 •- 11-30 M. Ostrava. 12 Pisan spored. 12.45 O- 13 Prenos. 14 Narodni koncert. 14-35 Predavanje. 14.40 •. 15 Koncert zabavne gl. 15 30 Mladinska ura. 15.45 W. A. Mozart: Kvartet v C-duru. 16-15 Predavanje. 16-30 K. B. Jirak: Serenada op. 39. 17 Delavska ura. 17.10 M. Ostrava. 18 •-18-20 Večerni koncert.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Telovadba. 6.20 •. 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12-35 Plošče. 12.50 4 lahke in plesne glasbe. 17.30 Družinska ura. 18 Plesna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 4 RO. 19.30 •. 19 45 Koncert simfoničnega orkestra. 21.35 Lahka gl. 21.45 •• 21.55 Predavanje v nemščini. 22-05 Plesna glasba.
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 1310 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 |. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. <£ ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi, •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA IH.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 O- 16 30 Poezija in proza. 17 Plesna glasba. 18 Kramljanje. 18.20 Pisan 4. 19 •. 19.10 Zvonjenje. 19.15 Naš telefon. Pred. 19.55 Pesmi. 20-10 Uvod v prenos. 2015 Simfonični koncert. 21-45 Poročila.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 Balalajke. 12.40 •. 13.30 4 vojaške godbe. 14.30 •. 15 35 Ciganski ork. 16.10 Otroška ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Orkestralni koncert. 1810 Prenos. 18.35 Ciganski orkester. 19 v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Valčki. 19.40 Predavanje. 20.05 Pevski 4. 20.40
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
17.15 Ukrajinska oddaja. 17.40 Predavanje. 18 •. 18.10 Klavirski 4. 18.35 Kmetijsko predavanje. 19-05 Komorni 4. 19.35 Francoščina. 20 • v nemščini, itali-
janščini, angleščini in francoščini. 20.20 4 lahke glasbe (RO).
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •. 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 18.15 Montpel-lier in Limoges (O1)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Harmonika. 12.30 •. 13 4 RO. 14 ženska ura. 14.15 Švedska glasba. 17.05 Otroška ura. 17-30 O- 19 •- 19-30 Pesmi. 19.50 Književna kronika. 20-20 Zborov 4. 20 40 Pisan spored. 21.10 F. Flotov: »Marta« - opera (II. in III. dej.). 22 Poročila.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 Napovedi. •. 7 Q. 7.15 •. 9.45
Šolska oddaja. 11 Borza O- 11-25 Predavanje. 12 Nspov. •. 12.15 Orkestr. 4. 13.45 •. 14 Oddaja za inozemstvo. 15.40 Oddaja za otroke. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojsko. Vojaška poročila. Pisan spored. 17-30 Domača kronika. 18.30 Predavanje. 18.40 O- 19 Napovedi. •. 19.30 Drama. 21 4 kvarteta Bogo. 21.45 Poročila.
Spored II.
6 30 do 10.10 Isti spored kot Italija I. 11 Zabavna glasba. 11.20 Ork. Zeme. 12
Napovedi. •. 12.15 4 lahke glasbe. 13.45 Poročila. 14 Predavanje. 19-30 4 vojaške godbe. 15.40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Orkestralni 4. 2030 Operetna glasba (Ork. Au-gelini. 21.45 Poročila.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14.
4.30 Berlin: •. Q. 5 Berlin: Telovadba. 5.20 Dunaj: 4 lahke glasbe. 7.20 Berlin: Zabavna glasba (Q). 8 Berlin: •. 8.15 Frankfurt: 4. 10 Frankfurt: 4 komorne glasbe. 10.35 Breslau: Opoldanski 4. 11.30 11.30 Berlin: 4. 13 Berlin: •'. 13.15 Dunaj: 4 lahke glasbe. 14 Berlin: Vojna • , nato C1- 14.30 Leipzig: Solistični 4. 15 Hamburg: Koncert operne glasbe:
1)	P. I. Čajkovski: Predigra k operi. Tat-janino pismo iz opere »Evgenij Onjeg.n«.
2)	G. Puccini: »Turandot« (odlomki). 16 Berlin: •. 16.20 Breslau: Pisan 4. 17-30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna •. 19 Berlin: •, nato 4 zabavne glasbe. 21 •, nato pisan
SOTTENS 440.1-677 100 kw
7.10 O- 7.15 •. 7.25 4 lahke glasbe. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lahka glasba. 12-45 Poročila-. Nato 12.55 Pisan koncert. 17 Prenos 18.05 Predavanje za bolnike. 18.15 Klavirski 4 R. d' Alessandro. 18.35 Delo in domovina. Predavanje. 18.45 O- 18-55 življenje v nemški Švici. 19 05 O- 19-15 •. 19 25 Odmevi iz raznih krajev. 20 B. Sharo: »Py-gmalion«. Zvočna igra v 3 dejanjih. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
14.15 Kino orgle. 14.30 Operne arije. 14.45 O- 1515 Operna glasba. 15.30 4 zabavne glasbe. 15.45 Balet. 16 Napevi. 16.15 4 domače glasbe. 16.30 Glasbeni festival. 17 Harmonika. 17.15 Zvočna slika.
Sreda 4. (U^eiakm
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Spomini na Joh. Straussa (plošče) :
Spomini na Joh. Straussa, venček (oktet).
Netopir, operetni venček (ork.). Umetniško življenje, valček (klavir).
Perpetuum mobile (harmonisti). Pizzicato —- polka (klavir). Ura igra (klavir). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Pisana šara (plošče): >
Kroeger• Ping. pong, intermezzo. Kroeger: Valček.
Stolz Dostal: Čajanka pri R. Stolzu, venček.
Lasso Valerio: Via Dolorosa, tango.
Hilliberto: Carminito, tango. Hippmann: Staro mesto, fantazija. Pogorelov: Vaška polka.
Od hribčka dO hribčka, venček. Vaška godba, Valček. Freundorfer: Po višinah, kmečki valček.
Treplan za ples (Hojerjev trio). Ančka, valček (šramel). Sem hodil za Savo (šramel). Stari šaljivci, koračnica. ( Kalman: Fortissimo, venček operetnih napevov.
14.00: Poročila.
18.00: A. Adamič: Dr. Fr. Prešeren, življenjepisna igra (Radijska igr. družina).
18.40: Boj za petrolej med državami (g. dr. Al. Kuhar).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.50: Uvod v prenos.
20.00: Prenos iz ljubljanske opere:
v 1. odmoru: Glasbeno predavanje
(g. V. Ukmar). v 2. odmoru: Napovedi, poročila.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 Jutranji 4. 6 36 Narodni izreki. 6.45 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 P.san 4. 7-45 ®. 11.30 Nap. Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 ruske sovjetske glasbe (Q). 13 Narodne pesm.'. 13.50 Pesmi. 14 20 Narodni RO. 14.40 17-05 Naš šport. 17.25 Pevski 4 društva »Mokranjac«. 18.20 Predavanje. 18 35 Narodne pesmi. 19.10 © 19.25 Naša vojska. 19-55 Uvod v prenos. 20 Prenos opore iz Nar. gled. v Beogradu. 21-40 ®. 22-40 •-
BEOGRAD n.
6-45 •- Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13 50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 ®. 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 ®. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 ®. 21.55 • v francoščini. 22 10 © v italijanščini. 22.25 ® v angleščini. 22 40 ®. 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16 69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. ©. C- 12 Zvonjenje, nato plošče. 12.30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (Q)- 13-55 Poročila. Obj. 17 ®. 17.15 | RO. 18 15 Predavanje. 18-30 Nove knjige in revije. 19.05 ©. 19-25 Nacionalna ure, 19.40 Nemščina. 20 Narodne pesmi. 20-30 Orkestralni in pevski 4. Sodeluje gdč. Mira Bašič in RO. 21.30 4 lahke glasbe. 22 Napovedi. ®. 22.15 Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6-40 Za dobro voljo. 7 Poročila. 7.15 Plošče. Nato ob
LJUBLJANA, Mesini irg 10
11.05 4 RO. 12.05 Operetna glasba. (O)-12 30 •• 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 14.30 Lahka glasba. 15 ®. 15 20 4 zabavne glasbe. 16 Predavanje. 16.30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17-45
•	v nemščini. 18 Napovedi. ®. Šport. 18 30 Predavanje. 18.40 Lahka glasba. 19 Zvočna igra. 19-50 Slovnške plesne pesmi. 20-20 E. Suchon: Sonata za gosli in klavir, op. 1. 20.45 ®.
BRNO 922-325.4 32 kw
5.10 do 7 Praga. 7.45 Praga. 9.45 Ženska ura. 10 Praga. 10.15 M. Ostrava. 11.30 4 zabavne glasbe. 14.40 C- 15-30 Mladinska ura. 15 50 4 vojaike godbe. 17 O- 17-05 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5-30 Koncert lahke gl. 5 45 ®. 6 Koledar. 6.05 Pisan 4. 7.45 4 vojaške godbe. 9 ®. 9.10 šolska oddaja. 9.35 O- 9-45 ženska ura. 1015 M. Ostrava. 10.55 Kmetijska ura. 11 Brno. 11.15 Poročila. 11.30 Brno. 12 40 O- 13 Prenos. 13-45 Klavirski 4. 14 ženska ura. 14.25 B. Veliky: Koncert za flavto. 1450
•	. 15 K. Weis: Napevi iz operete »Revizor«. 15-30 Mladinska ura. 15.50 Brno. 16.25 Groteska. 17 Delavska ura. 17.05 Orkestralni koncert. (Proslava 70-letni-00 V. Novaka). 18 ®. 18.25 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Telovadba. 6.20 ® 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski $. 12.15 ®. 12.35 Plošče. 12.50 4 lahke in plesne glasbe. 17.30 Otroška ura. 18 30 Oddaja za Do-brudžo. 18.45 Tirolske pesmi. 19 4 lahke glasbe. (RO). 19.30 ®. 19 50 W. A. Mozart: »Čarobna piščal«. 21-30 Lahka gl.
21.45 22 P:'san koncert.
*
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. ®. 13.10 4■ Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni | ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. ®. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. ©. 21-15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo! '.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 "Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I.
11-10	4- 11-30 Predavanje. 11-45 Plošče.
12-15	• v franc. 12 30 4. 13 •. 13-15 do
17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18-30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabaivna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba, 7 ®. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. ®. 12 40 4 RO. 16.30 Ženska ura. 17 4 Radijskega, komornega združenja. 18 Otroška ura. 18.30 Pravljica. 19 ®. 19-10 Zvonjenje. 19-15 Zbori iz Mozartovega »Idomenea«. 19 30 Gospodarski položaj Švice. 19 45 Valčki. 20 Veseloigra. 21 4 Kvarteta Sahati. 21.45 ®.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
1210 4 lahke glasbe. 12 40 13.30 Madžarske narodne pesmi, 14.30 ©• 15-20 O- 16-10 Šolska oddaja. 17 • v Slov. 17.15 4 RO. 17 40 Predavanje. 18.10 Branje. 18.45 O- 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19-20 Koncert skladb J. Straussa. 20.40
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
17.15 Predavanje. 17.45 Klavirski |. 18 ®. 18.10 Violinski koncert. 19.10 Ciganski orkester. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20.20 4 lahke glasbe (Q).
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 ©. 7.30 Kramljanje. 7 40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 ®-12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Konccrt. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 ®- 18-15 Montpel-lier in Limoges (Q).
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 4 lahke glasbe. 12.30 ®. 13 šolska ura. 13.30 Pesem in godba. 14 Predavanje. 14.20 Solistični koncert. 17.05 Harmonika. 17.30 Branje. 17.50 Q. 18-45 Predavanje. 19 •- 19-30 4 RO- 20-15 Predavanje. 20.55 Plesna glasba. 21-30 Predavanje. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 Napovedi. ®. 7 O- 7-15 ®. 9-45>; Šolska oddaja. 11 Borza Q. 11.25 Predavanje. 12 Napov. ®. 12.15 Simfonični 4. 13.45 ®. 14 Oddaja za inozemstvo. 15.40 Oddaja za otroke. 16 Napovedi. ®. 16-15 Oddaja za vojsko. Vojaška poročila. Pisan spored. 17.30 Domača kronika. 18.30 Predavanje. 18.40 Zabavna glasba. 18.50 • . 19 Napovedi. ®. 19 30 Koncert sim-moničnega orkestra in zbora. 20.30 Predavanje. 20 40 Orkestralni koncert. 21 45 Poročila.

R O. RADliS^I ORKESTER Ž KONCERT! O POKOČILAjO PLOgCE K19
Spored II.
6.30 do 1010 Isti spored kot Italija I. 11 Simfonična glasba. 11.15 Orkester Angelini. 12 Napovedi. •. 12.15 4 lahke glasbe. 13-45 14 $ narodne glasbe. 14.30 Klavirski 4. Balestri-ja. 15 40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 V. Focci: »Druga mladost«, zvočna igra v 3 dej. 21 Orkestralni 4. 21.45 •
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14.
4 Berlin: O- 5 Berlin: Telovadba. 5-20 Berlin: O- 7.20 Saarbrucken: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: •. 815 Leipzig: | lahke glasbe. 10 Hamburg: Solistični 4. 10-31 Dunaj: Pisan 4 RO. 11.30 Berlin: •. 11.45 Hamburg: Opoldanski 4 RO. 13 Berlin:
•	. 14 Berlin: Vojna •. 14.30 Dunaj: komorne glasbe. 15 Frankfurt: Pisan 4. 16 Berlin: •. 16.20 Berlin: Pisan 4. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna
•	, nato 0. 18-45 Admiral Liitzovv govori o sedanjem pomorskem vojskovanju.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Naša pesem (plošče):
Sijaj, sijaj sončece (Akad. pevski kvintet).
Eno rožco ljubim (Udovičeva in Laušetova).
Moj fantič (isti).
Dober večer ljuba dekle (sekstet iz Brnca).
Kaj mi nuca planinca (isti).
Fantje po polj gredo (Udovičeva in Lauše).
Soča voda (isti).
Nocoj je pa en lep večer (Fantje na vasi).
Le sekaj, sekaj smrečico (isti).
Marolt: Pojdem u rute (APZ)-.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Slovanska narodna glasba (Radijski orkester):
Bernard: Slovenski smo fantje, potpuri slov. nar.
Sedlaček: Beograd ponoči, potpuri.
Jaki: Cehoslovak in Jugoslovan, potpuri.
Leopold: Ruski odmevi, potpuri.
14.00: Poročila.
17.30: Miklavževanje za otroke.
19.00: Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Glasbeni utrinki (plošče):
Bochman; Pozor! fox.
De Leux: Hoki polka (orkester).
Peguri: Vrtinec, valček.
Peyronim: Pobalinček, fox (ork.). Valčkovi spomini (Kino orgle).
19 Berlin: •, nato pisan 4 pod naslovom: Dve veseli uri. 21 •, nato zabavna gl.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 0 7.15 •. 7.25 4 lahke glasbe. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lahka glasba. 12.45 Poročila-. Nato 12.55 Filmski napevi (O1)- 13 25 W. A. Mozart: »Čarobna piščal« (II. dej.), 17 Bern. 18-05 Otroška ura. 18-55 Predavanje. 19.15 •• 19-25 Pisan drobiž. 20 Glasbeno književna slika. 20 30 Simfonični koncert RO: 1) Mendelssohn: Uvertura, nocturno in scherzo iz »Sen poletne noči.« 2) Mozart: 4 za flavto in harfo. 21.25 Predavanje. 21.45 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 14-15 Salonski orkester. 14-30 Operetni odlomki. 14-45 0 15 Valčki. 15 15 Orkester harmonik. 15-30 Operne arije. 15.45 Variete. 16 Kino orgle. 16-15 Lahka glasba. 16-30 Zvočna slika. 16.45 Operetni napevi. 17 Simfonični orkester. 17.15 Zv. slika. 17.45 18 Rossini: Uvertura k op. Viljem Teli.
20.00: Miklavžev semenj.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Harmonika, igra gospod Milan Stante:
Leoncavallo: Venec arij iz op. Glu-mači.
Lenardon: V kraljestvu čardaša. Korent: Potpuri jugoslov. pesmi. Boulanger,- Od početka, fox. Mohr: Nočni expres, fox. Polgar: Umirajoča pomlad, pesem.
Madeira, fox. Olivieri: Vrni se, slowfox. Mackeben: Ne joči radi ljubezni, ruska pesem.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kvv
6 Budnica. 6-04 Jutranji 6.36 Narodni izreki. 6.45 ® .50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4. 7-45 •. 1130 Nap. Objave. 0. 11.50 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 češke glasbe (0). 13 Narodne pesmi. 13-50 4 vojaške godbe. 14.40 •. 17.05 Otroška ura. 17.50 Dueti in arije. 1820 Umetnost antične Grčije. Predavanje. 18 35 4 RO. 19-10 •- 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi. 20 Zabavna ura. 21.10 4 akademskega pevskega društva »Obilic«. 21-40 Napovedi. •. 22 Zabavni koncert RO. 22-40 •- 22-50 Plesna gl. (0).
BEOGRAD n.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 2050 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini.
21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22-10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv
630 Napovedi. ®. C- 12 Zvonjenje, nato plošče. 12-30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (O). 13-55 Poročila. Obj.
17	•- 17-15 Otroška ura. 18-15 Prof. Pregrad: Psihotehnika. Predavanje. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura.. 19-40 Francoščina. 20 Prenos otvoritve Narodnega gledališča v Splitu. 22 Napoved'. ©. 22.15 0
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6.40 Za dobro voljo. 7 Poročila. 7.15 Plošče. Nato ob 11.15 Predavanje. 11.30 Pisan 4. 12.05 O 12.30 Poročila. 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski koncert. 14-30 0 15 •- 15-20 V. Novak: Godalni kvartet v D-duru, op. SS. 16 Našim vojakom. 16-30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. šport. 18-30 Predavanje. 18.40 Slovaške narodne pesmi. 19.10 Reportaža. 20 Večerni 20 45 Poročila.
BRNO 922-325.4 32 kvv 5-10 do 7 Praga. 7.45 •. 9.35 šolska oddaja. 9.55 Praga. 12-45 0 13-45 M. Ostrava. 14.50 Praga. 15 30 Pevski konc. 15-55 Baletna glasba. 16-25 Predavanje. 16.45 Salonska glasba. 17-10 Zvočna slika. 17.30 O. 17.40 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5-30 Koncert lahke gl. 5.45 •- 6 Koledar. 6 05 Pisan 4. 7.45 4 zabavne glasbe. 9 •. 9.10 šolska oddaja. 10 ženska ura. 10.15 4 lahke gl. 11.15 •. 11.30 Pevski 12 4 lahke gl. 13 Prenos. 13.45 M. Ostrava. 14.40 15 Plesna glasba. 15-30 Iz književnega sveta. Predavanje. 15.55 Brno. 16-25 Pesmi. 16-40 K. Kovarovic: »Pot skozi okno« - komična spevoigra. 18 19.20 Večerni koncert.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 Telovadba. 6-20 •- 6-30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12-35 Plošče. 12.50 4 lahke in plesne glasbe. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18-30 Oddaja, za Dobrudžo. 18-45 Predavanje. 19 4 RO. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba, 20 Klavirski 4. 20.30 Violinski koncert B. Konstantinova. 21 Pesmi. 21.45 •. 22 Plesna glasba,
*
ANGLIJA I.
1015 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •- 17 20 Otroška ura.
18	Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni
v
de Mek 5. Heeemhta
spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.
•	. 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional. )
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12 15 • v franc. 1230 f 13 ®. 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18 30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29 Napov. •. 12 40 O- 16-30 Oddaja za bolnike. 17 Lausanne. 18 Otroška ura. 18-25 O- 18-35 Predavanje. 19 •. 19.10 Svetovna kronika. 19.25 Pevski 4. 20 Klasična glasba. 20.15 Komorni orkester. 21 Prenos. 21-45 Poročila.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 RO. 12 40 •. 13 30 4 RO. 14.30
•	• 15.20 Reportaža. 16.10 Ukrajinska oddaja. 17 • v slov. 17-15 4 vojaške godbe. 17-40 Kmetijska ura. 1810 Ciganski orkester. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Predavanje. 20.10 Koncert Mozartovih skladb (O)- 20-40 •-
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 16.15 O- 17-15 Predavanje. 17.45 4 vojaške godbe. 18 •• 18 40 Lahka glasba. 19 O (Simfonična gl.). 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20-25 Predavanje. 20-30 Ciganski orkester.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •• 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 Šolska oddaja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12-30 12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 O. 18.15 Montpel-lier in Limoges (O)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12-30 •- 13-05 šolska oddaja. 13 30 Violinski 4. 14 Pre-
davanje. 14 30 Plesna glasba. 17 05 Bogoslužje. 17.30 Otroška ura. 18 Kabaret. 18.45 Predavanje. 19 •. 19.30 Vojaško predavanje. 20 Konc. Mozartovih skladb:
1)	Uvertura k operi »Čarobna piščal«.
2)	Koncert za dva klavirja in orkester. 20 40 Zvočna igra. 21.40 Skladbe za klarinet. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 Napovedi. •. 7 O- 7.15 •. 9-45 šolska oddaja. 11 Borza O- 11-25 Predavanje. 12 Napov. •. 12.20 4 lahke glasbe. 13 45 •. 14 Oddaja za inozemstvo. 15 40 Oddaja za otroke. 16 Napovedi. •. 1615 Oddaja za vojsko. Vojaška poročila. Pisan spored. 17.30 Domača kronika. 18.30 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. •. 19.30 A. Carpi: »Sonata« - zv. igra. 20 Klavirski 4 Setea Cifarelli. 20.35 Politična kronika. 20-45 4 orkestra Angelini. 21.15 Zborov 4. 21-45 •-
Spored II. 6.30 do 10.10 Isti spored kot Italija I. 11 4 komorne glasbe. 11.15 Orkestra Angelini. 12 Napovedi. •. 12.15 4 lahke gl. 13.45 •• 14 Zabavni 4 orkestra Arlandi. 14.15 Orkestralni 4. 15-40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Q. 20 Orkestralni 4 sodobne glasbe. 20.45 4 orkestra Arlandi. 21.25 Zabavna glasba. 2145 Poročila.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 4 Berlin: Jutranji 4 (Q). •- Telovadba. 5.20 Frankfurt: Q. 7-20 Leipzig: 4 lahke glasbe. 8 Berlin: •, nato pisan 4-10 Munchen: 4 komorne glasbe. 10-31 Leipzig: 4 RO. 11.30 Berlin: •. 11.45
r()etek 6. deeeiuhza
Breslau: Opoldanski 4- 13 Berlin. 1315 Frankfurt: 4 lahke glasbe. 14 Berlin: Vojna •. 14.30 Berlin: Solistični 4. 15 Bohmen: Pisan 4. 16 Berlin: •. 1610 Berlin: Recitacije. 16-20 Frankfurt: 4 zabavne glasbe. 18 Berlin: Vojna #. 18.20 Berlin: O- 18-45 Berlin: Kronika. 19 Berlin: • in 4. 21 Berlin: nato zabavna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 710 O- 7.15 •. 7.25 4 lahke glasbe. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12 30 Lahka glasba. 12 45 Poročila. Nato 12.55 Pisan 4 (O)- 17 Pesmi. 17-15 Plesna glasba. (O)- 17 40 4 lahke glasbe. (BO). 1805 ženska ura. 1815 O- 18-25 Književna kronika. 18.30 Simfonična gl. 18 50 Predavanje. 18.55 4 zabavne glasbe. 1915 Odmevi iz raznih krajev. 20 4 na dveh klavirjih. 20.20 Glasbena igra. 21.20 Pevski koncert. 21-45 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw Ž14-15 Valčki. 1430 Operetna glasba. 14.45 Napevi. 15 Orkester harmonik. 15.15 Napevi. 15 30 Lahka glasba. 15.45 Kino orgle. 16 Plesna glasba. 16.15 Operetna glasba. 16.30 Otroška ura. 16-45 Operni odlomki. 17 Valčki. 17.15 4 kla-lačne glasbe. 17.45 18 Havajska gl.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
11.00: Šolska ura; Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor).
12.00: Miklavževi darovi (plošče);
Joh. Strauss: Sladkarije (sal. ork.).
Kotscher: Mali harmonikar (wur-liške orgle).
Zihrer: Koračnica otroških pesmic (godba na pihala).
Sommerfeld: Zlati petelinček (xilo-fon in orkester).
Kirchstein; Bebica (Zlata sedmor-ka).
Engleman: Iz pravljične knjige.
Blaauw: Ura igra.
Fučik: Medvedek godrnja, polka.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
arr. Urbach: Spomini na Griega,
fantazija. Dolinar: Romanca. Lehar: Potpuri iz opte. Friderika. Lhotka: Vrag na vasi, kolo. Vidak; Hrepenenje, ciganski valč. Brodil: Ciganski potpuri.
14.00: Poročila.
14.10: Tujskoprometni pregled; Gor-njesavska dolina in njena smučišča.
18.00: Ženska ura; Vzgoja značaja (ga. Angela Vode).
18.20: Mozart; Mala nočna glasba (Kom. ork., plošče).
18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Le-ben).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.50: O izseljencih.
20.00; Akademski pevski kvintet: Štiri iz Vipavske doline po zapisu prof. Filipa Terčelja. Harmonizi-ral R. Simoniti: Naše gorice.
Zenak.
Kolednica.
Burja.
Narodne pesmi iz beneške Slovenije, harmoniziral R. Orel: Preljuba moja mati. O na pot san jo srečo. Starčič, starčič zguoda ustou. Za belim gradom pojdemo. Mam žago, mam malin. Pride na sried vasi. Prav lepa dolinca. Imam no lubico. O le mamka vi. Midva sva bratca dva. Rezijanske pesmi: Jutrnja. Gorska. Satirična. Plesna. Podoknica. Ta Žuančičiva. Ljubavna. 20.45: Koncert Radijskega orkestra: Mendel9sohn-Bartholdy: Uvertura
k oratoriju »Paulus«. Haydn: Simfonija št. 2. Faure: Masqueset Bergamasques, suita
1)	Ouverture,
2)	Menuet.
3)	Gavote.
4)	Pastorale. Grečaninov-Šijanec: Uspavanka. Čajkovskij: Fantazija iz op. Eugen
Onjegin.
Puccini: Intermezzo 3. dej. iz op.
Manon Lescaut. Mendelssohn-Bartholdy: Finale iz škotske simfonije.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert narodnih in umetnih pesmi (gdč. Štefka Kcrenčanova, na citrah spremlja g. V. Skok): Kje prijazne ste višave. Pa bo travca zelenela. Veseli pastir. Franc-: Posvetitev. Liszt: Neskončna slast. Chopin: Nocturno. Rdeči sarafan (ruska narodna). Se davno mrači. Materino žalovanje.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
stralljo in Novo Zelandijo. 13 30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 ® v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20-50 Odi^-ja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 ® v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22 25 @ v angleščini. 22.40 •• 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
630 Napovedi. ©. Q. 12 Zvonjenje, nato plošče. 12.30 Objave. Poročila. 23 Pisan koncert (Q)- 13-55 Poročila. Obj. 17 •. 17-15 Klavirski 17.45 Pesmi franc. skladateljev. 18.40 Šport. 19-05 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Klavirski 4 N. Devčiča. 20.30 Pisan večer. 22 Napovedi. •. 22.15 Chausson: 4 za gosli in klavir v D- duru, op. 21 (Q).
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6-40 Za dobro voljo. 7 Poročila. 7.15 Plošče. Nato ob 10 30 šolska oddaja. 11.40 O- 12-05 C-12.30 Poročila. 12 50 Predavanje. 13 4 lahke glasbe. 14.30 Orgelski koncert. 15 ®. 15.20 Madžarskp oddaja. 16-30 ® v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 ® v nemščini. 18 Napovedi. ®. Šport. 18 30 Predavanje. 18 40 Slovaška plesna glasba. 19 Predavanje. 19-10 Jugoslovanske pesmi. 19.30 Veseloigra. 19.45 Večerni A. 20.25 Simfonična glasba. 20-45 ®.
BRNO 922-325.4 32 kw
5 10 do 7 Praga. 9.45 ženska ura. 10 M. Ostrava. 10.55 Kmetijska ura. 11.10 0 13.45 4 lahke glasbe. 15.50 ®. 15 Uvod v prenos. 15.05 G, B. Pergolesi: »Gospa služkinja«. Glasbena igra. 15.45 O- 15.50 Reportaža. 16-15 Predavanje. 16-25 4 RO. 1710 Pragj,.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5 30 Koncert lahke gl. 5.45 ®. 6 Koledar. 6.05 Pisan 4. 7.45 Zabavni koncert. 9 ®. 9.10 M. Ostrava. 9 35 O- 9.45 ženska ura. 10 M. Ostrava. 11.15 ®. 11-30 4 vojaške godbe.
6 Budnica. 6 04 Jutranji 4. 6 36 Narodni izreki. 6 45 ®. .50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4. 7.45 ®. 11 30 Nap. Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato O- 12.30 Narodne pesmi. 13 Orkestralni 4 (Q). 13.50 Vokalni 4 ge. K. Jovanovič. 14 20 Tamburaški RO. 14.40 ®. 17 05 Jugoslavija na delu. Predavanje. 17.25 4 ženskega opernega, zbora. 18 Narodni RO. 18 20 Kako nas drugi gledajo. 18 30 C. Franck: Sonata v A- duru. Izvaja Uroš Prevoršek. 1910 ®. 19 25 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Predavanje. 2015 Simfonični koncert RO. 21.40 Napovedi. ®. 22 O- 22.40 ®. 22 50 Plesna glasba (0).
12 B. Tvrdy: Pri nas. Pesmi za soli, zbor in orkester. 12.30 Nemška obrambna moč. Predavanje. 12-40 C- 13 Prenos. 1345 Brno. 1440 ®. 15 V. Novak: II, godalni kvartet v D-duru, op. J5. 15 35 I. S. Turgenjev: »Dekle z deželo« - komedija. 16 25 B. Antonin Wiedemann: Variacije. 16.50 Zakaj ljubim svoj poklic. 17 Delavska ura. 17.10 Pisan spored. 18 Poročila. 18-30 Večerni koncert.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Telovadba. 6.20 ®. 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 ®. 1235 Plošče. 12.50 4 lahke in plesne glasbe. 17.30 Družinska ura. 18 Narodna glasba. 18 30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 Lahka glasba. RO. 19.30 ®.
19.50 Humperdiiig: »Janezek in Gretica«,
opera. 21.45 • 22 Plesna glasba. *
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. 13-10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 ©. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. ®. 18.15 Predavanje ali solisti 18-30 4- 19 20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glacba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. ®. 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA DI.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw,
Oddaja od 22 do 23: 877 kc. - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6 30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 ® v franc. 1230 4. 13-© 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18 30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 2030 Francoski spored. 21 © v ne-mšč. 21 15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadbs,. 7 11 A. Dvorak: »Rusalka«, lirična pravljica. 12.40 Zabavna glasba. 16.30 Plesna glasba (Q). 1640 ženska ura. 17 Lugano. 18 Sveti Miklavž piihaja. 18.30 Pesmi. 19 •. 19.10 Zvonjenje. 19-13 Kmet v decembru. 19.25 Plesr.s. glasba. 19.45 Naši vojaki. 20.45 Večerni 4. 2145 «.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Mladinski zbori pojo. 12.40 ® 12 55 O- 13-30 4 RO. 14 30 15.20 Predavanje. 15.35 Plesna gls.sba. 16.10 Mladinska ura. 17 ® v slov. 17.15 Arije. 18 20 šport. 18.30 O- 19 ® v madžarščini, nemščini in rumunščini. 13.20 Slavnostni večerni spored. 20.40 8.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.15 Predavanje. 18 e. 18.10 Lahka
gl:?sba. i8 40 Predavanje. 19-20 O- 20 ® v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20-20 Ciganski oikester.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 ®. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 ®. 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mled. u. 12.30 •■ 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v
BEOGRAD n.
6.45 ®. Napovedi. 7 Jutranji koncert 7-45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Av-
spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13 15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Družinska ura. 17.45 18.15 Montpellier in Limoges (O'-
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 13 Jan Sibelius. Glasbeno predavanje. 13.30 4 RO. 14.30 Branje. 17.05 Mladinska ura. 17.30 O- 1830 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 Predavanje. 19.45 Pisan koncert. 20.55 Predavanje. 21.25 4 kvarteta Ni-els Soderman. 21.40 Reportaža iz Helsin-kijev. 22 Poročila.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 Napovedi. «.7 0. 715 945
Šolska oddaja. 11 Borza O- H 25 Predavanje. 12 Napov. 12.20 4 sodobne gl. 13.45 14 Oddaja za inozemstvo. 15.40 Oddaja za otroke. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko. Vojaška poročila. Pisan spored. 17.30 Domača kronika. 18.30 Predavanje. 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. 19.40 Prenos. 19.50 Simfonično vokalni koncert: 1) Franck: Simfonija. 2) Tommasini: Tri koračnice. 3) Pergolesi: Adagio. Intermezzo. 4) Verdi: Virgo Mater. Te Deum. 21-45
Spored II. 6-30 do 10.10 Isti spored kot Italija I. 11 Orkestralni koncert. 12 Napovedi. •. 12.15 4 lahke glasbe. 13.45 ». 14 Pesmi in napevi. 14 30 Trio Chesi - Zanardelli - Cassone. 15.40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Orkestralni 4. 20.15 4 lahke glasbe. 21 Orkestralni koncert. 21.45
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14.
4.30 Berlin: •. Q. 5-20 Breslau: O-7 Berlin: •. 7-20 Dunaj: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: 10 Frankfurt: Solistični 4. 10.30 Miinchen: Pisan 4. 11.30 Berlin:
•	. 11.45 Frankfurt: 4- 13 Berlin: •. 13-15 Hamburg: 4 lahke glasbe. 14 Berlin: •. O- 14-30 Hamburg: 4 komorne glasbe. 15 Bohmen: Nemški mojstri. 16 Berlin:
•	. 16.10 Berlin: Pozdrav iz domovine. 17 Berlin: 4 zabavne glasbe. 18 Berlin: Vojna • , nato O- 18-45 Berlin: Naše letalsko orožje. 19 Berlin: nato 4 zabavne glasbe. 20 Operni 21 •. 21.15 Zabavna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7-15 7.25 i lahke glasbe. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lahka glasba. 12-45 Poročila-. Nato 12.55 O- 13-10 4 RO. 17 Lugano. 18.05 Predavanje. 18-20 Jazz. 18.45 Predavanje. 19.05 O 19-15 •■ 19-25 Pisan drobiž. 20 Trio harmonik. 20.15 Operetni napevi. 20 40 G. Hoffmann: »Dante in Beatrice«, zvočna igra. 21.15 Sodobna klavirska glasba. 21.45 ••
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 14.15 4 lahke glasbe. 14.30 Arije. 14.45 Operni orkester. 15 4 domače glasbe.
15.15 Pisan koncert. 15.30 Odlomki iz operet. 15.45 Valčki. 16 4 operne gl. 16-15 Lahka glasba. 16-30 Zvočna slika. 16-45
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: V venček povezane plošče izbrane —
zvoki veseli done čez poljane. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Vesel spored Radijskega ork.:
Jos. Strauss: Akvareli, valček. Bayer: Slovanski capriccio.
Humoreska. Gregorc: Koroški raj, potpuri slov.
narodnih. Viternik: Na svežem gorskem zraku, valček. Suppe: Boccaccijeve dogodivščine,
potpuri. Leslie: Ti in jaz, slowfox.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: Pavlihov oder. 17.30: Beneš: Iz operete »Pri naši kočici« (plošče);
Praška dekleta, koračnica. Pri naši kočici, valčkova pesem. Najlepši tango. Milostiva, ne tajite, slowfox. Danes sem o tebi sanjal, fox. Maminka, rad bi Miminko, slowfox. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Orgelski koncert (g. prof. Matija Tome): Ocvirk: Ave Marija.
Salve Regina. Premrl: Varijacije na pesem »Ti o Marija«.
Hladnik: Zaigra na Marijino pesem
»Moj duh iz telesa«. Guilmant: Ave Marija. Loret: Nabožna koračnica. Reger: Ave Marija. Tome: Prošnja.
Tome: Preludij in fuga na temo »Ite missa est«. 18.40: O zatemnjevanju in njegovem namenu (g. Črtomir Nučič).
19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar).
20.30: Prvič v Lukariji. Zabavno-po-učna radijska igra v treh slikah. Spisal Anton Ingolič.
Osebe:
Učitelj Andrej. Učitelj Ivan. Profesor Pika.
Sokovka, premožna lukarica. Margeca in Ferunika,
njuni hčerki. Vojskov Nace, veseli lukar.
4 lahke glasbe. 17 Kino orgle. 17-15 Simfonični orkester. 17-45 •. 18 Operetni odlomki.
Meškov Tunek, Margečin fant. Še nekaj lukarskih fantov in deklet.
Izvajajo člani Radijske igralske družine in nekaj domačinov.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester:
Kotscher: Veseli tovariši, polka intermezzo. Millocker: Sanje, valček. Wallace: Uvertura k op. Maritana. Fall: Potpuri iz opte. Stambulska roža.
Gregorc: Liana, tango.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 Jutranji 4. 6-36 Narodni izreki. 6.45 .50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4, 7-45 •. 11 30 Nap. Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato O- 13 Narodne pesmi. 13.40 4 vojaške godbe. 14.40 17-05 Mladinska ura. 17.35 4 RO. 18-20 Zanimivosti. 18-30 O po željah. 19.10 19.25 Nacionalna ura. 19.40 P. Petrovič: V slavonskih gozdovih. 21 Zabavni koncert RO. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22.40 •. 22.50 Plesna glasba (O).
BEOGRAD D.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini, 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15-240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. •. O- 12 Zvonjenje, nato plošče. 12.30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (O1)- 13-55 Poročila. Obj. 17 17.15 4 RO. 18.15 Branje. 18-30 Bačka Hrvatska. Predavanje. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina. 20 Razni plesi (RO). 20.30 Violinski 4 A. Segedija. 21 Male skladbe velikih skladateljev. 22 Napovedi. •. 22.15 Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 Duhovna pesem. 6.40 Za dobro voljo. 7 Poročila. 7-15 Plošče. Nato ob 11.15 Predavanje. 11.30 Koncert. 12-05 O-
KONCERT! ©POROČILAiO PLOŠČE
23
Sobota 7. decembra
12.30 12.50 Predavanje. 13 Pisan 14.10 Predavanje. 14.25 Mladinska ura. 15 15.20 Plesna glasba. 16-15 Predavanje. 16.30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. • . šport. 18 30 Predavanje. 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Moja domovina. 19-30 Pisan spored. 20-45 •-
BRNO 922-325.4 32 kw
5.10 do 7 Praga. 7 45 Praga. 10 Koncert zabavne glasbe. 10.45 Praga. 14.50 Praga. 16 Prenos. 16.30 Praga. 17 Zvočne slike. 17.15 Praga. 18.15 Domače pesmi. 18 30 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5-10 Budnica. Telovadba. 5 30 Koncert lahke gl. 5.45 •. 6 Koledar. 6.05 Pisan 7.45 Vesele pesmi. 9 •. 9.10 šolska oddaja. 9.45 ženska ura. 10 Brno. 11.15 •. 11.30 4 lahke glasbe. 12.40 M. Ostrava. 13 Prenos. 13.45 4 lahke glasbe. 14 Mladinska ura. 14 50 •. 15 Zvočna igra. 16 Reportaža. 16.30 Pevski koncert. 17 Delavska ura. 17.20 4 vojaške godbe. 18 18.15 Brno. 18.30 Večerni
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Telovadba. 6.20 •. 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •. 12.35 Plošče. 12-50 4 lahke in plesne glasbe. 17 Lahka in plesna glasba. 18 £ narodne glasbe. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Delavska ura. 19.30 19.50 Lahka glasba. 20 Pevski | A. Todorove. 20.30 Instrumentalni 4. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 22-05 Narodna gl.
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18 30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • ■ 21.15 Pisan 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA IH.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m --70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-glonal.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6 30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11 10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12 30 4- 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v
franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z g'asbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 •. 9 L. v. Betho-ven: Uvertura 4 Leonori. 10.10 Prenos. 12 40 4 zabavne glasbe. 13.15 Domača kronika. .13-30 Nadaljevanje 4 zabavne glasbe. 14 Lahka glasba. 14.35 Veseli prizori. 15 Domača glasba. 15.15 »Ozdravljeni bolniki«, zvočna igra. 16.15 0. 16-30 Knjige o umetnosti in glasbi. 17 ženeva.
18	O- 18-20 Predavanje. 19 •. 19.10 Zvonjenje. 19.15 O; 19-50 Skladatelj H. Goetz. Predavanje in 4• 21.05 Predavanje. 21-10 Božična glasba. 21.45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Klavirski 4. 12.40 12.55 Violinski koncert. 13.30 O- 14 30 15 20 4 lahke glasbe. 16.10 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17-15 Orkestralni konc. 17.50 Tedenska kronika. 18.20 Ciganski orkester. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19 20 4 RO. 19 55 Predavanje. 20 40 Poročila.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 17.15 Predavanje. 17.45 Ciganski orkester. 18 18.10 Predavanje. 18.40 O-
19	Predavanje. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20-20 Koncert komorne glasbe. 1. Schubert: Sonatin:,. 2) Pizetti: Trio za klavir.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert 7.55 Športno predavanje. 8 •. 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 830 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12 30 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16-15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 •. 18 15 Montpel-lier in Limoges (O)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12 30 •• 15 Plesna glasba. 15.30 Predavanje. 16 4 lahke glasbe. 16-50 Reportaža. 17-05 Pesmi. 17 35 Branje. 18 Zvonjenje. 1810 Lahka glasba. 18.45 Zvočna slika. 19 #. 1930 Plesna glasba. 20 4 lahke glasbe. 21 Reportaža. 21.30 Zborov 4. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 Napovedi. •. 7 O- 715 •. 9.45 šolska oddaja. 11 Borza Q. 11.25 Predavanje. 12 Napov. •. 12-15 4 ork. Angelini. 13.45 •• 14 Oddaja za inozemstvo. 15.40 Oddaja za otroke. 16 Napovedi. •. 1615 Oddaja za vojsko. Vojaška poročila. Pisan spored. 17.30 Domača kronika. 18-30 18.40 Predavanje za planince. 19 Napovedi. • . 19.30 »Pesmi solncu«. (Izvajajo: orkester, zbor in solisti). 20.30 Zvočna igra. 21.20 Pisan 4. 21.45 •.
Spored II.
6.30 do 10.10 Isti spored kot Its.lija I.
11	Simfonična glasba. 11.30 4 lahke gl.
12	Napovedi. 12.15 4 lahke gl. 13.45 Poročila. 14 Pisan koncert. 14 40 Operetna glasba. 15.40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 O- 20 Instrumentalni 4- 20.30 4 orkestra Angelini. 21.25 Zabavna gl. 21.45
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 4 Berlin: O- •- 5 Berlin: Telovadba. 5.20 Berlin: Q. •. 7.20 Frankfurt: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: •. 8.15 Hamburg: Pisan koncert. 10 Bohmen: Koncert komorne glasbe. 10-31 Frankfurt: 4 lahke glasbe. 11.30 Berlin: •. 11.45 Leipzig. 4 RO. 13 Berlin: •. Q. 14.30 Berlin: Vojna ».15 Miinchen: 4 RO. 16 Berlin: • . 16-20 Hamburg: 4 zabavne glasbe. 17-30 Kronika. 18 Berlin: Vojna •. 1820 Berlin: O- Predavanje. 19 Berlin: • , nato pisan 4. 21 •. 21.15 Koncert zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •• 7.25 4 lahke glasbe. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lahka glasba. 12.45 Poročila. Nato 12.55 4. 13 Smučarski drobiž. 13.10 Lahka glasba. 14 Predavanje. 19.20 4 komorne glasbe. 15.30 Družinska ura. 16 Plesna glasba. 17 4 lahke glasbe. 18-05 Zvonjenje. 18.10 Otroška ura. 18 35 C-19.05 O- 19-15 •. 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Opereta. 20-50 Skeč. 21-15 Francoske, ital. in španske narodne pesmi. 21.35 O- 21.45 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
14.15 Harmonika. 14 30 Operna glasba. 14.45 Uverture. 15 Variete. 15-15 O-15-30 Operetne arije. 15.45 Plesna glasba. 16 Operni orkester. 16.15 Arije. 16 30 Zv. slika. 16.46 Operna glasba. 17.15 Zvočna slika. 17-45 •. 18 Operetni odlomki.
Uu
irnmi niniiip*
edina možnost
»Pravkar sem čital v nekem listu, da živi v Holleywoodu neka znana in priljubljena filmska igralka, ki se še nikoli ni ločila.«
»No, to je čisto zanesljivo Shirley Temple!«
v hotelu
Sobarica: »Gospod, ali ste rekli, naj vas zbudim ob sedmih ali ob osmih?«
Gost: »Za božjo voljo! Rekel sem vam, da me zbudite ob šestih. In koliko je zdaj ura?«
Sobarica: »Devet.«
dobra tolažba
Jakob Neroda je nevarno zbolel in poklical zdravnika:
»Ali bom zanesljivo okreval, gospod doktor?«
»Cisto zanesljivo,« je odgovoril zdravnik. »Imate hudo špansko in vnetje podrebrnice. S to boleznijo umrjejo tri četrtine bolnikov. Trije, ki sem jih doslej od tega zdravil, so že umrli, tako da ste za ozdravljenje zdaj na vrsti vi.«
ŠKOTSKA
Časopisi v Greenochu so prinesli poročilo o poroki uglednega Škota. Dan po poroki vpraša žena Margareta svojega moža Edvvarda:
Dragi, kako si živel pred poroko?
Bolj poceni! je odgovoril mirno Edward.
ZANESLJIVO
Petru Zgagi je umrla tašča.
Vesel gre po ulici, sreča prijatelja Komarja in mu pove novico in pri-
»Ne vem, kaj naj storim: ali naj dam taščo vpepeliti v graškem krema-toriju ali pa naj jo dam pokopati?«
Komar mu odvrne:
»Veš, Zgaga, človek ne more biti nikoli dovolj previden. Najprej jo daj obducirati, potem jo pusti sežgati, pepel zakoplji, grob dobro zazidaj, zvali nanj veliko skalo in plačaj grobarju par kovačev, da bo dobro pazil nanj. Zanesljivo je pač zanesljivo!«
LEKARNARSKA
V lekarno »Pri orlu« stopi tujec in naroči čaj proti kašlju. Potem vpraša, koliko stane.
»Petnajst dinarjev,« odgovori lekarnar.
Tujec položi na mizo enega kovanca za deset dinarjev in pet kovancev po dinarju.
Lekarnar prižge luč, pogleda in ugotovi, da je desetdinarski kovanec ponarejen. Potem pravi sam pri sebi:
»Nič ne de. Imam še zmerom štiri dinarje čistega dobička.«
HLADNOKRVNO
V lekarno je stopil razburjen človek:
»Strašno ste se zmotili, gospod lekarnar! V zdravilo za mojo ženo ste dali namestu kinina strihnina.«
»Tako? Potem mi dolgujete še štirideset dinarjev.«
POZNAVALEC LITERATURE
Ona se je strašno navduševala za klasično literaturo.
On manj.
Vprašala ga je: »Toda ,Romea in Julijo' ste gotovo brali?«
Zajecljal je: »Da, samo ,Romea'.«
*
Rihard Wagner je preživel nekaj dni svojega zaslužnega počitka v Hei-delbergu. Mestno glasbeno društvo takoj sklene počastiti skladatelja na poseben način. Priredili bodo večerni koncert, pri katerem bo glavna točka uvertura iz Tannhauserja.
Po koncertu se je ves društveni odbor zbral okrog Wagneria, pričakujoč posebne pohvale. Wagner je bil prav dobre volje in ko so ga vprašali, če je bil s koncertom zadovoljen in še posebej z izvajanjem njegove skladbe, jim je spretno odgovoril:
Gospoda, to je bila uspela šala!
ANEKDOTE O NAPOLEONU
Napoleon je na nekem potovanju skozi Vendejo prišel v mestece Lu-con, kjer so ga sprejeli z velikim sijajem. Prebivalci tega mesta, ki je bilo vse prej kakor bogato, so med drugim postavili tudi krasne loke zmagoslavja. Zupan je v svojem nagovoru omenil revščino svojih meščanov. Napoleon ga je takoj vprašal, čemu so si dovolili potem tako veliko izdatke za sijajni sprejem, če so ljudje tako ubogi.
»Veličanstvo,« je odgovoril župan, »nismo vam hoteli cstati dolžni za časti, ki vam pripada'o, pa smo rajši ostali dolžni za slavoloke in za mnogo drugega.«
Korzičan se je zasmejal in je županu izročil znaten znesek 'kot prispevek za poravnavo dolgov.
Izdaja konzorcij (Jože Do^nc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. — Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
Radio
najcenejše In najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike
pri

M
S
— a
radiofonsl« oddajni postaji v LjuMj;
Bleiweisova 54

ELEFUNKEN
MODELI ZA 19141
TELE FUN KEN

D 707 WKK
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
»Malo glasbeno čudo z velikim kratkovalovnim obsegom«.
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami, z izravnavo fadinga in regulatorjem za glasovni obseg. Ima povratno vezo, ki poudarja base, in kratke valove že od 13.7 m dalje. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti. Opremljen je s temile elektronkami: UCH 11, UBF 11, UCL 11 in UY 11.
Telefunken-ov specijalni super 065 WK/GWK
»Ves v znaku zvoka«.
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Zvočnik ima posebej konstruirano membrano. Glasovni obseg in selektivnost moremo nastavljati v 4 stopnjah. Povratna veza poudarja base in visoke glasove. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine. Elektronke: Tipa 065 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11, ECL 11, EM 11 in AZ 11. Tipa 065 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UCL 11, UM 11 in UY 11.
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
»Virtuoz v sprejemanju vsega sveta«
Velesuper z ogromno rezervo energije, ki podaja zvok kar najbolj naravno. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, od teh enega vhodnega, dvojni regulator za valovne širine, izravnavo fadinga na 3 stcpnje, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično Oko in NAWI - membrano. Elektronke: Tipa 076 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11, EF 11, EL 11, EM 11 in AZ 11. Tipa 076 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UF 11, UL 12, UM 11 in UY 11.
Telefunken-ov največji super D707 ^ KK
»Obsega vse glasove in vse postaje«.
Razkošni super s 7 jeklenimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Predstopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13.7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami in deluje povsem avtomatično. Izhodna energija 8 watov. Nedosegljiv zvočnik premera 25 cm. Elektronke: EF 13, ECH 11, EBF 11, EF 11, EL 12, EM 11 in AZ 12.
Glavna zastopnika:
,, RADIO", družba z o. z. v Ljubljani
„RADIO STARKEL", Maribor, Trg Svobode 6