^"Vl| POSAVSKI fw-T1 0 bzorniK LetoV>evilka41,april2001 ^.m^A^^mk' ffM»» grafiöni studio &i="e«a qrafika Adamiöeva l,Novo mesto teL: 07 338 0 338 fax: 07 338 0 339 obllkovaj^e priprava za tisk osvetyevanJe BS f PRORAČUN OBČINE KRŠKO iimVJikiii'il'i predstavitev ŠL4l.apM2001 ŠOLAZDRAVEGA nVLJENJA V NEREZINAH piše: Stane Iskra PSK - organizacija dopustov Krš- ko in Sola zdravega življenja vabita upokojence in njihove svojce na kli- matsko -rekreativni oddih v predse- zoni in posezoni. Ker je gibanje na svežem zraku bi- ološka potreba, ki jo lahko zadovolji- mo le v naravnem okolju, smo si za izvajanje programa klimatskega okrevanja izbrali Nerezine na otoku Mali Lošinj, kjer kvaliteta zraka in okolja ustrezata priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Klimatsko rekreativno središče v tur- ističnem naselju Bučanje nam poleg zdravilne klime ponuja še prijetno počutje v naselju brnistre, olean- drov, vrtnic in drugega sredozem- skega rastlinja. Zdravilne učinke sre- dozemske klime bomo povečali s po- močjo fiziološko usmerjene gibalne dejavnosti, ki nudi možnost spros- titve in obnove vitalnega zdravja. Kratek opis aktivnosti: - Aerobna vadba Poleg hoje smo v program dodali še aerobno vadbo v spremljavi in rit- mu glasbe, kar omogoča vadbo bolj zabavno. Vadba izboljša sposobnost dihal, srca in krvi za prenos kisika k aktivnim mišicam. Pospeši se tudi izločanje odpadnih snovi iz telesa. Da bo vadba varna in dovolj učinko- vita, je PSK nabavila Polarjeve mon- itorje srčnegautripa, s katerimi boste lahko vadili nadzorovano, s sebi primerno intenzivnostjo. - Vadba krepitve gibalne- ga aparata Gre za preventivo proti prezgodn- ji atrofiji (oslabelosti) mišičnega tki- va, zmanjšani prožnosti vezivnega tkiva in zmanjšani gibljivosti sklepov in prsnega koša. Gibanje in samo gibanje vzdržuje gibljivost in prožno- st organizma. Redna krepitev mi- šičevja upočasnjuje starostne pro- cese. - Zdravilna dihalna vadba To je učinkovita vadba za vdiho- .vanje drobnih kapljic fiziološke raz- topine, ki ugodno učinkuje na odpor- nost sluznice dihal in jo posebej pri- poročamo tistim, ki imajo težave zaradi bolezni dihal. Klima v Nerezi- nah je najboljši naravni inhalator, ki organizem obogati s kisikom in zdravilnimi aerosoli. Dihalno vadbo dopolnjujemo s programom vaj za krepitev prepone. - Vadba sproščanja - meditacija v gibanju S sprostilnimi vajami navajamo živčno - mišični sistem na sposob- nosti kontrolirane sprostitve. Z med- itacijo pospešujemo odstranitev raz- pršenih misli, ki slabijo energijo in povzročajo stresne situacije. Izvaja- mo jo s počasnimi, umirjenimi di- halnimi gibi. Hoja ob neposredni bližini obale je poleg vdihovanja »morskega zraka še odlična spros- titev. Pri tem elementi, ki bogatijo zdravilno moč zraka vstopajo v telo ne samo po dihalnih poteh, temveč- tudi skozi pore kože... Torej za krepitev zdravja lahko moč učinka morskega aerosola izdatno koristi- mo tudi izven poletnih mesecev. Glede na to, da se naš program re- kreativnega oddiha izvaja v prirod- nem okolju brez hotelskih uslug in lagodnosti, ponujamo nekaj več: možnost obnove bioloških in psi-- hičnih funkcij organizma. Za nas velja, da je lagodnost so- vražnik zdravja, narava in gibanje sta zdravnika naših bolezni. ObžorniK Q Št 41. aprll 2001_________ tretia Priklopiti se ali ne - to je zdaj vprašanje Vajen knjig in starega pisalnega stroja sem se pred dobrim desetlet- jem kar težko privadil računalniku. A pri uredniškem delu sem odkril njegove številne prednosti; zlasti v premikanju delcev besedila ali ce- lih poglavij je tudi večini drugih pi- scev postal nenadomestljivo orod- je. Le redki še zagriženo vztrajajo pri pisalnem stroju - morda zaradi značilnega ropota udarcev, ki niza- jo črko za črko na papir ali pa zgolj zaradi neke sentimentalne naveza- nosti, spominov na zacetke ustvarjanja. Pisanje je vendarle dejanje samote, globoke samote, notranjega odzvanjanja zunanjih doživetij... Podobno obdobje prilagajanja je bilo potrebno pri uporabi elektronske pošte in interneta. Ne le zaradi nekoiiko slabše tehnične opremljenosti, ki ti s pogostimi prekinitvami, zastoji ali počasnostjo lahko priskuti vsako (tehnično) novotarijo. Nekje globo v sebi sem se počutil kot izdajalec mojih dobrih prijateljic iz mlajših let - takšnih in drugačnih knjig. Seve- da, branje pesmi z računalniškega zaslona nikoli ne bo enako vznemirlji- vo kot tisto. ko zvečer, preden ležeš, prebereš nekaj verzov iz dodobra ogul- jene knjižice ali pa si privoščiš še svežo, po tisku in papirju dišečo zbirko priljubljenega avtorja. Nikakor nisem tisti, ki bi na ves glas reklamiral nenehno sedenje za računalnikom in zasvojeno priklopljenost na ta nenavadni stroj, ki nam je približal takorekoč vsako točko na zemeljski obli. A po moje je dosežku potrebno priznati, kar mu gre. Nekega večera sem npr. dobil (elektrons- ko) pošto slovenskegapisatelja, ki je zelel izvedeti pravo ime in naslovkole- ga iz naših krajev, ki pa je medtem precej časa živel v tujini, pred tern pa sta že sodelovala, aje, začuda, poznal le kolegov psevdonim. Koje na naših spletnih straneh prebral objavljeno pesem z njemu znanim psevdoni- mom, me je prosil za pomoč, saj bi rad, da bi ponovno sodelovala. Zvesel- jem sem ustregel pisatelju iz Ljubljane in mu še isti večer po (elektronski) pošti razkril, za koga gre in kje ga lahko dobi. Ali pa tisto o rojaku iz sevni- ške občine, ki je že skoraj pozabil materin jezik, a si vendarle želi fo- tografije cerkvice v svojem rojstnem kraju, katerega ime niti ni povsem jasno zapisal. Čim bomo razkrili, za kaj gre, si bo željeno fotografijo lahko ogledal na naših spletnih straneh. Ravno na veliko nedeljo je bilo, ko sem pod večer zaman poskušal pro- dreti do znamenitega naslova t.im. E-UPRAVE, na kateri naj bi našli veli- ko, v bodoče pa takorekoč vse pomembne informacije, ki jih bomo državljani potrebovali od svoje države. Tudi kolegu, ki se na te zadeve bolj spozna, ni bilo jasno, zakaj tisti dan ni bilo mogoče dobiti »zveze« z neka- terimi naslovi; sprijaznila sva se pač z (samo)odgovorom, da je morda šlo za nekakšno medpraznično vzdrževanje opreme. A omenjeni »kratek stik« je bil po svoje koristen: tisti veöer sem spet segel po knjigi, na katero sem v vsakdanjem hitenju že skoraj pozabil ali pa niti ni sodila v tako nape- ta in s tehniko zasičena opravila. In bolj kot same vsebine sem se tedaj razveselil dejstva, da še znam, da še zmorem - tudi na ta način sprejemati. zaznavati svet, da znam upravljati s čisto navadno, mehko vezano knjigo in z vsem tistim, kar se ti (lahko) lepega razlije iz nje. Urednik. Foto meseca PRICE STAREGA IN ATOMSKEGA VEKA » Ze kar nekaj časa je minilo, kar je nastal gornji posnetek, a ko gre za katnne iz rixnskih časov na eni strani in atomski »pokrov« na drugi, kaj leta, desetletja ne pomanijo veliko. In človek je v primerjavi z njimi pogosto le igračka, ki jo nosijo vetrovi časa in minljivosti. (Foto: S. Mavsar) r^^n^p cisto okoije 7 HKS Krško postala del ZHK 8 # Najboljši salamarji 10 # Praznik KS Zdole 20 # Društva in klubi se predstavljajo 21 # Enajst novih reševalcev 24 9 Krški nogometaši sodelujejo s Švedi 25 # Zaključno srečanje bodočih gosticev 26 # Rokavička in rokavicnik 27 # Navdušila BizeljČane 28 Fotogmsija na naslovnici: Nik Rovan. Foto: Goran Rovan El ObžorniK posavski utrip Št. 41, aprll 2001 I TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDEi; NOVI DIREKTOR PGE Za delovno mesto novega povel- jnika - direktorja Poklitne gasilske enote (PGE) Krško se je potegovalo sedem kandidatov: Na podlagi opra- vljenega razgovora s kandidatoma pa je Svet Javnega zavoda PGE pod- prl kandidaturo 49-letnega Antona Žiganteja, univerzitetnega diplo- miranega inženirja elektrotehnike iz Krškega, kateremu je na včerajšnji seji izdal soglasje k imenovanju tudi krški Občinski svet. Anton Žigante, ki je do sedaj kot Vodja varstva pri delu služboval v NEK, bo nastopil delovno mesto v roku enega do dveh mesecev. LANIV SEVNICI REKORDNO ŠTEVILO ZLATIH POROK V poročni dvorani sevniškega gradu so v minulem letu sklenili kar 13 zlatih porok, kijih je opravil sevni- ški župan Kristijan Jane z matičarko UE Sevnica. Zlatoporočenci so pre- ¦ jeli zlatoporočno listino, spominsko darilo ter šopek, v letošnjem letu pa občina tudi v celoti financira zlate poroke. Sicer pa sevniški župan starejšim občanom v svoji občini iz- kazuje posebno pozornost. S čestit- ko po pošti čestita vsem občanom, ki so dopolnili 60, 70, 80 ali več let, os- ebno pa obišče, čestita in obdari vse slavljence, ki so dopolnili 95. in več let. LANISEJEV POSAVJU RODILO 645 OTROK, UMRLO 831 OBČANOV V letu~2000 je umrlo 343 občanov občine Brežice, rodilo se jih je 222, kar pomeni, da je umrlo kar 121(!) prebivalcev brežiške občine več kot pa se jih je rodilo. V občini Krško se je rodilo 242 otrok in umrlo 275 občanov (33 smrti več od rojstev), v sevniški občini pa so evidentirali 32 smrti več od rojstev. Umrlo je 213 občanov občine Sevnica, rodilo se je 181 otrok. PREKINJENA OBRAVNAVA V ZADEVI MENCIGER 29. marca je bila na sodišču v Krškem po skoraj treh letih od do- godka ter osmih prelaganjih v devet- em sklicu prva obravnava tožbe, v kateri sorodnici pokojnega sloven- skega pisatelja Janeza Mencingerja od regionalnega časopisa Posavski obzornik zahtevata 5 milijonov to- larjev odškodnine. Aprila 1998 je namreč Posavski obzornik objavil članek, v katerem je takrat komaj 14- letna avtorica opozorila na pro- padanje notranjosti pisateljeve hiše, ki stoji na glavni ulici starega Krškega. Čeprav ju avtorica nikjer ne omenja in predvsem sprašuje lokal- j no skupnost, kaj je storila s to kul- [ turno dediščino, sta pisateljevi vnukinji članek razumeli kot napad na njuno dobro ime in vložili zahtevo po visoki odškodnini. Po zaslišanju tožeče stranke in njene price ter ene price tožene stranke je bila obravna- va prekinjena zaradi zahteve tožene strani, da sodišče pridobi nekatera poročila upravnih, inšpekcijskih in drugih organov v zvezi z omenjenim objektom. TEDEN PRAZNOVANJA ZA LEPOTO B0ŠTANJA Zadnji teden v aprilu, od 22. do 26. aprila, Odbor za praznovanje in Župnija Boštanj organizirata prired- OBČNIZBOR KMEČKE ZADRUGE KRŠK0 V nedeljQ, 22.4. ,je v prostorih Občine Kxsko potekal občni zbor članov Kmečke zadruge Krško. Ustanovljena je bila leta 1993, vanjo pa je včlanjeno 295 članov, ki so hkrati lastniki zadruge, saj so jo s svojimi osebnimi vložki tudi dokapitalizirali. Na obenem zboru so člani izrazili zadovoljstvo nad poslovanjem Zadruge, v kateri so po začetnih likvidnostnih težavah uspešno izvedli sanaeijski program, zaradi česar je Zadruga že drugo leto zapored zaključila poslovno leto z dobičkom nekaj preko 30 milijonov tolarjev. Najmočnejša panoga Kmečke zadruge Krško ostaja vinogradništvo, saj v vinski kleti pridelajo letno okoli sto milijonov litrov vina. Obzornik Q ŠL4l,apni200I DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI itev »Teden praznovanja za lepoto Boštanja«. S prireditvijo želita orga- nizatorja v svoj kraj in župnijo, ki je bila ustanovljena pred 804 leti, pritegniti čim večje število obiskovai- cev, preko glasbenih in zabavnih pr- ireditev pa zbrati sredstva, s katerimi bodo v kraju uredili zelenice, igrišče za mladino ipd. Častna pokrovitelja prireditve sta slovenski metropolit dr. Franc Rode in župan Občine Sevnica Kristijan Janc. USPEŠEN LOV NA LISICE Krški Radioklub »Krško« je v so- boto, 7.aprila, uspešno organiziral Odprto kratkovaiovno prvenstvo v amaterski radiogoniometriji ali v žargonu t.im. »lov na lisico«, ki se ga je udeležilo 95 tekmovalcev iz 17 klubov Hrvaške, Avstrije in Slov- enije. V tej športni tehnični discipli- ni tekmovalci s posebnimi sprejem- niki odkrivajo več skritih oddajnikov (lisic), ki so razporejeni v skupni razdalji od 4 do 10 km. Zmagovalec je tisti, ki v najkrajšem času odkrije določeno število oddajnikov. Od domačih tekmovalcev so se najbolje odrezali: v kat. Pionirji - l.mesto Jaka Bernardič (Krško), 2.mesto Luka Ločičnik (Sevnica); v kat. Ženske - l.mesto Cvetka Mavsar (Krško); kat. St.veterani - 3.mesto Janez Kuselj. KAKŠNE SO VASE ZMOGLJIVOSTI? Športno društvo Partizan Sevnica vse odrasie med 20. in 65.1etom sta- rosti vabi na preizkus hoje na 2 kilo- metra, ki se bo odvijal v soboto, 28.aprila, v parku pred Srednjo šolo Sevnica, od 10.do 12.ure. Preizkus hoje na dva kilometra je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, ki so ga razvili na inštitutu za telesno dejavnost na Finskem. V naravi vam bodo na podlagi hitre hoje kot jo zmorete, in pri tem ne ogrožate svoje- ga zdravja, določili vašo telesno zmogljivost, na podlagi rezultatov pa vam bodo sportni strokovnjaki in zdravnik svetovali ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo. Testi- ranje je brezplačno, v primeru dežja odpade VBOŠTANJUDPV KARATEJU V organizaciji Karate kluba HYPO Sevnica je v športni dvorani v Boštanju 22. aprila potekalo državno prvenstvo v karateju za člane in clan- ice v katah posamezno ter ekipno in v športnih borbah posamezno. V ka- tah posamezno so med članicami prvi dve mesti osvojili Karolina Rac- man ter Danijela Grilc iz KK Bres- tanica, med moškimi so v katah posamezno najvišje posegli sevniški karateisti, prvi je bil ponovno Marko Stopar, 3.mesto je osvojil Rok Cre- pinšek. V katah ekipno so prav tako l.mesto zasedle brestaniške kara- teistke, moški ekipni zmagovalci pa so postal i Sevničani. V športnih bor- bah posamezno so sevniški karateis- ti zasedli naslednja mesta: Rok Čre- pinšek 1 .mesto v kat. 75 kg, v kat. 65 kg - 2.mesto David Hladin, v kat. 70 kg - 1. mesto Marko Stopar, 3.mesto Marko Orač, v kat. 80 kg - 2.mesto %%%%%%%%%%%%%%%% % % I Vsak * X dan « * vs«tkih I : 24 ur : * pogleite I L obzornik. com J ALENKA IN TAMARA Z vrnitvijo Tamare Vonta kot sovoditeljice informativnega programa na POP TV se vsak drugi teden, ko se Tamara vozi (vsakodnevno) v Ljubl- jano, v Posayju poveča gledanost v tem terminu, v začetku poletja pa se vrača na male ekrane POP TV tudi njeoa kolegica in Krcanka Alenka Mirt - Iskra. Alenka je v »24-ur« uvedla oddajo Vizita, slednjo pa naj bi vodila tudi, ko se vrne s porodniškega dopusta. Ob zgornjem posnetku se bo roor- da kdo od bralcev spomnil, da sta obe »poptevejevki« prve televizijske iz- kušnje nabirale v krškem televizijskem studiu, ki je bil med prvimi lokalni- mi »kabli« v Sloveniji, ki so imeli lastne informativne oddaje. in za katerega šetianes ni povsem jasno, zakaj je utihnil. 4 LIONSI V HUMAN! L TARNE NAMENE Konec minulega rheseca so člani Lions kluba Krško v Termah Čatež us- pešno organizirali dve prireditvi. Na prvi so razstavili na ogled 22 najbol- jših likovnih del osnovnošolcev iz petih posavskih šol, ki so se odzvali na razpis 13.mednarodnega lions natečaja z naslovom »Združeni v miru«. z drugo prireditvijo, dobrodelnim plesom 24. marca pa so obeležili obletni- co ustanovnega večera Lions kluba. Sredstva, pridobljena na tem večeru, bodo tako kot do sedaj, namenili v humane namene, med drugim za nadal- jnje štipendiranje dveh äudentov likovne umetnosti, za pomoč Skupnosti Srečanje na Razborju, za obolele z AIDS-om in hepatitisom, za mlade in nepreskrbljene družine v Posayju idr. ObzorniK od tu in tam ŠL 41, aprll 2001 OBCNI ZBOR KRŠKIH VETERANOV Krško Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, ki ga vodi kot predsednik Rudi Smodič, deluje že tretje leto, na nedavnem občnem zboru članov pa so sprejeli smernice in program delo- vanja Združenja tudi za letošnje leto. Poleg rednega dela nameravajo v letošnjem letu v Združenju obeležili tudi lepo število obletnic in jubilejev. Med drugim bodo sodelovali pri organizaciji svečane seje ob 10. obletnici osamosvojitve, ki bo v drugi polovici meseca maja, vmesecumaju nameravajo odpreti tudi razstavo»Slovenijavletih 1989 - 1991, obeležili bodo 60.obletnico vstaje in krških žrtev, sodelovali pri organizaciji centralne proslave ob lO.letnici osamosvojitve v Cerkljah in se udelezili tradi- cionalnega spominskega pohoda na Triglav. Med letom bodo organizirali tudi družabna srečanja članov, izlet v neznano in sodelovali na veteranskih šport- nih igrah, v teku pa je tudi zbiranje gradiva za izdajo Spominskega zbornika. Žal jim v minulem letu ni uspelo pridobiti ustreznih prostorov za svoje delo- vanje, zato delujejo še vedno v prostorih OZ NOB Krško. S slednjimi, z Občin- sko zvezo borcev NOB Krško, kakor tudi s Policijskim veteranskim društvom SEVER, so v minulem letu podpisali dogovor o medsebqjnem sodelovanju, saj vsa tri združenja izhajajo iz skupnih načel o pomenu narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitvene vojn« ter prizadevanj za ustrezna priznanja borcev ter statusov veteranov osamosvojitvene vojne. Prav na slednjem podrocju pa se v Združenju veteranov še vedno soočajo s težavami, saj so še vedno odprte neka- tere kategorije državljanov, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, a po zakonu nimajo nobenih pravic, med drugim medicinske ekipe in nekatere enote CZ ter enote občinskih centrov za opazovanje in obveščanje, ki so sodelovale na področju bojev enot TO in policije s pripadniki jugoslovanske vojske. Tudi pri- padniki Narodne zaščite oziroma družine, ki so v svojih prostorih hranile orožje in drugo opremo za potrebe TO in MNZ, niso zajeti v Zakonu o vojnih veteranih. Po podatkih Upravne enote Krško konec minulega leta, je v krški občini konec 603 vojnih veteranov. (B.M.) RAZSTAVA ROČNIH DEL IN KULINARIKE V Dolenji vasi pri Krškem je Sekcija za ročna dela pri Društvu Žarek v mesecu aprilu in pred velikonočnimi prazniki postavila na ogled v tamka- jšnjem Gasilskem domu razstavo ročnih del in kulinarike. Ob otvoritvi razstave so nastopili pevci sekcije ljudskih pevcev »Ajda«, ki prav tako de- luje v društvu »Žarek«. NOVA CELOSTNA PODOBA OBČINE SEVNICA . Konec lanskega leta so se v Sevnici lotili ko- mpleksne prenove celostne podobe Občine Sevnica, s katero želijo poudariti profesionalno delovanje občinske uprave. Osnovnemu motivu, sevniškem gradu in grbu, je dodal umetniški značaj sevniški akademski slikar Alojz Konec, ki je podnapis grba - Občina /O^< Sevnica spremenil v svojevrsten podpis, QL-^TV ki nedvomno daje prijaznost še tako I uradnim dokumentom. Slikar Konec \ tako oblikuje kar 21 različnih dokumentov \^_ in rekvizitov, od dopisnega lista, kuvert, / voščilnic, do darilnih vrečk, celotno kole- L_^—¦ kcijo pa bodo natisnili v tiskarni SOLO z Loga. VSAKO LETO VEČ 0DPADK0V Občina Sevnica je letos že deveto leto zapored organizirala akcijo odvo- za kosovnih odpadkov, v katero so se vključile vse KS v občini. Odpadke I so začeli zbirati v mesecu marcu, akcijo pa zaključili v tern mesecu. Letos so vozila opravila kar 556 voženj (lani 307), od tegaje bilo opravljenih 269 odvozov kovinskega materiala (s specialnim vozilom Dinosa in Komu- nale so odpeljali okoli 500 avtomobilskih školjk!) in 287 odvozov odpad- nega materiala. Tega letos niso odložili na sanitarno deponijo v Starem« Gradu pri Krškem, temveč so ga pod nadzorom zažgali ali deponirali, s čimer so prihranili nekaj preko 8 milijonov stroškov, še vedno pa so skup- ni stroški akcije znašali 9.108.939 tolarjev. ObzorniK Q ŠL 41. apM 2001 gospodarstvo EKTEN ZA CISTO OKOLJE Podjetje EKTEN Krško je bilo ustanovljeno v letu 1998. Od takrat so uspeli z delom, znanjem in proizvodnimi programi pridobiti partnerje tako na domačem kot tujem tržišču, zaradi vse veqega obsega proizvodnje in naročil pa so se lotili tudi gradnje novega proizvodnega objekta, katerega otvoritev je bila 3O.marca v IC Zadovinek. Po besedah direktorja podjetja Alojza Dvojmoča ter vodje proizvodnje ter prokurista Milana Jordana, so v obdobju dobrih dveh let vložili velike napore v izdelavo programov za čišoenje onesnaženega zraka, za izločanje eksplozivnih.prahov in pranje plinov v kovinsko predelovalni, kemični, lesni, tobačni, far- macevtski, gradbeni in živilski industriji, zato so uspeli prodreti domala v vse tovrstne slovenske indus- trijske objekte. Med drugim uspešno sodelujejo s Tovarno zdravil Krka, s Krka - Novotermom, Vipap Vidmom, Elanom Begunje, Revozom Novo mesto, Cinkarno Celje, Ljubečno itd., njihov največji poslovni partner pa je nemška veriga »Pfleiderer, ki jim zaupa čedalje zahtevnejše naloge v programu izdelave in montaže strojev ter ostalih podsklopov pri proizvodnji steklene volne. Ker tuji konkurenti s tega področja nastopajo na slovenskem tržišču s previsokimi cenami, domača konkurenta pa sta zaen- krat le SOP IKON iz Kostanjevice ter podjetje FILBO iz Bohinje Bistrice, je pričakovati, da bo podjetje, ki poleg širokega programa izdelave od suhih, mokrih, oljnih filtrov, miz za varjenje, odsevalnih pomičnih rok do industrijskih sesalcev, elektrokomandnih omar itd. nudi tudi storitve projektiranja, inženiringa, svetovanja, do balansiranja strojev na terenu, še povečalo letno realizacijo.Ta se je do sedaj gibala od 1 milijona do 1,6 milijona DEM. Nov poslovno proizvodni objekt je zgrajen na 3.400m2 zemljišča in opremljen s sodobnimi tehno- loškimi rešitvami, z nosilci in nastavki za namestitev mostnih dvigal nosilnosti 10 ton, avtomatskimi dvižnimi vrati, ogrevanje s plinskimi sevali ipd. V podjetju Ekten so večino del na objektu opravili kar sami ter s pomočjo podizvajalcev kot so Litostroj iz Ljubljane, Grasa d.o.o. iz Krškega, Elektroinsta- lacije Arh Leskovec in drugimi. Investicija je znašala 1,5 milijonov DEM, sredstva pa so zagotovili s pridobljenimi krediti, deloma pa tudi z lastnimi viri sredstev. Petnajstim zaposlenim v podjetju se bo pridružilo še petnajst novih delavcev, predvsem kvalificiranih ključavničarjev in diplomiranih strojnih inženirjev. (B.M.) PRVIČ P0 0SAM0SV0JITVI POZITIVNO V letu 2000 so prvič po osamosvojitvi Slov- enije posavske gospodarske družbe (po nerev- idiranih podatkih) sklenile z neto čistim dobičkom v znesku 5.341 milijonov (čisti dobiček je bil za ta znesek večji od čiste izgube). Največji delež dobička iz členitve po področjih dejavnosti je ustvarilo 102 gospo- darskih družb (3.997 milijonov SIT), ki se uk- varjajo s predelovalo dejavnostjo ter 5 gospo- darskih družb s področja dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (2.403 milijone SIT). Največji dobiček so ustvarila podjetja Vi- pap Videm Krško, Termoelektrarna Brestani- ca, Nuklearna elektrarna Krško, Terme Čatež in Intermarket Brežice, čisto izgubo pa je v Posayju izkazalo 332 gospodarskih družb v višini 4.066 milijonov SIT. Več kot polovico te vsote je pridelalo 5 gospodarskih družb iz sistema družb iz dejavnosti finančega posred- ništva (Nika) ter raziskovanja in razvqja (vse iz občine Brežice). P0ST0PN0 »UGAŠANJE« APP 30. junij 2002 je rok, do katerega morajo vse pravne osebe prenesti svoje žiro račune in poslovanje iz Agencije za plačilni promet (APP) na poslovne banke. Do včeraj, 20.apri- la, je v Posayju od skupno okoli 1500 podjetij, pri poslovnih bankah odprlo transakcijske račune 91 pravnih oseb, kar je sorazmeroma malo, saj ponekod, denimo v Trebnjem, v ten dneh it zapirajo APP. V Posayju bo najprej, s 30.junijem letos, »ugasnila« sevniška izposta- va APP Krško, kar pomeni, da modo morale tamkajšnje pravne osebe do tedaj prenesti poslovanje na banke ali pa gotovinsko poslo- vanje vršiti preko krške APP. Kako bo od tega dne dalje potekal plačilni promet za osebejav- nega prava iz Sevnice (državne ustanove, jav- ne zavode, KS, sklade, občino, itd.), ki se delo- ma ali v celoti financirajo iz proračuna, saj te ne morejo prenesti plačilnega prometa na banke, ker bodo v bodooe poslovale preko Up- rave Republike Slovenije za javna plačila (je še v ustanavljanju), se bodo v Sevnici dogovorili ta ponedeljek, ko se bodo z direktorjem APP Krško Andrejem Zupančičem sestali pred- stavniki tamkajšnjih ustanov. ^ GORIVNIELEMENTIŽE V NEK V noči na 19. april so v Nuklearno elektrar- no Krško pripeljali in uskladiščili 36 novih gorivnih elementov, ki jih bodo zamenjali v času letošnjega letnega remonta. Ta bo potekal od 9.maja do 18.junija. jg B ObzWhiK gospodarstvo ŠL41,april2001 DES KRSKO POSmMA DEL ZVBZB m^ Ustanovitelji zadružne Hranilne kreditne službe Krško - Kmečka zadruga Krško, Kmečka zadruga Kostanjevica ter Mercator Agrokombinat Krško, v njihovem imenu pa Tone Planinc, Alojz Colarič in Jože Zabkar, so konec prejšnjega meseca v Krškem z direktorjem Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije Tomažem Silo podpisali pogodbo o pripojitvi krške HKS k ZHKS. Slovenija je bila med prvimi evropskimi državami, kjer je zacvetelo kreditno zadružništvo oziroma kmečko hranilništvo, saj so bile prve posojilnice ustanovljene že pred 130 leti, vendar je v tem obdobju zaradi spreminjajočih se poli- tičnih režimov doživljalo tako vzpone kot padce. Najbolj usodna za hranilništvo so bila prva leta po 2.svetovni vojni, ko je tedanja politična oblast odvzela hranilništvu tako premoženje kot organiz- iranost, vendar so kljub temu v okviru zadrug de- lovali kreditni odseki vse do leta 1955, ko je bilo ponovno ustanovljenih 12 zadružnih hranilnic. Novejša zgodovina kmečkega hranilništva v povezavi z zadružništvom se pricenja v sedem- desetih letih, ko sta bila sprejeta zakona o hra- nilnih kreditnih službah ter združevanju kmetov, ki sta služila kot podlaga za ustanovitev v letu 1971 Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije in leto kasneje Zadružne zveze Slovenije. Hranilno kreditni odseki, ki so do tedaj poslovali v sklopu kmetijskih zadrug, so se reorganizirali v hranilno kreditne službe (v nadaljevanju - HKS), ki so pricele samostojno zbirati hranilne vloge kmetov ter povratno kreditirati tako kmete kot same za- druge, po drugi strani pa so bile hranilnice kmeč- ki populaciji tudi po načinu dela bližje kot bančno poslovanje. To je bržkone tudi prispevalo k temu, da je bilo poslovanje HKS vseskozi pozitivno, saj v obdobju 30 let rii propadla nobena hranilno kreditna služba. Temeljna dejavnost HKS je zbiranje hranilnih vlog fizičnih oseb (kmetov). Sredstva pridobiva- jo pretežno z nakazovanjem denarja z naslova kmetijskih zadrug in drugih odkupovalcev kmetijskih pridelkov ter lesa, pa tudi s plačami delavcev zadrug, pokojninami ter drugimi pre- jemki. Kreditiranje je omejeno na občane, ustanovitelje in kmete, katerim kreditirajo pred- vsem investicije in proizvodnjo, velik delež pa na- menjajo tudi v obliki posojil za dopolnilne dejav- nosti, gradnjo stanovanj in potrošniške namene. HKS se je izkazala tudi kot primerna institucija za posredovanje državnih sredstev do končnega potrošnika, kot so denimo državne subvencije in pomoči, ugodna posojila Sklada za regionalni razvoj ali za plasiranje nepovratnih sredstev z naslova Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Konec lanskega leta je na področju kmečkega hranilništva delovalo 59 hranilno kred- itnih služb, ki imajo okoli 200.000 komintentov. V Krškem je Hranilno kreditno službo Krško v letu 1979 ustanovil Mercator Agrokombinat Krš- ko, zaradi razdružitve podjetja leta 1994 na več zadrug pa sta postali soustanoviteljici tudi Kmeč- ka zadruga Krško in Kmecka zadruga Kostan- jevica. Upravni odbor HKS Krško je konec minuiega leta sprejel sklep o pripojitvi krške HKS, ki jo kot direktor vodi Bojan Oblak, k Zvezi Hranilnih kreditnih služb Slovenije (ZHKS), temu pa je minuli mesec sledil tudi uradni podpis pogodbe. Pogodbo o pripojitvi so z direktorjem ZHKS Ljubljana Tomažem Silo v imenu ustano- viteljev HKS Krško podpisali Tone Planinc - KZ Krško, Alojz Colarič -KZ Kostanjevica ter Jože Žabkar (M. Agrokombinat Krško). S pripojitvijo krške HKS, ki ima sedež na Cesti krških žrtev 54 v soseščini Kmetijske svetovalne službe, se samo poslovanje s strankami ne bo spremenilo, saj os- tajajo še naprej v sektorju zadružništva, kmalu pa • bodo poleg brezplačnega finančnega svetovanja, ki ga svojim strankam že nudijo, uvedli tudi dodat- ne storitve v poslovanju, kot je denimo kartični sistem, kar bo gotovo povečalo njihovo konku- renčnost v primerjavi z drugimi finančnim ustanovami. > Bojana Mavsar Bojan Oblak:» Za naše poslovanje pomenl zdražitev z Zvezo HKS predvsem razširitev poslovanja, ki bo omogoca uvedbo kartic, menjalnico, devlzno varievanje, obenem pa ugodnejše pogoje pri kreditlranju našlh strank.« Obž&rniK D ŠL 41. aprll 2001_____________ gospodarstvo NOVA KBM V KRŠKEM NA NOVILOKACIJI Krška poslovna enota Kreditne banke Maribor, ki je poslovala v poslopju podjetja Alufinal v Krškem, od 3O.marca posluje na novi lokaciji, in sicer v prenovljenih prostorih v stari upravni stavbi »Kovinarske« v Krškem, na Cesti krških žrtev 137. Kakor je tega dne ob otvoritvi povedal direktor KBM podružnice Brežice Alojz Dimič, so v novih prostorih zagotovljeni tako do- bri pogoji za delo zaposlenih kot za stranke, ki imajo v poslopju na voljo tudi bankomat. Ob otvoritvi je predsednik uprave Kreditne banke Maribor Gl- ogovšek tudi podaril oddelku vzgoje in izobraževanja Osnovne šole Mihaj- lo Rostohar Krško ček v višini 150.000 tolarjev. NAJBOLJŠI »KLOBASARJI IN SALAMARJI« Čeprav je bilo Društvo domačih kolin iz Kostanjevice na Krki ustanovljeno šele v minulem letu, so v okviru društva organizirali že dve ocenjevanji, in sicer v lanskem letu ocenjevanje pečenic, kolin ter kranjskih klobas, letos, v prvem tednu meseca aprila pa ocenjevanje sunk, klobas in salam. Sedemčlanska komisija, ki jo je vodil Franc Škrabec, je prejela v ocenjevanje 44 salam in 18 klobas ter ocenila, da so v povprecju vsi prejeti domači mesni izdelki dobrega okusa in videza, zato so vsi sodelujoči izdelovalci prejeli priznanja, na- jboljši trije »salamarji« in »klo- basarji« pa tudi dipleme. 7.aprila zvečer sta jih v Gostilni Herakovič podelila predsednik društva Stane Tomazin in Vinko Memberger, in sicer Janezu Tršinarju iz Prekope, ki je prejel za salamo najvišjo oceno - 61,7 točk, Vincencu Štemberg- erju st. iz Sentjerneja (61.5 t.) ter Martini Tršinar iz Šentjerne- ja(60,9t.), med»klo- basarji« pa so diplo- me za najboljše izde- la-ne mesnine prejeli Franc Hribar (62,3 t), Andreja Hribar (61.5 t.) oba iz Saje- vc, ter Janez Tršinar- ja (59,6 t.) iz Preko- pe. NOV UDAREC POSAVSKIM SADJARJEM Vnoči iz sobote na nedeljo (15. in 16. april 2001) je takoimenovana ra- diacijska pozeba naredila v sadovn- jakih na območju Posayja hudo, v nižinskih nasadih celo stoodstotno škodo. Uničeni so bili nasadi hrušk. jabolk. češenj. breskev. jagod na prostem in oreha. v vinogradih pa škode niso mogli takoj oceniti, saj se bodo poškodbe rastnega brstička pokazale šele v času cvetenja vinske trte. Zaenkrat ocenjujejo. da se bo škoda odražala na sortah, ki prej cvetijo, kot so žametna črnina, modra frankinja ali beli pinot. V nasadih najvecjega pridelovalca sadja, podjetja Evrosad, kjer so letos pričakovali bero med 8 in 9 tisoč tonami sadja, ni ostalo praktično nič. kajti deloma so uspeli od 277 hektarjev zasajenih površin rešiti le nasade na okoli 30 hektarjih, ki jih imajo opremljene z namakalno- oroševalnim sistemom. Kako debel ledeni oklep je obdajal drevje. priča podatek, da so imeli sistem vključen od 22. ure v soboto pa vse do 13.ure v nedeljo, ko se je led vendarle pričel topiti. Kakor je dejal direktor podjet- ja Ivan Kozole. so se letošnjega leta v podjetju.bali, saj zime praktično ni bilo, nastopila pa je zgodnja pomlad in zgodnje cvetenje. Glede na to so sicer rastline maksimalno prehranili z vsemi elementi, ki dajejo rastlinam odpornost proti mrazu, vendar ta zaščita deluje le do -2,5 stopinj Celz- ija, v njihovih nasadih, denimo v Ko- stanjevici na Krki, pa so se tokrat spustile stopinje tudi do -6 stopinj Celzija. BOJANA MAVSAR El Obzornik aktualno ŠL4l.aprll2001 STOJI, STOJI UČILNA ZIDANA... IN PRAZNA... V zvezi z zgrajeno, a še vedno ne vseljeno srednjo solo se poraja vse več vprašanj Ob najdaljši in najstarejši krški uli- ci - Cesti krških žrtev, na samem vhodu v mesto, kjer rastejo novi poslovni in tudi stanovanjski objek- ti, stoji nova zgradba, ki je namenje- na dijakom srednje tehniške šole, po- leg nje pa tudi nova športna dvorana s preko 2000 kvadratnimi metri, ki jo nestrpno čakajo v številnih klubih in organizacijah. Po Pogodbi o sofi- nanciranju Srednješolskega centra Krško iz leta 1997 je nova srednja šola investicija države, le pri gradnji in opremljanju športne dvorane je s približno polovičnim deležem vkl- jučena Občina Krško, ki je tako zago- tovila souporabo za številne klube in društva, objekt pa je tudi enkrat večji, kot bi bil samo za šolske potrebe. Tisti izmed dijakov, ki so se vese- lili, da bodo vsaj eno leto hodili v šolo, kakršna se spodobi za današnji čas, so zaman upali. Tako kot tudi tis- ti učenci, ki so jih v osnovni šoli pre- pričali, da jim ne bo potrebno hoditi v sivo in resnici na ljubo zdavnaj preživelo zgradbo na Hočevarjevem trgu, pač pa so se morda celo odločili za to solo zaradi lepih ^n svetlih učilnic ter moderne dvorane. Najbrž so se tudi profesorji veselili ustrezne- jših prostorov in nove opreme - zato je vse več razočaranih. Kajti vselitev v novo šolo se že odmika preko vsake razumne'meje. Od časa do časa šolo obišče skupina pedagogov ali politik- ov, a nato spet ostaja prazna, saj ji manjka oprema. Na selitev čakajo tudi mnoge krške organizacije in klu- bi, ki so zainteresirani za prostore stare sole ali dijaškega doma. Vprašanja so pogosta, a odgovori vedno isti: čakamo razpis, čakamo opremo, čakamo... Največ infor- macij doslej smo lahko dobili iz gradiva, ki je nastalo kot odgovor na svetniško vprašanje občinskega svet- nika Martina Kodriča na 22. seji obdnskega sveta. Odgovor so za naročnika oz. investitorja - Minis- trstvo za šolstvo in sport pripravili v krškem Savaprojektu, ki je nosilec investicijskega inženiringa. A tudi tu namesto konkretnega odgovora svet- niku Martinu Kodriču, »zakaj se še ni vselilo v novi srednješolski center v Krškem?«, najdemo na treh straneh predvsem povzetek dogajan- ja od treriutka, ko je bila junija 2000 gradnja nove srednje sole z večna- mensko dvorano dokončana in 23. istega meseca opravljen tudi tehnič- ni pregled. PRVI RAZPIS - PRVA NAPAKA Sledil je razpis, pravzaprav dva javna razpisa, prvi za opremo sredn- je sole, kjer je naročnik Ministrstvo za šolstvo in sport in drugi za opre- mo večnamenske dvorane, kjer sta naročnika že omenjeno ministrstvo in Občina Krško. Javno odpiranje ponudb je bilo 29. avgusta 2000, na- jugodnejšega ponudnika pa je ko- misija izbrala na sestanku 5. septem- bra 2000. Zanimivo je, da iz gradiva ne izvemo, kdo je bil izbrani ponud- nik, pač pa, da je Lesnina MG - opre- ma iz Ljubljane vložila zahtevek za revizijo. Kot izvemo iz dopisa svet- niku Kodriču je ponovni pregled pokazal, da je pri ocenjevanju resnično prišlo do pomote, in sicer pri upoäevanju merila »zagotavljan- je servisa«. Kljub temu da tudi novo vrednotenje ni spremenilo raz- vrstitve ponudnikov, je imel naročnik zakonsko možnost, da zahtevek za revizijo zavrne ali pa postopek delno ali v celoti razveljavi. Odločil se je za slednje. PONOVNI RAZPIS - P0N0VN0 NAPAKA Zato je sledil 10. novembra 2000 nov razpis in ceprav v gradivu ni posebej poudarjeno, je iz gradiva Obzornik d Št. 41. apM 2001 aktualno mogoče razbrati, da se novi razpis nanaša le na dobavo opreme za samo šolo in je zato mogoče sklepati, da tis- ti del, ki se nanaša na dvorano in v katerem je naročnik poleg ministrst- va tudi občina, ni bil sporen. Javno odpiranje ponudb iz drugega razpisa je bilo 12. decembra 2000, a tudi tokrat je prišlo do vložitve pritožbe (LIK Pohištvo Kočevje), in sicer zaradi postopka javnega odpiranja ponudb oziroma nepopolnosti po- nudb dveh ponudnikov. In naročnik se je ponovno odločil za razveljav- itev postopka oddaje javnega naroči- la.. VTRETJEGRE...ŠE POČASNEJE V zadnjem in najobsežnejšem delu odgovora svetniku Kodriču na kratko izvemo, da Ministrstvo za šol- stvo skupaj s pooblaščenim inženi- ringom Savaprojekt iz Krškega »vodi aktivnosti in pripravlja potrebno do- kumentacijo s ciljem, da se nova srednja sola dokonča, vgradi oprema in omogoči začetek pouka na novi lokaciji« (ali prej ni bilo tega cilja?, op.p.) in da je že izdelana »razpisna dokumentacija za ponovni razpis skladno z novim Zakonom o javnih naročilih«(!) Vse nadaljnje navedbe, ki pa jih je za celo stran, zainteresiranega svet- nika oz. drugega bralca nekako tolažijo v smislu, ki nas navaja k zakl- jučku, da je bilo vse dotedanje posk- ušanje z razpisi vred brez posebnega smisla in morda celo resnega name- na. Tarn namreč izvemo, da so bila prva sredstva za opremo srednje sole predvidena namreč šele v proračunu za leto 2001 polovico, ostala pa naj bi dobili šele v letu 2002. Zato bo po- godbo za dobavo opreme možno podpisati šele po sprejetju proraču- naza leto 2001! Ne le da mora biti novi razpis pripravljen v skladu z novim Zakon- om o javnih naročilih, pač pa projek- tanti na željo naročnika dopolnjuje- jo projekt notranje opreme, s čimer naj bi zagotovili tudi kakovostnejšo opremo. Po drugi strani pa si naroč- nik pridržuje pravico, da obseg ponujenih del (?) zmanjša do višine razpoložljivih sredstev. Po tedanjih ocenah (marec 2001) bi lahko priča- kovali dobavo in vgraditev opreme v avgustu in septembru letos, po pre- vzemu opreme pa naj bi bila selitev možna »konec meseca oktobra 2001«. In ce bo prišlo samo do majhne za- mude v primerjavi z dosedanjimi, bo v deželi zima in novo leto, kar je (po- novno) lepa priložnost za otvoritve in zaradi praznikov nemara tudi za selitev. Proračun RS je bil prejšnji teden sprejet in občinski tudi, a lep- otica na Griču sameva in ob vhodu v mesto poraja vprašanja tako domači- nom kot obiskovalcem: ali je bilo vse to res potrebno in zakaj. Če ne bi bilo občasnega direndaja na igrišču za solo in nejevolje sosedov, ki sprožajo vprašanja, kdo je trenutno odgo- voren za objekt, bi bilo vse kar preveč mirno. Kdo je odgovoren za nastalo zamudo pri gradnji oz. vselitvi nove srednje sole v Krškem, bi bilo najbrž pretežko vprašanje. S.M. NIK SPET ZMAGAL V AVSTRIJI Denis drugi, Domen četrti, Iztok drugi na Rakeku Ker so organizatorji zara- di dežja in povsem razmo- čene proge odpovedali dirko državnega prvenstva na Jan- ževem vrhu pri Radencih, so štirje motokrosisti Fun sportovega Bence MX tea- ma nastopili na prvi dirki za pokal McDonald's v Avstr- yi, ki je bila v Liebenfelsu. In to nadvse uspešno, saj so se kar trije vrnili s pokali, vsi štirje pa so nastopili skupaj, saj so rojeni istega leta (1989). Nik Rovan lanskoletni zmagovalec tega pokala v razredu juniorjev do 85 ccm, je na prvi dirki doka- zal. da v tern razredu nima prave konkurence in v obeh vožnjah suvereno in z lahkoto zmagal. Vodil je vse kroge in za sabo pustil svoje konkurente, teh pa je bilo kar 21. Zelo dobro se je na progi znašel tudi njegov klubski tovariš Denis Dolinšek, ki je v prvi vožnji štartal iz ozadja in to zelo uspešno ter na koncu osvojil drugo mesto, drugi pa je bil kljub slabšemu äartu tudi v drugi vožnji.Jco je le dva kroga pred ciljem prehitel svojega kolega Domna Janca. Domen je obakrat štartal med prvimi, zelo dobro odpeljal obe dirki, v prvi vožnji je bil odličen tretji, v drugi pa je vseskozi vozil drugi, med Denisovim pre- hitevanjem pa je padel, tako da je to vožnjo končal na šestem mestu. Tomaž Salobir je v obeh vožnjah štartal slabše, na ozki in razbiti progi pa je obakrat uspel priti le do osmega mesta, osmi pa je bil tudi skupno. Ker so organizatorji podelili pet pokalov so z njimi domov odšli kar trije: Nik je odnesel pokal za prvo, Denis za drugo in Domen za četrto mesto, le malo pa je manjkalo, da niso rumeni Fanovci odnesli vse tri najžlahtnejše lovorike. Domen Jane in Tomaž Salobir pa sta nastopila tudi na predzadnji dirki spomladanske lige na Rakeku, ki je bila v blatu in na povsem razmoceni progi. Kljub temu sta se oba dobro znašla, Domen je spet pokazal svojo odlično formo in med podmladkom obakrat zmagal, Tomaž pa je bil dvakrat tretji. Domen zdaj vodi na lestvici, saj ima 150 tock in vse kaže, da bo postal tudi končni zmagovalec te lige, medtem ko je Tomaž tretji, z dir- ko manj je zbral 97 točk. Tudi njihov sponzor Iztok Bence se ni ustrašil biata in spolzke proge. Med veterani je v prvi vožnji osvojil tretje mesto, v drugi pa celo drugo. S tern je zbral 32 novih tock in se na lestvici iz nehvaležnega cetrtega mesta prebil na drugo, skupno pa ima 142 točk. Pred zasledovalcem ima sedem točk prednosti, tako da bo zanj odločilna zadnja dirka, ki bo prihodnjo soboto. Vsekakor pa je Iztok s tern dosegel svoj letošnji najboljši rezultat in se tako približal težko pričakovanemu skupnemu pokalu. Bencetovi motokrosisti bodo prihodnjo soboto nastopili na zadnji dir- ki spomladanske lige na Rakeku, Nik Rovan bo zastopal barve naše države na pokalu Alpe Adria v Italiji na progi v Arku blizu Gardskega jezera, pridružil se mu bo verjetno tudi Denis DolinŠek, prvega maja pa bodo vsi z licencami, teh pa je letos šest, nastopili na drugi dirki državnega prvenst- va, ki bo na progi v Stranski vasi v organizaciji NIX moto kluba iz Semiča. Glavni pokrovitelj dirke bo podjetje Fuchs iz Krške vasi, ki je tudi sponzor Fanovcev. od tu in tarn Št. 41, apM 2001 Glasbena sola Krško vabi na KONCERT KVARTETA KLARINETOV Cla®inova MATEJA HORVAT JANIKAŠE JURE UMEK ROBIPIRC GOST PETER GABRIČ sobota, 28. aprila ob 19.uri na gradu Rajhenburg Kvartet klarinetov Clarinova deluje prvo leto in v njem sodelujejo učenci iz razreda prof. Roberta Pirca, ki skupaj s svojim mentorjem izvajajo originalne skladbe za tovrstno zasedbo, kakor tudi priredbe velikih mojstrov raznih obdobij. Zavzemajo se za popularizacijo klarineta, z delovanjem pa skušajo nadgraditi znanje, pridobljeno v glasbeni šoli ter pridobiti čimveč iz- kušenj pri izvajanju komorne glasbe vseh stilov. Člani kvarteta Clarinova so vsi člani Pihainega orkestra Videm Krško. Peter Gabrič Nižjo glasbeno šolo je končal v Krškem, pod mentorstvom Roberta Pirca. Šolanje je nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Tre- nutno študira klarinet na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Ko- tarju. Je dobitnik večih nagrad na državnih tekmovanjih, clan Pihai- nega orkestra Videm Krško in Simfoničnega orkestra Glasbene sole Krško. POSLOVNO TRGOVSHj.CENTER Cesta krških žrtev 135c, JOBKBSKO 8270Krško LUKA IN AMADEJA Z REPREZENTANCO ČETRTA NA SVETU Minulo nedeljo sta se iz Velike Britanije, vrnila Luka Vodlan in Amade- ja Plevel, ki sta se kot člana državne reprezentance udeležila svetovnega prvenstva v standardnih in latinsko ameriških plesih za pionirje. Že prvi dan po prihodu sta imela prvo tekmovanje v Brimighamu, kjer sta med dvajsetimi pari iz Anglije, Rusije, Italije, Ukrajine in Slovenije dosegla 7. mesto v ST plesih in 9. mesto v LA plesih. Že naslednji dan sta začela tek- movanje na svetovnem prvenstvu v Blackpoolu, kjer sta med osemdeseti- mi pari iz Anglije, Rusije, Ukrajine, Finske, Islandije. Danske, Jugoslavije, Irske, Severne Irske, Južne Afrike, Japonske, Avstrije, Nemčije in Slov- enije dosegla odlično 25. mesto. Ker sta dosegla zelo dobre rezultate, jima je trener dal šesti dan prosto, da sta lahko uživala na blackpoolski plaži veselja, kjer je ogromno igral, vlakov, avtov, čolnov, vrtiljakov, hiša stra- hov in drugih zabavnih prostorov. Četrti dan sta skupaj s še tremi sloven- skimi pari tekmovala za slovensko reprezentanco v tako imenovanem team matchu. Tekmovala sta v latinsko ameriških plesih in več kot up- ravičila zaupanje selektorja državne reprezentance, saj sta vse tri plese zelo dobro odplesala. Bilo je enkratno vzdušje v dvorani, kjer so vsi navi- jali ža najboljših sedem reprezentanc na tem svetovnem prvenstvu, seve- da pa najbolj za svoje. Tudi naša majhna odprava 29 oseb je dihala kot eden in navijala za naše štiri plesne pare. Na koncu so bili Ukrajinci in Angleži popolnoma enaki po točkah. Sodnik je dal prednost Ukrajincem in tako so bili zmagovalci, drugi so bili Angleži, tretji z eno točko zaostan- ka Danci in cetrti Slovenci, s komaj tremi desetinkami točke zaostanka za Danci. Torej zasedli smo nehvaležno četrto mesto, ki pa je velik uspeh za mlade slovenske plesalce. RSK" P0N0VN0 DRŽAVNA PRVAKA V nedeljo, 22.04. 2001, je bilo v Celju državno prvenstvo v stepu za člane. Vesna Vučajnk je postala ze petič zapored državna prvakinja med članicami, Sebastijan Vodlan pa je drugič postal državni prvak med člani. Tudi mala plesna skupina PPK Lukec, ki je letos zamenjala dve plesalki, je zelo dobro branila lanski naslov. Na koncu je po tesnem rezultatu prista- la na tretjem mestu in si že sedmič zapored zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu. Glede na vse okoliščine smo zelo zadovoljni z bro- nasto medaljo, ki smo jo dosegli v postavi Vesna Vučajnk, Sebastijan Vod- lan, Mateja Radej, Tina Metelko, Urška Klakočar in Alja Brinovec. Istega dne je bil v Domžalah d^žavni kvalifikacijski turnir v standardnih in latin- sko ameriških plesih, katerega sta se udeležila dva naša plesna para. Si- mon Cerjak in Maja Omerzel sta prvič zmagala in sicer tako v standard- nih kot tudi v latinsko ameriških plesih med pionirji C. Med pionirji B pa sta Dejan Baliban in Zala Zorenč dosegla 3. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih. D.V. ObžffiniK Q ŠL41.apr1l2001 informativna priloga Občine Krško Obcine Krsko Občinski svet občine Krško je na svoji 23. seji, 5. aprila 2001, sprejel Pro- račun občine Krško zaleto 2001. Spre- jetje proračuna je vsako leto na- jzahtevnejša in hkrati najodgovorne - jša naloga občinskega sveta, župana in občinske uprave. V letih 1999 in 2000 smo sprejeli celo vrsto ukrepov za ureditev virov finan- ciranja občine Krško. Dinamika poli- tičnih razmer, kot sta menjava Vlade RS in državnozborske volitve, je one- mogočila, da bi v celoti rešili problem- atiko v zvezi s plačilom NEK Krško iz naslova stavbnih zemljišč in pos- ledično problematiko finančne izrav- nave. Ob sprejetju državnega prora- čuna za leto 2000 je bil sprejet poseben sklep Vlade RS za občino Krško in občino Kanal ob Soči. Po tern sklepu je občina Krško v letu 2000 pridobila 500 mio SIT dodatnih sredstev. Stalni pritiski na ministrstva in opo- zorilo, da bo Občina Krško tožila državo, so pospešili aktivnosti pri is- kanju ustrezne trajne rešitve. Tako ima občina Krško v letu 2001 zagotovl- jenih približno 520 mio SIT finančne izravnave. V kolikor ne bo prišlo do spremembe Zakona o financiranju občin, je na takšen način v precejšnji meri rešen položaj financiranja občine Krško. V letošnjem letu pričakujemo tudi 200 mio SIT dodatnih investicijskih sredstev iz proračuna RS. Dodatna sredstva so namenjena za sofinancir- anje izgradnje zdravstvenega doma (128 mio SIT), ostala sredstva za sofi- nanciranje programov na področju komunalne infrastrukture in športnih objektov. Z izgradnjo čistilne naprave v Ko- stanjevici bodo uporabljene komunal- ne takse za odpadne vode v višini 100 mio SIT. Proračun občine Krško za leto 2001 zaznamujejo predvsem večje investicije: • dokončanje srednješolskega cen- tra v Krškem in obrtne cone v Lesk- ovcu, • v teku sta investiciji zdravstveni dom Krško in čistilna naprava v Kostanjevici ter • načrtovani investiciji v OŠ Senovo in Glasbeni šoli Krško. S pripravami za proračun 2001 smo začeli že v oktobru 2000, ko smo v skladu z veljavno zakonodajo na os- novi Izhodišč za oblikovanje proraču- Informacije pripravlja uprava Občine Kreko. Ureja: Matej DroMč. Naslov: Občina Krško. Cesta krških žrtev 14,8270 Krško. Telefon: 07/4981100 el. pošU: občina.krskoc Iflsert.si IB OhzorniK Informativna priloga Občine Krško ŠL41 anrtlPnai na za leto 2001, ki jih je posredovalo Ministrstvo za finance, pripravüi na- vodila in izhodišča za pripravo občin- skega proračuna. Gradivo smo posre- dovali proračunskim uporabnikom in na podlagi danih zahtevkov oblikovali delovno gradivo, ki ga je občinski svet obravnaval decembra 2000. Na osnovi zbranih potreb proračun- skih uporabnikov in ob upoštevanju prenesenih obveznosti in predobre- menitev proračuna ter upoštevajoč Program investicijskih vlaganj 2000- 2003, bi za pokritje vseh potreb potre- bovali skoraj 5 milijard SIT. Glede na predvidene prihodke proračuna, je bilo potrebno uskladiti vse potrebe. To pa ni bilo enostavno. Predvsem je nemogoče odhodkovno stran pro- računa pblikovati tako, da bi zadovol- jila pričakovanja vseh uporabnikov. Pri oblikovanju proračuna smo upoštevali: • z zakonom določene obveznosti, ki predstavjjajo 70% odhodkov pro- računa, • obveznosti iz naslova vračila posojil, • predobremenitve na podlagi po- godb, v skladu s Proračunom občine Krško za leto 2000 in Pro- gramom investicijskih vlaganj 2000-2003, • nove programe, v skladu s Progra- mom investicijskih vlaganj za ob- dobje 2000-2003, • programe s sovlaganjem države. Skupni prihodki proračuna za leto 2001 so načrtovani v višini 4.111.335.481 SIT, odhodki pa v višini 4.497.222.641 SIT. Predvidena je zadolžitev v višini 337 mio SIT, prenos sredstev iz leta 2000 pa znaša 50,2 mio SIT. Prihodki proračuna Skupni planirani prihodki: 4.111,3 mio SIT I. Davčni prihodki: 1.451,6 mio SIT v mio SIT Bobtdnina 1.085,1 David na premtieije 325,9 NtöädartiMblajoißStBritw 40,6 II. Nedavčni prihodki: 1.093,8 mio SIT v mio SIT Udetežba na dobičku in dohodkih od premoienja 97,9 Takse in pristojbine 15,5 Denarae kazni 0,3 Prihodki odprwlajeblaga in storitei 6,1 Dragi nedavčni prihodki* 974,0 *0d tega 961,5 mio SIT prihodkov od komunalnih prispevkov. III. Kapitalski prihodki: 463,6 mio SIT v mio SIT Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 340,6 PrHwdki od predate zemijtšč fn nemateriaJne^a premozenja 123,0 IV. Transfers prihodki: 989,8 mio SIT v mio SIT Prejeta sredstva iz državnega proračuna 959,8 Prejeta sredstva iz druglh javnih skladov 30,0 Odhodki proračuna Skupni planirani odhodki: 4.497,2 mio SIT (opomba: v spodnjih tabelah so predstavljene samo glavne postavke po posameznih področjih planiranin odhodkov proračuna občine Krško za leto 2001, zato se nekateri seštevki ne ujemajo) I. Zaščrta in reševanje: 95,4 mio SIT v mio SIT Občinska gasilska neza 36,9 Poklicna gasilska enota 43,5 CMIna zaščita 15,0 IL Družbene dejavnosti: 1.809,6 mio SIT - vrraoSlT Knltura 139,4 Zitanost^ tehnična kultura 3,0 Zdravstvo* 437,4 Predšolska ngoja 491,4 Socialno varstvo 207,1 * Nov ZD Krško 373,2 mio SIT, ostali programi 64,2 mio SIT v mio SIT Redni del Investicijski del Skupaj Vzgoja in izobraževanje 244,2 125,0 369,2 Šport in rekreacija 63,2 70,4 133,6 Oelo z mladimi 15,6 13,0 28,6 III. Gospodarska infrastruktura 1.268,7 mio SIT A. Komunala: 283,4 mio SIT v mio SIT Vzdrievanje parkov in zelenic 19,0 Vodofodna omrežja 160,4 Kanalizacije 59,7 Pokrivanje izgub javnih gospodarskih služb za leto 1999 33,7 B. Ceste: 628,2 mio SIT v mio SIT Letno vzdrževanje cest 106,0 Zimsko vzdrževanje cest 60,0 Vzdrievanje gozdnih poti 15,6 Javna razsvetljava 66,0 Prometna signalizacija 17,0 Izgradnja in obnova lokalnih cest 185,1 Izgradnja in obnova javnih poti 171,3 C.Ostala infrastruktura: 357,1 mio SIT v mio SIT Pokopališča 61,9 Ploiniki In javna razsvetljava 28,1 Ureditev trgov in ulic 26,8 Otok Kostanjevica, Ljubljanska cesta 48,1 Premostitveni objekti 50,3 Ostali objekti 65,1 Sanaclja plazov 68,1 Obzöffiikin Št. 41. apM 2001________ Informativna nriloga Ohčine Krškn IV. Gospodarske dejavnosti: 307,4 mio SIT v mio SIT Kmetijstvo 85,0 Malo gospodarstvo 83,3 Turizem 24,8 Stanovanja 67,4 Poslovni prostori 32,4 Ostale gospodarske javne službe 4,5 V. Okolje in prostor: 65,2 mio SIT v mio SIT Varstvo okolja 11,2 Urejanje prostora 31,4 Premoženjsko pravne zadeve - 22,6 VI. Stavbna zemljišča: 175 mio SIT v mio SIT Odkupi stavbnih zemljišč ' 101,1 Komunalno urejanje stavbnih zemljišč 72,5 VII. Odplačilo dolga: 41,8 mio SIT Amandmaji Na 23. seji občinskega sveta so bili predlagani tudi amandmaji k Pro- računu občine Krško za leto 2001 v višini 122,5 mio SIT. Občinski svet je sprejel amandmaje v predlagani obli- ki, kljub temu, da amandmaji niso im- eli navedenega finančnega vira. Občinska uprava je predlagala uskla- ditveni amandma, ki predvideva fi- nančni vir v višji prodajni ceni komple - ksa Materada v Poreču. Tako bo tudi realizacija programov predlaganih z amandmaji, kakor tudi del ostalihpro- gramov, odvisna od uspešne prodaje omenjenega kompleksa. V naslednjih številkah Informacij Občine Krško bomo podrobneje pred- stavili posamezna odhodkovna po- dročja proračuna občine Krško. ^^^^ Frunci Bogovič, ^Hjjj^^^ iupan občine Krško Financiranje krajevnih skupnosti Višina sredstev za financiranje krajevnih skupnosti je določena na podlagi kriterijev, ki upoštevajo po- trebna sredstva za delovanje kra- jevnih skupnosti, vzdrževanje javnih poti in druge programe krajevnih sk- upnosti. Za dejavnost in programe kra- jevnih skupnosti je v letošnjem pro- računu skupaj predvideno 132,6 mio SIT. Od tega je za neizvršena izplači- laiz leta 1999 namenjenih 15 mio SIT, in sicer za vzdrževanje javnih poti 8,8 mio SIT in za programe krajevnih sk- upnosti 6,2 mio SIT. v mio SIT Sredstva za delovanje krajevnih skupnosti 35,7 Sredstva za vzdraevanje krajevnih poti • 48,4 Sovlaganje v programe krajevnih skupnosti 48,5 Skupaj: 132,6 Sredstva namenjena posameznim krajevnim skupnostim v letu 2001 Krajevna skupnost Skupni znesek (v mio SIT) Brestanica 10,0 Dolenja vas 4,0 Gora 3,3 Koprivnica 4,5 Kostanjevica 14,2 Krško 17.8 Krško polje 7,3 Leskovec 6,9 Podbočje . 7.7 Raka 8,2 Rozno-Presladol 3,8 Senovo 20,7 Senuse 2,8 Veliki Podlog 5,6 Veliki Trn 8,5 Zdole 6.1 Informativna priloga Občine Krško _________Št. 41, april 2001 SPREJETISKLEPIOBČINSKEGA SVETA Občinski svet občine Krško je na svoji 23. seji, dne 05.04.2001, sprejel med drugim naslednje dokumente ODLOK o lokalnih turističnih vodnikih na ob- močju občine Krško Lčlen S tern odlokom občina Krško predpisuje naslednje vsebinske določbe tega odloka, in sicer: 1. opredelitev lokalnega turističnega vodnika, 2. strokovna usposobljenost lokalnega turis- tičnega vodnika, 3. register lokalnih turističnih vodnikov, 4. programe turističnega vodenja, 5. izvajanje, naročilo in evidenca turističnih vodenj, 6. nadzor, 7. prehodne in končne določbe. 1. OPREDELITEV TURISTIČNEGA VODNIKA 2. člen Po tem odloku je lokalni turistični vodnik fiz- ična oseba, ki domačim in tujim obiskovalcem občine Krško razkazuje in strokovno pojasn- juje naravne lepote, kultumo-zgodovinske spomenike, zgodovino, umetniška dela, et- nografske in druge znamenitosti in te storitve zaračunava po sprejetem ceniku. Pogoj je da: - ima opravljeno posebno strokovno us- posobljenost po tem odloku, - je v skladu s tem odlokom vpisana v regis- ter lokalnih vodnikov pri občini Krško. Za lokalne turistične vodnike se po tem od- loku ne štejejo strokovni delavci v muzejih, galerijah, turistično informacijskem centru in podobnih subjektih, ko opravljajo vodenja v okviru svoje redne zaposlitve. 2. STROKOVNA USPOSOBUENOST LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODNIKA 3. člen Ob vpisu v register lokalnih turističnih vodni- kov za opravljanje nalog lokalnega turističnega vodnika mora kandidat izkazati: - da ima najmanj V. stopnjo izobrazbe in znanje enega tujega jezika za stopnjo sred- nje strokovne izobrazbe, - da ima posebno strokovno usposobl- jenost, ki jo je pridobil na ustreznem teč- aju, ki ga je izvajala s strani občine poo- blaščena organizacija, kar dokazuje s po- Mrdilom o uspešno opravljenem, strok-" ovnem izpitu. 4. člen Tečaje strokovne usposobljenosti za opravl- janje lokalnih turističnih vodnikov organizira s strani občine Krško pooblaščen izvajalec, ki ga izbere s pomočjo javnega razpisa. Tečaj organizira izvajalec tako, da razpiše termine tečaja in pogoje za vpis na tečaj. Tečaj strokovnega usposabljanja se deli na teoretični in praktični del. Udeleženci morajo za pridobitev potrdila o opravljenem tečaju opraviti preverjanje strok- ovne usposobljenosti za opravljanje nalog lokalnega turističnega vodnika pred izpitno ko- misijo, kjer so poleg izvajalčevih strokovnjak- ov tudi trije člani, ki jih posebej v ta namen im- enuje župan občine Krško za svoje območje. 5. člen Predmetnik tečaja za lokalne turistične vod- nike po občini je najmanj naslednji: 1. Vodstvo turističnih potovanj a) vrste in načini vodenja, b) tehnika vodenja, c) postopek v problematičnih situacijah, d) časovni in prostorski načrt vodenja. 3. Dopolnilne zvrsti vodenja a) psihologija za turističb) ne vodnike, b) retorika, c) bonton in kodeks vodnikov, d) osnove poslovanja v turizmu, e) turistična zakonodaja, f) vaje v nastopanju - predstavitev seminar- skih nalog. 4. Strokovni predmeti - spoznavanje občini a) zgodovina, b) geografija, c) etnologija, d) turistična podoba občine, e) orientacijsko spoznavanje občh) ine. 6. praktično vodenje in preizkus znanja a) vodenja izbranega dela občine v sloven- skem in/ali tujem jeziku, za katerega želi pridobiti potrdilo - simutacija turistične sk- upine, b) ogled in vodenje določenih objektov, c) pisni preizkus - odgovori na vprašanja, d) seminarska naloga o dogovorjeni temi. , 6. člen Ko izpitna komisija ugotovi, da ima kandidat za lokalnega turističnega vodnika potrebno znanje, mu izda potrdilo o strokovni usposobl- jenosti s čemer pridobi naziv »lokalnega turis- tičnega vodnika«. Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja za lokalnega turističnega vodnika, se lahko ponovno prijavi na preizkus znanja po 30 dneh od neuspelega preizkusa. 3. REGISTER LOKALNIH TURISTIČNIH VOD- NIKOV 7. člen Osebe, ki jim je bilo izdano potrdilo o strok- ovni usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika, se morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti vpisati v register lokalnih turističnih vodnikov, ki ga vodi občina Krško, kjer dobijo izkaznico z veljavnostjo treh (3) let. Izkaznica je pravokotne oblike v velikosti 5,5 cm x 8,5 cm z natisnjenim grbom občine Krš- ko, priimkom in imenom ter nazivom lokalni turistični vodnik, zaporedno evidenčno števil- ko iz registra, datumom izdaje in rokom veljav- nosti. Za kvalitetno opravljena vodenja se šteje, če v roku 15 dni po opravljenem vodenju ni pris- pela na občino nobena pisna pritožba s strani obiskovalcev/uporabnikov vodenja. Če na občino prispe pisna pripombe oz. pritožba se o tem obvesti lokalnega turistične- ga vodnika, ki je vodenje opravljal in se mu da možnost, da v roku 8 dni odgovori na pritožbo. 0 utemeljenosti oz. neutemeljenosti pritožbe dokončno odloči posebna komisija, ki jo im- enuje župan. Komisija po potrebi pridobi še do- datne informacije, če oceni.da je to potrebno. Lokalni turistični vodnik pri organu, ki vodi register lokalnih turističnih vodnikov, lahko dvigne novo izkaznico, če vtreh letih opravi na- jmanj desetturističnih vodenj. 8. člen Dejavnost vodenja lahko opravljajo samo tisti vodniki, ki imajo veljavno izkaznico. Pri vodenju morajo obvezno nositi veljavno izka- znico v priponki. ObzÖVBiKin Št. 41, april 2001 Informativna priloga Obcine Krsko 9. člen Register za lokalne turistične vodnike vse- buje naslednje podatke: 1. zaporedno evidenčno številko pred posameznim vpisom, 2. datum vpisa, 3. ime, priimek, 4. prebivališče in številko telefona, 5. dokazila o strokovnem znanju in usposobl- jenosti. Dejavnost turističnega vodnika lahko v obči- ni Krško opravlja tudi oseba, ki je vpisana v reg- ister turističnih vodnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma ima o tem ustrezno izkaznico, v kolikorturistična agencija oziroma organizirana skupina ne naroči lokalnegaturis- tičnega vodnika. 4. PROGRAMITURISTIČNEGA VODENJA 10. člen S tem odlokom Občina Krško opredeljuje naslednje programe turističnega vodenja: - program vodenja po posameznih turistično zanimivih krajih, - program vodenja po kultumo - zgodovin- skih in etnoloških znamenitostih Posavja, - program vodenja po vinsko turističnih ces- tah Posavja, - program vodenja z avtobusno vožnjo pre- ko Posavja s predstavitvijo vseh lokalnih zanimivosti, gostinskega, športnega, pod- jetniškega in kultumo zgodovinskega po- tenciala, - program vodenja šolskih skupin po krajih: Brežice, Kostanjevica, Krško, Sevnica, - program vodenja v zvezi s gostinsko-nas- tanitvenimi in turistično-kmetijskimi objek- ti v Posavju, - program vodenja po naravnih znamenito- stih, - kombinirani programi po želji naročnika. 11. ölen Podatke za programe turističnega vodenja zagotavljajo: 1. turistična in druga društva 2. občinske turistične zveze 3. turistično-informacijski centri 4. ponudniki hrane in nastanitvenih kapacitet 5. druge zainteresirane fizične in pravne os- ebe. Podatki se dostavijo občini Krško ali LTO če je le-ta organizirana. Vsebino posameznih pro- gramov potrdi posebna komisija, ki jo imenuje župan. D3 QbmniK 5. IZVAJANJE, NAROČILO IN EVIDENCA TURISTIČNIH VOOENJ 12. člen Lokalna turistična vodenja se izvajajo v okvi- ru rednih in naročenih vodenj. Naročila za vodenje sprejemajo: a) turistično informacijski centri in turistične informacijske pisarne, b) turistična in druga društva ter druge orga- nizacije, ki se ukvarjajo s turistično dejav- nostjo, c) lokalni turistični vodniki lahko tudi nep- osredno. V roku treh (3) dni morajo o naročenih in opravljenih vodenjih obvestiti pristojni turistično informacijski center. 13. ölen Turistično informacijski center na osnovi pr- ijav lokalnega turističnega vodnika vodi evi- denco o opravljenih turističnih vodenjih ter o tem pošlje letno poročilo do 15.januarjaza pre- teklo leto Občini Krško in Gospodarski zbornici Slovenije. Evidenca mora poleg osnovnih podatkov iz 9. člena tega odloka vsebovati tudi: - kdo je naročil vodenje, - koliko obiskovalcev je bilo vodeno v posameznem vodenju, - kraj oziroma država od koder so obiskoval- ci, - utemeljene pripombe, ki se je vpišejo na- knadno v roku 15 dni po odločitvi komisije. 6. NADZOR 14. ölen Lokalni turistični vodniki opravljajo vodenje v svojem imenu in za svoj račun ter so iz konkretnih vodenj plačniki davkov na dohodke. 15. člen Nadzor nad izvajanjem dela lokalnih turis- tičnih vodnikov opravljajo občinski in drugi pristojni organi nadzora. 7. PREHODNAINKONČNADOLOČBA 16. ölen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: ' 032-01-5/01-0403 Krško: ' 05.04.2001 Župan občine Krško Franc Bogovič, l.r. S K L E P o postavitvi javnega spomenika aka- demskemu kiparju in medaljerju Vladimirju Štovičku v Gaju zaslužnih občank in občanov v Krškem I. Občinski svet Občine Krško sprejme sklep o postavitvi javnega spomenika aka- demskemu kiparju in medaljerju Vladimirju Štovičku v Gaju zaslužnih občank in občanov v Krškem. II- Odkritje javnega spomenika akademske- mu kiparju in medaljerju Vladimirju Štovičku bo ob občinskem prazniku v mesecu juniju 2001. III. Za realizacijo tega sklepa se v Odloku o proračunu Občine Krško za leto 2001, zag* otovijo sredstva v višini 3.000.000,00 SIT, in sicer iz postavke 1094 - Občinska priznanja in nagrade, morebitna manjka- joča sredstva pa se zagotovijo iz postavke 3149 - Sredstva za druge programe. IV. Sklep velja z dnem sprejetja. Številka:901-1/00-0703 Datum:05.04.2001 Franc Bogovič župan Informativna priloga Občine Krško ŠL4l,aprU200l S K L E P o izdaji soglasja k Sporazumu o zapiran- ju finančne konstrukcije novega Zdravstvenega doma v Krškem in pre- vzemu v upravljanje I. Občinski sve.t občine Krško soglaša s predlagano vsebino Sporazuma o zapiranju finančne konstrukcije novega Zdravstvene- ga doma v Krškem in prevzemu v upravljan- je ter pooblašča župana občine, da ta spo- razum podpiše. Sporazum je sestavni del tega sklepa. II. Sklep velja z dnem sprejetja. Številka: 35101-129/97 Datum: 05.04.2001 Franc Bogovič župan Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, ki jo zastopa župan Franc BOGOVIČ, in Javni zavod Zdravstveni dom Krško, Ces- ta krških žrtev 56, ki ga zastopa direktor Ru- dolf Ladika, dr.med.spec.spl.med. skleneta naslednji SPORAZUM o zapiranju finančne kon- strukcije novega Zdravstvenega doma v Krškem in prevzemu v upravljanje LčTen Stranki tega sporazuma ugotavljata: da sta Občina Krško in Republika Slovenija na podlagi Pogodbe o sofinanciranju inves- ticije v javni zdravstveni zavod na primarni rav- ni št. 015/00 soinvestitorja objekta Zdravstvenega doma v Krškem, da je kot del investicije v objektu predvidena notranja ureditev prostorov z medicinsko in nemedicinsko opremo, da imata Občina Krško, kot ustanovitelj JZ Zdravstveni dom Krško in JZ Zdravstveni dom Krško skupni interes za preselitev zdravstvene- ga doma na novo lokacijo ter sorazmemo udeležbo JZ Zdravstveni dom Krško v soin- vestiranju novega Zdravstvenega doma v delu investicije, ki zajema ureditev notranjih pros- torov z medicinsko in nemedicinsko opremo. 2.člen Predmettega sporazuma je določitev načina in pogojev za kritje sorazmernega dela strošk- ov v delu investicije Zdravstveni dom Krško, ki zajema ureditev notranjih prostorov in sicer z medicinsko in nemedicinsko opremo. 3. člen Stranki sta sporazumni, da sredstva za po- trebno notranjo medicinsko in nemedicinsko opremo zagotovijo v skladu s finančnimi zmožnostmi Javnega zavoda ZD Krško ter dela amortizacije in frrihrankov. Tako, da bo Zdravstveni dom Krško najel posojilo do višine 50% amortizacije za servisiranje posojila, os ¦ tali del amortizacije pa se uporablja za zagotov- Ijene tekoče zamenjave izrabljene opreme. Glede nato, da po Zakonu o zavodih, ta opre- ma postane last ustanovitelja, bo pri najetju kredita ustanovitelj izdal potrebne garancije za servisiranje posojila, v okviru možnosti pro- računa Občine Krško, v kolikor bi v JZ Zdravstveni dom Krško nastale težave pri odplačilu posojila. 4. člen Stranki tega sporazuma se dogovorita, da bo Občina Krško vodila vse potrebne postopke za izgradnjo objekta v smislu pridobivanja po- trebne dokumentacije, izvedbo javnega raz- pisa za oddajo predmetnih del ter izbiro izvajal- ca, v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Ur. list RS, St. 39/00), ter izvajala nadzor nad izvedbo del po izvajalski pogodbi. Stranki sta sporazumni, da JZ Zdravstveni dom Krško vodi vse potrebne postopke za na- bavo medicinske in nemedicinske opreme za novi objekt Zdravstveni dom. Občina Krško bo nudila potrebno strokovno pomoč, na zahtevo JZ Zdravstveni dom Krško. 5. člen Za vsa nastala vprašanja v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, stranki imenujeta svoje odgo- vorna predstavnika: za Občino Krško - Janjo Špiler univ.dipl.inž.grad., za JZ Zdravstveni dom Krško - Rudolfa Ladi- ko, dr.med.spec.spl.med. 6. člen Stranki sta soglasni, da novozgrajene pros- tore Občina Krško preda v upravljanje JZ Zdravstveni dom Krško in sočasno prevzame upravljanje objekta na CKŽ 56, ki ga ima sedaj v upravljanju JZ Zdravstveni dom Krško. JZ Zdravstveni dom Krško se zavezuje, da bo zapisniško predal objekt na CKŽ 56 najkasneje v roku dveh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novi objekt Zdravstveni dom Krš- ko. Z dnem predaje novozgrajenih prostorov JZ Zdravstveni dom Krško preidejo na JZ Zdravstveni dom Krško vse obveznosti, ki se nanašajo na stroške sorazmernega dela objek- ta s katerim bo upravljal JZ Zdravstveni dom Krško (stroški vzdrževanja sorazmernega dela objekta, stroški funkcionalnega zemljišča, vzdrževanje zelenic, zimsko pluženje,...). 7. člen Morebitne spore, ki bi nastali v zvezi z real- izacijo tega sporazuma, bosta stranki spora- zumno reševali z medsebojnim dogovorom. V primeru, da spora ne bo možno rešiti, lahko vsaka stranka sproži spor pri stvarno pris- tojnemsodiščuvKrškem. 8. člen Sporazum je sklenjen in prične veljati z dnem, ko ga podpišeta obe stranki in da nanj soglasje Občinski svet. 9. člen Ta sporazum je napisan v štirih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po dva izvoda. Številka: 35101-129/97 Javni zavod ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO direktor Rudolf Ladika, dr.med.spec.spl.med OBČINA KRŠK0 Župan Franc Bogovič ObžffifUKBI k 4i a M2001 Informativna priloga Občine Krško Posavje in Evropa IZLET PO POSAVJU ZA TUJE ŠTUDENTE Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško, znotraj katerega deluje sekcija za promocijo Posavja, je minulo soboto v sodelovanju z Mednarodno pisarno Maribor organiziralo izlet po Posavju za tuje študente Univerze v Mariboru. Šestintrideset študentov iz enajstih držav: Avstrije, Francije, Češke, Grčije, Italije, Peruja, Portugalske, Slovaške, Španije, Švedske in Slovenije je obiskalo posavske kra- je. Vsi gostujoči študentje študirajo en semester preko programov izmenjave Erasmus ali Ceepus na mariborskih fakultetah. Njihov prvi postanek je bil v Brežicah, kjer so si ogledali Posavski muzej v gradu Brežice in nato staro mestno jedro. Pot odkrivanja lepot Posavja so nadaljevali proti Kostanjevici, se povzpeli na Podgorjansko vinsko cesto in tarn okusili njeno kulinarično ponudbo in pristen domač cviček. Zna- menitosti Kostanjevice so zaključili z ogledom Kostanjeviške jame, ki jih je kljub bogastvom kraškega sveta drugod po Sloveniji še vedno znala pritegniti. Ker se Posavje lahko pohvali s pestro vinsko ponudbo, so svoje spoznavanje vin obogatili z doživetim ogledom pridelave in pokušnje posavskih penin in predikatnih vin na Sremiško-Bizeljski vinski cesti. Zadnji postanek pred vrnitvi- jo nazaj v Maribor so imeli na gradu Oresje, kjer so jim še dodatno popestrili večer z dobrotami domace grajske kuhinje in vinske kleti. Iskre v očeh in nasmejani obrazi študentov so dokazali, da je zanimanje mladih za Posavje veliko, saj so z navdušenjem odkrivali raznovrstno kulinarično in boga- to vinsko ponudbo, naravne lepote, zgodovinske in etnološke znamenitosti kot nenazadnje gostol- jubnost domačinov v Posavju. Člani sekcije za promocijo Posavja z veseljem ugotavljamo, da lahko Posavje s svojimi znanimi in manj znanimi lepotami, pestrostjo pokrajine in posebnosti ljudi ponudi vsakemu mlademu človeku, ki še vedno išče nekaj novega in enkratnega, vrsto zanimivosti, užitkov in nepozabljenih doživetij. Ker deluje sekcija predvsem v smeri doživljajskega spoznavanja in raziskovanja Posavja, poskušamo preko različnih dejavnosti in projektov vključiti tako mlade ljudi iz Slovenije, še posebej pa iz tujine, da resnično, na svojevrsten način, v deželi Posavja izkusijo vse možnosti za zabavo. rekreacijo in učenje. Eden takih vecjih projektov v bližnji prihodnosti bo tudi organizacija mladinskega raziskov- alnega tabora v Posavju, v katerem bodo preko evropskega programa Mladina vključeni udeleženci iz Nizozemske in Slovenije, da skupaj proučijo možnosti za nadaljnji razvoj in promocijo kulturne dediščine v Posavju, na primeru delujočega mlina starega dvesto let. Tanja Kunej Morda niste vedeli NASELJA V OBČINIKRŠK0:1 Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Avguštine, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Pod- bočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Pod- bočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Črešn- jevec pri Oštrcu, Črešnjice nad Pijavškim, Čretcž pri Krškem, Črneča vas, Dalce, Dedni Vrh, Dobe, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrava pri Kostanjevici, Dobrovä, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Lesk- ovec, Dolga Raka, Dolnja Prekopa. Dolšce, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Frluga, Globočice pri Kostanjevici, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornja Prekopa, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Grič, Gržečavas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Ivanjše, Jablance, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo, Kališovec, Karlče, Kobile, Kočarija, Kočno, Koprivnica, Koprivnik, Kg- ritnica, Kostanjek, Kostanjevica na Krki, Kre- men, Krško, Kržišče, Leskovec pri Krškem, Li-' belj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Male Vodenice, Malence, Mali Kamen, Mali Ko- ^ ren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrčna sela. Mrtvice, NemSka Gora, Nemška vas. Nova Gora, Orehovec, Osredek pri Trški Gori, Oštrc, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Podstrm, Pod- ulce, Površje, Premagovce, Presladol, Prista- ya ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reäanj, Rožno, Ržišče, Sajevce, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Sli- novce, Sliyje, Smečice, Smednik, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spod- nji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki. Strmo Rebro. Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Velike Vodenice,; Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrbje, Vrh pri Površju, Vrhulje, Vrtača, Zaboršt, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje. _______________,_____;---------------^J ES ObzoriliK Informativna priloga Občine Krško Št. 41, apm 2001 Praznik Krajevne Skupnosti ZDOLE TRADICIOHAINO JURJEVANJE NA ZDOLAH ¦ Turistično - hortikulturno društvo in Krajevna skupnost Zdole vabita tudi letos ob prazniku krajevne skupnosti na tradicionalne prireditve »Jurjevanje na Zdolah«. In kakšen je letošnji program? V petek, 27.aprila bo potekala slavnostna seja sveta KS Zdole, ob 19.30 uri tega dne pa bodo krajanom in gostom, kot je zadnja leta v navadi pripravili kulturni dogodek. Tokrat bo na Zdolah gostovala dramska sekcija KUD Brestanica in v Domu Bena Zupančiča odigrala veseloigro »Pridi gola na večerjo«. Dan kas- neje, v soboto, 28.aprila, bo pričel ob 10,uri dopoldan zeleni Jurij s spremstvom pobirati jajca in klobase. po vaseh, pobiranje pa bodo veselo zaključili okrog 18. ure v tamkajšnji gostilni Tišler. Osrednja prireditev bo vnedeljo, 29.aprila, ko bo ob 5.uri zjutraj budnica s Pihalno godbo Krško, sledilo bo tradicionalno potrka- vanje zvonov, pečenje cvrtja, ki v zgodnjih jutranjih urah vsako ' leto privabi na Zdole ljudi iz vseh smeri in vetrov, nakar se bodo zvrstili nastopi pevcev, harmonikarjev, citrarjev itd. Tega dne bodo na Zdolah slavnostno otvorili tudi prikljucek zdolskega vodovoda na krški vodovod, Gasilsko društvo pa bo organiziralo dan odprtih vrat. Od 16.ure dalje bo vse obiskovalce zabaval An- sambel Slapovi, kot gostja pa bo ob 18.uri nastopila tudi Nuša Derenda, zmagovalka EME 2001. Paša za oči in vzdušje bo veliki ognjemet, ki ga bodo prižgali ob 22.uri, seveda pa bo tudi od te ure naprej veselo. Zeleni Jurij na Zdolah vas pričakuje! Št. 41, apM 2001 Informativna priloga Občine Krško Društva in klubi se predstavljajo »DRUŠTV0IZVIR NADAUUJE S SVOJIMIAKTIVNOSTMI« TUdi v letosnjem koledarskem letu Društvo Izvir za prostovoljno de/o, prevenf/Vo in svetovonje iz Krškega nadaljuje z vsemi svojimi projekti in dejavnostmi, ki so že dobro znane tako otrokom in mladostnikom kot tudi ostali iavnosti. Dnevni center za otroke in mladostnike, ki je zasnovan kot osebna, pšihosocialna in učna pomoč in je začel s svojim delovanjem v pretek- lem letu, še vedno deluje vsak dan v popoldanskem času med 13.00 in 17.00 uro. Dnevno ga obišče od 10 do 12 otrok (osnovnošolci in srednje- šolci), ki ali potrebujejo pomoč pri učenju in osvajanju nove šolske snovi, oziroma pomoč pri delanju domačih nalog in tudi otroci, ki po- trebujejo varstvo v popoldanskem času, oziroma otroci, ki se udeležijo različnih prostočasnih dejavnosti (šport, ustvarjalne delavnice, inter- aktivne igre, idr.), oziroma prihajajo na Dnevni center predvsem zara- di druženja z vrstniki. Kljub našim željam, dobri volji in elanu pomagati otrokom, pa se vsakodnevno srečujemo s prostorsko stisko, kar onemogoča boljše rezultate ter razširitev in popestritev omenjenega programa. . Ob petkih popoldan se v Dnevnem centru srečujejo tudi skupine mla- dostnikov, srednješolcev, ki se udeležujejo Delavnic socialnih spretnos- ti. Gre za preventivni program dela s skupino mladih, ki poteka v obliki delavnic. Program ima 14 delavnic, med katerimi sta tudi dve, katerih temo izberejo mladostniki sami. Delavnice traja- jo dve šolski uri, enkrat tedensko. zajemajo pa ra- zlična področja človekovega življenja: sodelovan- je, komunikacija, čustva, spoprijemanje z jezo, krepitev samopodobe, nasilje, reševanje konflik- tov, glasba kot medij, sproščanje. vloge in odnosi, stres. Dosedaj so program Delavnic socialnih spretnosti uspešno zaključile že tri skupine sred- nješolcev, te je 3 2 dijakov. Z delavnicami pa sedaj nadaljujejo zopet tri skupine srednješolcev, to je približno 42 dijakov. Informativna priloga Občine Krško____________________________ st39-4amane2001 Že tretje leto zapored pa ob sobotah popoldan med 15.00 in 16.30 uropotekajo Street športne aktivnosti v veliki telovadnici Osnovne sole Jurij Dalmatin Krško. Športnih aktivnosti se pov- prečno udeležuje med 35 in 40 otrok, včasih tudi več, prihajajo redno in zelo radi, saj tu lahko igra- jo košarko, odbojko, se lovijo, skačejo ipd. Doga- janje na »Streetu« j'e vedno zelo živahno in »nabi- to z otroškim smehom«. Tako kot med vsakimi počitnicami, smo tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami, ki so bile med 19.2. in 23.2., organizirali Počitniške ak- tivnosti za osnovnošolske otroke, ki so potekale 19. in 20. februarja med 9.00 in 14.00 uro. Počit- niških aktivnosti se je ponovno udeležilo razmer- oma veliko stevilo otrok, saj smo imeli dnevno več kot 60 otrok. Kaj smo počeli? Prvi dan smo iz ba- lonov izdelovali maske, voščilnice za osmi marec, barvali na majice in keramiko, spoznavali taborniške »skrivnosti«, igrali različne igre z žogo; drugi dan pa smo barvali pustne maske, na steklo, keramiko, izdelovali nakit, ponovno spoznali nekaj taborniških skrivnosti, igrali ra- zlične igre z žogo, se razgibali na aerobiki, za konec pa smo še »preizkusili svoje možgančke« s kvizom. V okviru počitniških aktivnosti smo 27. februarja skupaj z Diskoteko Pacific organizirali Pustno rajanje za predšolske in osnovnošolske otroke. Naši načrti za letošnje leto Kmalu bodo spet počitnice. Na društvu se že aktivno pripravljamo na naslednje delavnice in aktivnosti: med prvomajskimi načrtujemo dvod- nevne aktivnosti; med poletnimi pa enotedenske. Kot vsako leto bomo tudi med letošnjimi počit- nicami organizirali 5-dnevni tabor. Načrtujemo počitniške aktivnosti za naslednje šolsko leto (2001/2002) - Jesenske počitnice, novoletni pies in predvsem v mesecu decembru (veseli december) Dneve odprtih vrat z aktivnost- mi povezanimi z novoletnim vzdušjem. Kot lahko preberete, je Društvo Izvir zelo ak- tivno in nenehno v pripravi novih aktivnosti na- menjenih otrokom, saj je glavni cilj našega društ- va čim aktivneje zaposliti otroke in zapolniti nji- hov prosti čas, da bi ga le-ti preživeli čimbolj smiselno in polno. In prav glede na vse aktivnosti, ki jih izvajamo, vabimo vse, ki bi želeli postati prostovoljci ali radi delate z otroki, da se nam pridružite in nam pomagate, da bi otrokom polep- šali njihov vsakdan. Dobite nas na CKŽ 30, nasproti Valvasorjeve knjižnice, v starem delu mesta, oziroma na tel. štev.: 07 49 01 810,07 49 01 811 in GSM 031 575 169 vsak dan med 8.00 in 17.00 uro. Na internetnem naslovu izvir@car.si in kmalu tudi na spletni strani! PODJETNIŠKI IN TURISTIČNO INFORMAC1JSKI CENTER KRŠKO VAS OBVEŠČATA: Evropohod 2001 V Sloveniji bo v času od 27. maja do 21. juni- ja 2001 potekal Evropohod 2001. To je vseevropska akcija v okviru organizacije Evropske popotniške zveze, v katero je vkl- jučenih 28 držav stare celine in po katerih poteka pohod Eurofona, ki je simbol Evropo- hoda. Letošnji pohod se bo pričel v Greüi ter bo preko Bolgarije, Romunije in Madžarske prišel v našo državo, skozi katero peljeta evropski pešpoti E6 in E7. Potovanje bodo spremljale razne prireditve in predstavitve krajev, kjer bodo postanki, saj je namen poho da povezovanje in sožitje med evropskimi nar- odi, katerih ideja je združena Evropa. V našo občino bo Eurofon prišel v četrtek, 7. junija 2001 iz Podsrede, prvi postanek bo na Zdolah. Nato bo v Krškem na Trgu Matije Gubca v ta namen sprejem pohodnikov in krajša kultur- na slovesnost. Postanek bo še pred Osnovno §olo Leskovec pri Krškem s prireditvijo ter zaključek v Kostanjevici na Krki. Vabimo vsa planinska, turistična in druga društva, da se vključite v projekt vseevropskega pohodniäva ter se priključite pohodnikom. Vse registr- irane ponudnike od markirani trasi pa vabi- mo, da prodajate svoje dobrote mimoidočim. Zakladnica - stalna razstava Podjetniški center Krško ima v svojih pros- torih na Cesti krških žrtev 5 3 (v hekdanjih pros- torih banke Celje, poleg banke SKB) razstavni prostor - ZAKLADNICO, kjer se predstav|ja- jo razni ustvarjalci. Zakladnica je razstava kreativnosti, inovativnosti in idej podjetnikov, podjetij in samostojnih ustvarjaleev. Vabimo vas na ogled stalne razstave, kjer boste lahko dobili razne ideje za darila in spoznali dejav- nost nekaterih ustvarjaleev. Trenutno imamo razstavljene izdelke kartonske embalaže Gra- paka, Konsigrafa, Tespacka, Varstveno de- lovnega centra Leskovec, članov Likovnega druäva OKO ter druge, posebno mesto pa zavzemata izdelka, ki bosta tudi na razstavi v Los Angelesu, in sicer Čebularjeva »Tea 4 2« in Kržanov »šmolcer« posoda za mast. Koledar prireditev Vsa društva naprošamo, da nam redno in pravočasno dostavljate programe prireditev, da jih lahko brezplačno vključimo v koledar prireditev, ki ga mesečno pošiljamo na ra- zlične naslove v Sloveniji in tujini. Podrobne informaeije dobite na naslovu: PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO (07/490 22 20) CKŽ53,8270Krško-EnotaTuristično • , informaeijski center Krško (07/490 22 20), kontaktna oseba Lea-Marija COLARIČ ObzorniK tSX Št. 39-40, marec 2001 kultura in izobraževanje KULTURNIMOZAIK (april) -Vtorek, 3.aprila2001,sejevVal- vasorjevi knjižnici Krško otrokom predstavila domačinka Jožica Mikek s svojo prvo knjigo pravljic. - V sredo, 4.aprila, je v Kulturnem domu Krško potekala revija otroških in mladin- skih pevskih zborov občine Krško - »Pesem mladih src 2001«. - V portor- oškem Avditoriju so s podelitvijo na- grad zaključili 4. festival slovenskega filma. Nagrado za najboljši ce- lovecerni film je prejel film Sladke sanje v režiji Saša Podgorška, sicer brežiškega rojaka, ki je film posnel po scenariju Mihe Mazzinija. - Pišeč- ki osnovnošolci in učitelji so 30.mar- ca v večnamenskem domu v Pišecah izvedli lO.otroški glasbeni festival. - V okviru vecerov Pod dežnikom sta se v krški kavarni Rondo 5.aprila predsatvila Aleksander Ivanšek in Tanja Tršelič, za glasbeni del je posk- rbela skupina Srake z Rake. - V kul- turni dvorani Gasilskega doma Sevnica je bila v torek, lO.aprila, re- vija šolskih pevskih zborov, na kateri ' je nastopilo pet zborov iz sevniške občine. Na Senovem so se v sredo, ll.aprila, srečale lutkovne skupine Dolenjske, Posayja in Bele Krajine. - Na štiridnevni prireditvi (10.-13.4.) v okviru Festivala vzgoje in izobraževanja 2001 v Celju, so se predstavili tudi senovski osnovno- šolci z raziskovalnim projektom »Zakladi zdrayja so v naravi«. Na razstavnem prostoru so učenci s svojimi mentorji pripravljali dišeče soli za osvežilne kopeli, zelenjavne zdravilne vitaminske kure, ipd. V dvorani Kulturnega doma Primož Trubar v Loki pri Zidanem Mostu je nastopil Big Band Krško - V sredo, 18.aprila, so pod okriljem organiza- torjev - Posavskega muzeja Brežice ter Dolenjske banke, v galeriji Dolen- jske banke v Brežicah odprli razsta- vo slik Tuga Lebiča. Ob otvoritvi so nastopili gojenci Glasbene sole Brežice, razstavljena tihožitja pa si lahko ogledate do 13.maja. - V Restavraciji Rondo v Krškem -sta se v četrtek, 19.aprila na literarno-glas- benem večeru predstavila Nataša Span in Janko Petan, glasbeni izvaja- lec pa je bila skupina Tumeavgusti. FOLKLORNO DRUŠTV0 TUFLCI Krško Tüflci, ki so si imeli nadeli po malih rumenih jabolkih, so pred kratkim registrirano folklorno društvo iz Krškega, ki so skupaj predvsem zato, ker jih poleg pri- jateljskih vezi druži tudi veselje do petja in igranja na ljudske instru- mente. Premierno so se predstavili na Folklornem večeru v Artičah konec lanskega oktobra, potem pa so se nastopi kar vrstili: na martinovan- jih, rojstnodnevnih zabavah, letos pa še na Sejmu Alpe Adria in Prazniku vina. V svoje predstave poskušajo vplesti drobce iz vsakod- nevnega kmečkega življenja, jih tudi zaigrajo, vse skupaj pa pospremijo z ljudskimi in narod- nozabavnimi pesmimi. Če jim le čas in številne ostale ob- veznosti dopuščajo, se z veseljem odzovejo vsakršnemu povabilu za nastop, veseli pa so tudi nasvetov in pomoči pri besedilih, noši, opremi, ljudskih instrumentih in nasploh pri vsem, kar se tiče ljudskega izročila. In kdo so Tuflci: Gabrijel Rožac (vodja), Toni J>irnar, Dušan Rož- man. Robert Furar, Nataša Mi- kolavčič, Katja Pungračič in Ber- nardka Zorko. Dosegljivi so na naslo- vu: Folklorno društvo Tuflci Krško, Partizanska 12, Krško SEVNIŠKA KNJIŽNICA SE ŠIRI Sevnica, 11.4. - Občinsko knjižnico v Sevnici, ki ima evidentiranih 4410 članov, je v lanskem letu obiskalo 61124 oseb, ki so si izposodile 97670 kosov knjižničnega gradiva. Ker se je dejavnost knjižnice, ki izvaja tudi spremljajoče programe in prireditve, od razstav, literarnih vecerov do pred- stavitev knjig in predavanj razširila, je Občina v istem poslopju dokupila za potrebe knjižnice še dodaten prostor. Slednjega sicer še urejajo, so pa v tern tednu, v ponedeljek, odprli novo enoto v Krmelju, sicer pa deluje izposojevališče občinske knjižnice tudi v Loki pri Zidanem Mostu. »ZLATI CANKARJEVI UČENCI« Po neuradnih rezultatih vseslovenskega tek- movanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje 2000/2001 so prejeli zlato Cankarjevo priznanje tudi naslednji učenci iz posavskih os- nqvnih šol: Franja Zagorc in Ajda Senica (obe iz OS Savo Kladnik Sevnica), Tanja Žibert (OŠ Boštanj), Dijana Kožar (OŠ Brežice), Tamara Šta- jner (OŠ Jurij Dalmatin Krško), Urška Novosel (OS Velika Dolina) in neznana učenka ali ucenec iz Osnovne sole Cerklje ob Krki (sola ni dovolila objave!). Čestitamo! TRETJIVVRSTO- KULT 2001 Mladinski center Brežice ter Društvo študentov Brežice sta kot organizatorja letos premaknila 3. brežiške kulturne dneve ali t.im KULT v drugo polovico junjja. Od 18. junija pa vse do l.julija se bo zvrstilo veliko prireditev za vse generacije, pd kino predstav do gledaliških ter lutkovnih pred- stav, literarnih in kavarniških večerov, raznih razstav in športnih srečanj. Letošnji KULT bo poseben po tern, da se bodo občinstvu predstavili oziroma krojili velik del dogajanja ustvarjalci, ki so svojo umetniško ter ustvarjalno pot začeli prav v Brežicah. 0BJAVUAJTENA- WWW.0BZ0BNIK.COM Vse zainteresirane, predvsem pa organizatorje prireditev, sestankov, srečanj in drugih zanimivih dogodkov, ki se odvijajo v posavskih občinah ali so kako drugače povezani z našimi kraji in ljudmi, vabimo, da nam po elektronski pošti (posavski.obzor nik® siol. net) pošiljajo kratke in- formacije, po možnosti ne daljše od desetih vrstic, v vsakem primeru pa si pridržujemo pravico kra- jšanja za (brezplačno!) objavo na spletni strani. BULIMIJA IN ANOREKSIJA Pri Založbi Boom iz Krškega so v mesecu apri- lu v sodelovanju z nemško družbo za avdiovizuel- no informacijo FWU iz Grunwalda izdali dve videokasti, in sicer z naslovom Bulimija in An- oreksija. Kaseti bosta v veliko pomoč vsem, ki se ukvarjajo s problemi nepravilnega prehranjevan- ja, saj so v filmih tako dekleta kot žene brez zadržkov spregovorile o tern, kako so za dosego idealne teže čistile presežke zaužite hrane in nad lastnim telesom izvajale nasilje. TBIDNEVNA »PESEM POSAVJA 2001« Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Ob- močne izpostave Krško, Sevnica ter Brežice so za konec tega tedna organizirale prireditev »Pesem Posavja 2001«. ki se bo odvijala na treh pri- zoriščih, in sicer v petek, 20.aprila, ob 19. uri v avli OS Leskovec, dan kasneje, 21.aprila, ob 19.uri v Sevnici, v Lutrovski kleti, in v nedeljo, 22.aprila, ob 18.uri v cerkvi sv. Roka v Brežicah. V tridnevni prireditvi bo skupno zapelo 24 zborov iz Posavja oziroma 4 vokalne skupine, 6 moških pevskih zborov, 2 zenska pevska zbora, 9 mešanih pevskih zborov, 2 okteta in en lovski pevski zbor. Na prvem zborovskem veceru 20.aprila so v avli OS Leskovec nastopili: Vokalna skupina Valvasor Krško, MPZ Planina iz Cerklje ob Krki, Vokalna skupina Corona iz Boštanja, MPZ Slavček iz Ve- like Doline, ŽPZ KUD Brežice, MePZ KUD Brežice, MePZ KUD Oton Župančič iz Artie ter MePZ Viva iz Brezic. TEDEN PBAZNQVANJA ZA LEP0T0 BOSTANJA Zadnji teden v aprilu, od 22. do 26. aprila, Od- bor za praznovanje in Župnija Boštanj organizira- ta prireditev »Teden praznovanja za lepoto Boštanja«. S prireditvijo želita organizatorja v svoj kraj in župnijo, ki je bila ustanovljena pred 804 leti, pritegniti čim večje število obiskovalcev, pre- koglasbenih in zabavnih prireditev pa zbrati sred- stva, s katerimi bodo v kraju uredili zelenice, ig- rišče za mladino ipd. Castna pokrovitelja prired- itve sta slovenski metropolit dr. Franc Rode in župan Občine Sevnica Kristijan Jane. El ObzorniK sport in rekreacija ŠL 41, aprll 2001 ENAJST NOVIH POTAPLJAČEV REŠEVALCEV Potapljanje je zelo lep, lahko pa tudi nevaren sport. Odgovor na vprašanje, kaj je treba storiti, da bi v težavah lahko pomagal partnerju ali pa samemu sebi, bi moral poznati vsak potapljač. Potapljaško društvo Diving team Krško je v mesecu marcu pod vodstvom in v organizaciji in- štruktorja Boška Karabaša izvedlo tečaj iz reše- vanja in nočnega potapljanja. Tečaja se je udeležilo enajst potapljačev iz Krškega in Novega mesta, ki so izpolnjevali pogoje. Tečaj je bil sestavljen iz teoretičnega dela, prak- tičnega dela v bazenu ter praktičnih vaj in izpita na morju. Vteoretičnem delu so udeleženci tečaja najprej ponovili znanje o poškodbah in boleznih, ki se lahko pojavijo pri potapljanju. V teoriji so spoznali, kako se je potrebno lotiti reševanja ponesrečenca iz vode. Na koncu pa so na lutki tudi praktično izvedli reanimacijo - umetno dihanje ter masažo srca, naučili pa so se tudi, kako se izva- ja terapija s kisikom. V bazenu pa so udeleženci predelali več postop- kov reševanja. Reševali so zavestnega in nezavest- nega potapljača na površini. Naučili so se, kako je treba poiskati ponesrecenca pod vodo, kako dvig- niti in transportirati zavestnega in kako nezavest- nega ponesrecenca. Spoznali so probleme, ki se lahko pojavijo in kako te probleme rešimo. V mor- ju pa so tečajniki vaje, ki so jih prej izvedli v ba- zenu, ponovili na večji globini in na izpitu še prak- tično izvedli terapijo s kisikom. Udeleženci tečaja so bili zelo prizadevni in so se veliko naučili, ven- dar pa upajmo, da jim pridobljenih znanj v praksi ne bo treba uporabiti. J.Z. NIK PRVIV AVSTRIJI IN OSEKU Med velikonočnimi prazniki so motokrosisti Fun sportovega Bence MX teama uspešno nas- topili na treh tekmah. Nik Rovan je med mlajši- mi motokrosisti razreda 85 ccm zmagal tako v Avstriji na l.dirki za Avstrija Jonior Challenge kot na pozivni dirki v Oseku za pokal Sloven- skih goric, Niko Hrstič je v Oseku osvojil 3. in Boštjan Ocvirk 5.mesto. V Oseku je potekala tudi l.dirka podmladka za DP. Domen Jane je bil skupno 2., Tomaž Salobir 3., oba pa sta nas- topila tudi na 4.dirki spomladanske lige na Rakeku. Domen je osvoji skupno 2.mesto, Tomaž 4.mesto, med veterani pa si je Iztok Bence privozil v dveh dirkah skupno 3.mesto, Franci Zgonc pa se je uvrstil na lO.mesto (več o nastopih Funovcev na športni strani). ŠTAJNER MED NAJMLAJŠIMIZ RATINGOM »FIDE» Samo Štajner, 13-letni šahist ŠKTriglav Krš- ko, si je na Šahovskem turnirju Bled 2001 z rat- ingiranimi igralci priigral zadostno število točk, da je osvojil mednarodni rating oz. status šahis- ta z ratingom FIDE. Samo je med najmlajšimi slovenskimi igralci s tern statusom. Sicer pa se je na odlično 3.mesto uvrstil Dražen Sermek (tudi član ŠK Triglav Krškp). ČREPINŠEKINSTOPAR- ŠTIRIKRATNA POKALNA ZMAGOVALCA Na I.pokalni tekmi za mladince in člane v kara- teju in katah posamezno ter ekipno in v športnih borbah posamezno, ki je potekala včeraj v Športni dvorani Športnega rekreaeijskega centra v Idriji, sta Rok Črepinšek in Marko Stopar kot edina predstavnika sevniškega karate kluba Hypo, os- vojila štirikratni naslov pokalnega zmagovalca. Rok je zmagal v katah posamezno v kategoriji mladincev let. 83 in v športnih borbah posamezno v isti kategoriji, Marko pa je premagal tako vse konkurente v katah posamezno v kategoriji članov kot v športnih borbah v kategoriji članov do 68 kg. Dozmagez državnim rekordom Na prvoaprilski dan so se 17-letni brežiški strelki z zračno pištolo Vesni Kržan več kot iz- polnile skrite želje. Poieg tega, da je ob svojem tretjem nastopu na dr/avnem prvenstvu v kat- egoriji mlajših mladink osvojüa naslov državne prvakinje, je s 358 krogi hkrati post- avila tudi nov državni rekord. Drugouvrščeno MatejoAlbrehtiz Rečicepri Laškemjeprema- gala kar za 15 (!) krogov. Vesna je v svoji štirilctni karieri z državnih prvenstev prinesla vse tri barve kolajn. Prvič je presenetila leta 1998, koje ob svojem prvem nastopu v državni eliti z nepolnimi 14 leti os- vqjila drugo mesto. Leto zatem je bila tretja, lani pa se zaradi težavnega prilagajanja zahte- vam 1. letnika gimnazije državnega prvenstva ni udeležila. Tudi na začetku letošnje sezone se kar nekaj časa ni mogla odločiti, ali naj svqj nesporen strelski talent še naprej dokazuje. ali pa naj se posveti zgolj šoli. Na koncu se je na prigovarjanje svojega trenerja Ernesta Sečna odločila za oboje, kar seji je bogato obrestova- lo. Že zadnji treningi pred prvoaprilskim državnim prvenstvom so pokazali, da je sposobna za osvojitev državnega naslova. ki si ga je tako zelela. S tem prvenstvom se namreč poslavlja od kategorije mlajših mladink, saj bo prihodnje leto že mladinka. Čeprav so strelski strokovnjaki v ožjo krog favoritk letos uvrščali Marušo Strnišo iz Predoselj ter Bukovčevo in Albrehtovo iz rečice pri l.aškem, je Vesna vse svoje nasprotnice enostavno deklasirala. Nov državni rekord, 358 krogov, predstavlja za naše razmere vrhunski dose?ek ter rezultat, kateremu se Kržanova doslej niti na tretiingu ni še nikoli približala. Torej gre za pravo tek- movalko, ki zna iz sebe iztisniti največ ravno v trenutku, ko je to najbolj potrebno. Tudi zato je pred njo še velika prihodnost. ObzoPhiK E3 šL4i,apni2ooi____________________________________________________________________________________šport in rekreacija KRSKI nOGOmETflSl SODEIUJEJO S SUEDI Vodstvo krškega nogometnega kluba posveča veliko pozornosti tudi sodelovanju z drugimi klubi tako v regiji kot izven nje ter celo preko državnih meja. Ne le, da se v klubu zavedajo, da je Krško z okolico premajhno zaledje za uresničevanje tekmovalnih ambicij in zato iz leta v leto razvijajo tesnejše sodelovanje z brežiškimi nogometaši, občasno pa tudi z novomeškim Elanom in nekaterimi drugimi klubi, ampak z organizacijo prijateljskih srečanj skrbijo za preizkušanje ekip pred tekmami v ligaškem tekmovanju. Se posebno zanimiva pa so srečanja z nogometaši iz drugih držav, pri katerih je poleg merjenja športnih dosežkov, pristopa k treningu in igranju, pomembno tudi spoznavanje drugačnega načina življenja. Ena takšnih zanimivih priložnosti se je ponud- ila sredi tega meseca, ko je v Krškem gostovala sk- upina 27 nogometašev in 6 članov spremstva iz švedskega nogometnega kluba Stenjons. Do sodelovanja krškega kluba s švedskim je prišlo s pomocjo senovskega rojaka Francija Abrama, ki že 35 let živi in dela na Švedskem, je pa tudi poslovni partner krškega podjetja Alufi- nal. Stenjons je razmeroma majhen turistični kraj v srednji Švedski, v tamkajšnjem športnem društ- vu pa poleg nogometa gojijo tudi atletiko. Švedski nogometaši tekmujejo v osmih ligah, Stenjons pa je clan 4. državne lige. Med svojim prvim obiskom v Posavju so švedski nogometaši trenirali v Brežicah in Krškem, poleg tega pa odigrali dve prijateljski tekmi in obe izgubili, in sicer z ekipo NK. Krsko 2:3 in ekipo NK Kozje 1:2. Švedski nogometaši so amaterji, v zimskem času nekateri izmed njih celo igrajo hokej. Zanimivo je tudi, da je bil to zanje prvi stik z zeleno površino v letošn- jem letu, saj zaradi slabših vremenskih razmer tre- nirajo na igrišču, ki je prekrito z ogorki (leš). Gos- titelji so se seveda potrudili, da so si švedski kolegi ogledali nekaj naših turističnih zanimivosti in odšli iz naših krajev z lepimi vtisi. Ob obisku so se dogovorili tudi za povratno srečanje, ki bo it sre- di meseca julija na Švedskem, ko bo prva ekipa NK Krško nastopila na močnem nogometnem turnirju, na katerem bo sodelovalo še sedem šved- skih ekip iz njihove 2., 3. in 4. lige. Minulo nedeljo so se krški nogometaši v 19. kolu 3. slovenske nogometne lige pomerili z nogo- metaši Mons Clauiusa in igrali neodloceno (1:1). Ob tej priložnosti smo prosili za kratko oceno tre- nutnega stanja v ekipi in njenih nadaljnjih ciljih sportnega direktorja Jožeta Stoparja. Stopar je poudaril, da je zelo zadovoljen z de- lom novega trenerja prve ekipe Kasimom Koko- tom, sicer profesorjem telesne vzgoje. Z njim so krški nogometaši dobili strokovnjaka, ki že 35 let dela v nogometu, za njim je tako igralska kot tren- erska kariera (Olimpija, Francija, Železničar), nazadnje pa je uspešno koval mladince v celjskem Publikumu. »Že sami rezultati zadnjih devetih kol veliko govorijo. saj smo v tern času dosegli 6 zmag in 3 neodlocene rezultate.« pravi Stopar in doda- ja, da Kokot pri svojem delu daje poudarek tehni- ki in taktiki, elementom igre z žogo, zato je pre- pričan, daje ekipa na pravi poti. Stopar nam je povedal, da bo upravni odbor kluba poskušal zagotoviti pogoje, da bi se v naslednji, jubilejni sezoni, ko bo krški nogomet slavil osemdesetletnico, uspeli uvrstiti v drugo državno nogometno ligo. Marsikaj so v klubu že postorili, saj dokončujejo elektrifikacijo pomo- žnega igrišča, nameravajo zgraditi še slačilnice in zagotoviti samostojno namakanje terena, glavno igrišče na stadionu pa je že sedaj dovolj kvalitetno celo za tekmovanja prve lige. Naslednje vprašan- je so kadrovske okrepitve, ki bi bile potrebne za uvrstitev v visji rang tekmovanja. Stopar pravi, da bi potrebovali le nekaj igralcev, saj je sedanja eki- pa razmeroma mlada (povprecje 23 do 24 let) in že dokaj izkušena, a bo po njegove mnenju doseg- la vrhunec v naslednjih 3-4 letih. Ker so igralci v večini tako ali drugace povezani z okoljem, se po Stoparjevem mnenju vanje splača vlagati, saj pričakuje, da bodo tudi po končani igralski karieri nadaljevali z delom v klubu. »Upam, da bomo us- peli zagotoviti potrebne materialne pogoje in da bodo poleg sedanjih sponzorjev (Numip, El- mont, Qtechna, Euromontaža) naše ambicije podprli še nekateri drugi, ki imajo morda tudi nekoliko večji tržni interes.« Na vprašanje o odnosu publike do njihovega dela in rezultatov pravi Stopar naslednje: »V Krškem je kar precej ljudi, ki so sicer kritični do našega dela. a so hkrati zvesti temu športu in spremljajo ekipo že vsa leta od 4. lige do sem, kjer zdaj igra. Seveda si želijo še boljših rezultatov in od tehje v največji meri odvisen tudi obisk na tek- mah, kjer se zbere zdaj tudi do 400 gledalcev. Najbrž bi jih lahko pritegnili približno enkrat več, ce bi se uvrstili v višji rang. Tudi tern zvestim lju- biteljem nogometa bi bila uvrstitev v drugo ligo najlepše darilo. Prepričan sem, da smo z organiz- iranostjo in tehničnimi pogoji ta cilj sedaj sposob- ni doseči, a vendarje potrebno vedeti, daje nogo- met pri nas še vedno najbolj razširjen sport in je zato tudi konkurenca zelo velika, zato so za večje premike potrebna tudi veliko večja finančna sred- stva.« SiM NIJMIP ;elmonL. izobraževanje ŠL 41, april 2OOI Zaključno srečanje udeležsncev izobraževalnih programov KUHAR, NATAKAR, GOSTINSKI TEHNIK Kmečki turizem Bogolin, Sromlje - 10.4.2001 Programe za odrasle KUHAR, NATAKAR in GOSTINSKI TEH- NIK izvajamo na Ljudski univerzi Krško od jeseni 1. 1999 s prvimi 16 vpisanimi. Do konca šolskega leta 1999/2000 se jih je vključilo še 5, v šol. fetu 2000/2001 pa še 15. Pro- grame izvajamo kot äudijsko središ- če Centra za dopisno izobraževanje Univerzum Ljubljana, predavatelji za strokovni del pa prihajajo iz Sred- nje sole za gostinstvo in turizem Novo mesto. 9 vpisanih je imelo ob vključitvi samo končano osnovno šolo, 12 jih je imelo končan že kakšen letnik gos- tinske šole, 4 so imeli eno ali dve leti druge poklicne šole, 11 jih je že ime- lo 3-letno poklicno šolo in opravljajo prekvalifikacijo (zlasti iz tekstilne in frizerske stroke). Moškihje 15inžensk21,odtehjih je 23 mlajših od 26 let. Večinajih je iz Posavja (med njimi sta tudi oba otroka gostiteljev-Bogolinovih - Fani in Marjan) - dve pa sta v naš oddelek prišli iz drugih centrov - ena iz Mur- ske Sobote in ena iz Sežane. Večina naših udeležencev (26) je vključenih v program 5000 Zavoda RS za zaposlovanje, ki jim pokriva celotno šolnino, potne in druge stroške. V imenu udeležencev in or- ganizatorjev se zato sevniški območ- ni službi Zavoda RS za zaposlovanje zahvaljujem za posluh in podporo, saj brezposelni stroškov šolanja sami ne bi zmogli. Seveda pa ta podpora izhaja predvsem iz razvojnih možnosti tako naše regije kot vsakega posameznika. Večina redno opravlja vse izpitne obveznosti in bodo tako junija ali septembra opravljali zaključne izpite ter si tako pridobili prvi ali drug poklic ter večje možnosti za zaposlitev. Nekat- eri so si zaposlitev že zagotovili v času šolanja ali pa je končanje šole pogoj za ohranitev zaposlitve. Na Ljudski univerzi Krško namen- jamo posebno pozornost kvalitetne- mu izvajanju izobraževanja ter prila- gajanju učnih metod in oblik odraslim udeležencem, ki tako svoje izkušnje iz vsakdanjih obveznosti dodatno oplemenitijo in zapolnjuje- ' jo vrzeli v strokovnem znanju. Strok- , ovno pripravljeni izobraževalni pro- • grami na eni ter na drugi strani (fi- \ nančna) podpora okolja so tisti ob- . vezni pogoj, ki bodo omogočili lju- • dem na robu družbe (med katerimi \ jih je veliko brezposelnih brez pokli- • ca) uspešno, pogumno soočanje z ' vsakodnevnimi problemi. , Vsem udeležencem čestitam za • voljo, vztrajnost in pogum z željo, da ' bi njihovemu zgledu sledil še kdo. , "Znanje je pomembno za življenje • kot zrak ali kruh, zato družba niko- \ mur ne sme odreči možnosti, da se . izobražuje!" (Ana Kranjc, Andra- ' goška spoznanja, 1 /2001) \ Bernardka Zorko, direktorica LU Krško ' IZJAVE UDELEŽENCEV Marjan Bogolin, 23 let, \ Kmečki turizem Bogolin, . Sromlje: Ker smo doma od- • kupili gostinske objekte in | se je pokazala potreba po . zaposlitvi tako v strežbi kot • v kuhinji, sva se s sestro ' Fani, s katero nameravava . tudi nadaljevati družinsko tradicijo, • odločila za izobraževanje v gostinst- ' vu. Jaz zaključujem program na- , takarja, ki mi gaje kot plačnik omog- • očil Zavod za zaposlovanje, sestra pa • smer kuhar. Po osnovni izobrazbi \ sem sicer poljedelec, s končano tri- . letno kmetijsko šolo, vendar v tem • poklicu danes na majhni kmetiji ne | vidimprihodnosti.Nimižal.dasem . se odločil za ta študij, saj sem si že do • sedaj pridobil veliko novih izkušenj. Nataša Zdravkovič, 25 let, iz Krškega: Najprej sem sicer obiskovala srednjo , tekstilno šolo, ki pa sem jo ¦ zaradi mladosti in norosti, 1 če povem po pravici, pusti- , la. Delam pravzaprav že se- ¦ dem let v gostinstvu. Na- ' jprej sem streela po loka- Hh, pred tremi leti pa sem vzela v na- jem gostinski lokal v Radečah, ka- mor se vsak dan vozim. Za smer na- takar se izobražujem kot sa- moplačnica, za študij pa sem se od- ločila zaradi vse strožje zakonodaje in nadaljnjega življenja, saj imam tudi že družino. Čeprav je službo, družino ter predavanje težko uskladi- ti, se bom po tem šolanju verjetno od- ločila za nadaljnje šolanje, za gostin- skega tehnika ali hotelirsko smer. c Renata Planinc, 22 let, iz I Krškega: Končala sem Srednjo tekstilno šolo v Sevnici, a ker bi moraladol- go čakati na prakso, nas- ploh pa se tekstilni »bran- ži« tudi v prihodnje ne obe- tajo boljši časi, sem se od- ločila za nadaljnje šolanje. ki mi ga plačuje sevniški Zavod za zaposlovanje. Samo šolanje mi ni bilo preveč naporno, saj sem imela veliko predmetov že priznanih, že sedaj pa delam kot student v gostinst- vu v strežbi, zato sem se tudi odločila za smer natakar. Rada imam to delo in ni me strah, da si s tem poklicem, ki si ga bom sedaj pridobila, ne bi kmalu našla Judi redne zaposlitve. Pripravila: B.M. ObžorniK E9 Št. 41. april 2001 kultura ROKAVIČKA IN ROKAVIČNIK Vsak torek pripravljajo v Valvasorjevi knjižnici Krško ure pravljic za najmlajše, prvi četrtek v aprilu pa so svoje zveste obiskovalce razveselili še z lutkovno predstavo. Iz Artič je prišla tokrat v goste lutkovna skupina tam- kajšnje osnovne sole s predstavo »Rokavička in Roka- vičnik« Zgornfa f otograf ija je nedvomen dokaz, da so se nadebudneži dobro zabavali, na fotografiji levo pa vidimo mlade izvajalce lutkovne predstave. aalvasorjeva knjižnica Krško- Iz Valvasorjeve knjižnice Krško poročajo, da se je knjiga domače av- torice Maruše Mavsar z naslovom Melisa povzpela na prvo mesto najbolj branih knjig v mesecu marcu (v februarju je bila tretja), na 2. mestu na- jbolj branih je delo Thomasa Harrisa Ko jagenjčki obmolknejo, sledita pa kar dva naslova knjig o Harryju Potterju angleške pisateljice J.K. Rowlling, 5. mesto pa s knjigo Zaupaj mi svoje sanje zavzema znana avtor- ica bestsellerjev Sidney Sheldon. »Knjiga je prijatelj, ki nikoli ne razočara« Samuel Johnson V Valvasorjevi knjižnici Krško so v počastitev 23. aprila, mednarodnega dneva knjige, pripravili - razstavo knjig iz arhivov knjižnice, ki bo v avli knjlžnice od 23.ap- rila dalje. - na sam mednarodni dan knjige, 23. aprila, so v prostorih knjižnici organizirali knjižni sejem, kjer so obiskovalci lahko izbirali moil 500 naslovi knjig in jih ob tej priložnosti lahko kupili do 70% cen- eje. - v sredo, 25.aprila, so odprli vrata kapucinske knjižnice za skupin- skl ogled, - v četrtek, 26. aprila, pa so knjižni sejem s prodajo cenejših knjig organizirali tudi v prostorih izposojevališča v Kostanjevici. V četrtek, 10. maja, ob 19. uri pa bo podjetje NUMIP d.o.o. i2 Krikega Valvasorjevi knjižnici podarilo faksimile knjige J. W. Val- vasorja: Topoarafiia Kraniske. skicna knjiga 1678-79. El ObžorniK prOSti ČaS______________________________________________________________________________________________________ŠL4i,apni200i NAVDUSILA BIZELJCMS Mladi plesni par PPK Lukec, ki ga sestavljata Luka Vodlan iz Krškega in Amadeja Plevel z Bizeljskega je na promocijski koncert ob odhodu na svetovno prvenstvo v Zadružni dom na Bizeljsko privabil staro in mlado pub- liko. Gostoljubje, kakršno so mladima športnikoma in njunemu klubu nudili bizeljski soorganizatorji in sprejem tamkajšnje publike, sta za vsakogar nep- ozabno doživetje. Občinstvo je v resnično polni dvorani s pogostimi aplavzi in navdušenjem spremljalo celotno prireditev, na kateri so se predstavili Slovenski zvoki, an- sambel Franca Veglja, ansambel Gregorja Gramca, Mačkoni, Majda Arh, Cili Patrol, Anja Pinterič, Sanja Cerjak, Lidija Polšak, Jože Kastelic - Kaste- lo, Katja Mihelin, Jernej Kolar, humorista Honza in Fonza, Sebastijan Vod- lan, mlade plesalke PŠ Lukec in tekmovalni pari PPK Lukec Krško. Seveda pa sta bila največje pozornosti deležna Luka in Amadeja, ki sta občinstvu pokazala poleg plesa tudi nekaj drugih veščin. Ob petju Amadeje in igranju Luke na saksofon so obiskovalci lahko uživali in spoznali, da je pred njimi vsestranski par, ki je že zdaj sposoben pripraviti prijetne in pestre trenutke zelo širokemu občinstvu. Poslovili so se z željo, da bi Luka in Amadeja uspešno zastopala slovenske barve na svetovnem prvenstvu in da bi čim več lepega doživela in videla na tej enkratni poti v Anglijo in nazaj. Čisti izkupiček od vstopnine je bil namenjen za delno kritje stroškov potovanja na svetovno prvenstvo. Občinstvo je bilo navdušeno Amadeja pred domačo publiko Luka ni imel treme UcttelJ Je prlskočil na pomoč in zaplesal z najmaljšimi Jernej Kolar, vfrtuoz iz Sotoškove in Bumikove iote Clll Patrol je dobro ogrel publiko 1^-----i^BC^l Mladl Gregor Je šele drugič nastopil s svojim ansamblom ObžorhiK EU šL4iaprii2ooi_________________________________________________________________________________________________prosti cas Drugi uradni regionalni izbor MISS POSAVJA ZA MISS SLOVENIJE 2001 bo v Detek. 1 iuniia 2001 v Krškem. Po uspešno izvedeni prvi prireditvi z izborom Miss Posavja 2000, ki je bila junija lani v Krškem, bo Agencija Lukec iz Krškega v sodelovanju z Agencijo Geržina pripravila tudi 2. izbor za Miss Posavja 2001, s katerega se bodo najlepša tri dek- leta uvrstila v polfinalni izbor za Miss Slovenije 2001. Prireditev bo v petek, 1. junija v ponovno v Krškem. Glede na to, da so v Agenciji Lukec z izvedbo prvega tekmovanja dosegli namen, predvsem pa so ponosni, da sta se kar dve dekleti iz Posavja uvrstili v zaključni del prireditve - to je v finale izbora za Miss Slovenije 2000, upajo, da je prav ta uspeh vzpodbudil tudi druga dekleta iz Posavja in da se bodo prijavila na letošnjo prireditev. Lepot- nih tekmovanj je v svetu sicer vse več, vendar je izbor za miss Sveta tekmovanje z najdaljšo tradicijo, saj bo letos že enainpetdesetič, zato so vse prireditve pod tem naslovom atraktivni do- godki, ki so deležni najširše medijske podpore in velikega zanimanja gledalcev. Izbor za MISS SVETA organizira firma MISS WORLD COR- PORATION iz Londona, finalnih tekmovanj pa se zadnja leta udeležijo najlepše predstavnice iz 80 do 90 držav z vsega sveta. Prav gotovo je vred- no pohvale dejstvo, da imajo tudi v Posavju mlada dekleta možnost sodelovanja na tako ugledni pr- ireditvi. Na lepotnih izborih MISS SLOVENIJE ZA MISS SVETA lahko sodelujejo državljanke Slov- enije, ki so neporočene, brez otrok, visoke vsaj 165 cm, so do 1. aprila 2001 dopolnile 17 let, niso starejše od 24 let. Najlepše kandidatke bodo seve- da prejele bogate nagrade že na izboru za miss Posavja, prav tako pa seveda na polfinalnem in fi- nalnem izboru za miss Slovenije. MISS SLOV- ENIJE '2001 bo našo državo zastopala na tekmo- vanju za MISS WORLD (miss sveta). Kandidat- ke lahko prijavnice pošiljajo na naslov: Agencija GERŽINA VIDEOTON, p.p. 84, 2001 Maribor, dodatne informacije pa dobijo na telefonu: 041 616 603. Za miss Posavja pa zbira prijavnice Agencya LUKEC, Bohoriceva 19, 8270 KRŠKO, tel. 074905167, GSM: 041 663-058. Tudi letos bo prireditev v času, ko občina Krško praznuje občinski praznik, domači organizator pričakuje tudi podporo obeh ostalih občin ter drugih organizacij in sponzorjev, brez katerih pr- ireditve ne bi bilo mogoče izvesti. V cetrtek, 5 aprila 02001, je bila v Gostlšču Kocjan v Starl vasl pri Blzeljskem öskovna konferenca ob podpisu llcenčne pogodbe za 2. regionalni lepotni izbor Miss Posavja za Miss Slovenije. Na konferenci so bill prlsotni (z ieve proti desni) aktualna Miss Posavja in flnalistka izbora za Miss Slovenije 2000 Tina Urbančlč, dlrektor Agencije Videoton Geržina Zdravko, aktualna Miss Slovenije Maša Mere In dlrektor Agencije Lukec in predsednlk PPK Lukec Krško Dušan Vodlan. Masa Mere, aktualna miss Slovenije Prijavnica Priimek:............................................... Datum rojstva:...................................... Ime:...................................................... Mere - višina:........................................ mica:.................................................... - prsi, pas, boki:.......................... Pošta:................................................... -teža:........................................... Telefon:................................................ - konsekcjjska številka:............. Podpis:................................................. S svojim podpisom zagotavjjam, da so navedeni podatki resnični in soglašam s pravili izbora. E9 ObzorniK obvestila Št4lapr1l200l DELODAJALCI! Vse prehitro se približuje datum 27.7.2001, zadnji rok za uskladitev zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Zato Vam PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO organizira BREZPLAČNI POSVETnatemo VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU "IZJAVA 0 VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA" v sredo 09.05.2001 ob 18. uri v dvorani Gasilskega doma Krško. Izvajalca posveta: Ivan VOGRINC, dipl.inz.str. in Aristotel ČAKAR, dr. med. specialist medicine dela prometa in športa Prijavite se osebno na Podjetniškem centru Krško, Ces- ta krških žrtev 53 alipo telesonu (07) 490-22-20 do 8.5.2001. GSM: 041/ 769-SOjJ imlhm/V* ^^mmmm^^ * KRŠKO vsako nedeljo, od 8.