Poftnina pihana v goto rini. ŠTEV. 54. V LJUBLJANI, lorek, 8. marca 1927. Posamezna itevilka Dia 1*—> LETO TV> mODNI DNEVNIK ▼aak 4mi ©poldna, tevrfU aadalj« In praznik*. naro&oi&a: V Ljubljani In po poiti: Din 90'—f inozemstvo Din 80*—• Neodvisen politifen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STE V. 8. TELEFON STEV. 552. Rokopisi m n* vraža Jo. — Oglasi po tarif«. Pismenim vprašanjem naj m priloži mamka la odgovor. Račun pri- poitnem ček. uradu štev. 18.683. Nesoglasje v radikalni v stranki o ^e‘Pe kvatre se pojavljajo vesti pasjih v radikalni stranki, Takoj Petaini pa slede vsem tem vestem razne kombinacije o novi grupaciji itn Da^ejo se še vedno idealisti, ki sanjajo 0 čiščenju, o čisto novem kurzu v naši ^tranji politiki, dokler se ne izkaže, _°stane tudi sedaj vse lepo pri starem. so 8edai se si^no mn°g° Piše o ne-pasjih v radikalni stranki in opozi-c!0flaini tisk stavi že silne nade na ak-lo» ki jo napovedujejo pašičevci. Mi-d*E°> ^ čisto brez podlage. Ne bodo M*. >i“- daleč Ifakor ’ S(ploh šli tako zmaga v radikalni atrSK ’ F 'm struja. Saj ostanejo vendar n«!,1- T terji naše notranje politike iSTj^ bili in s samim prepleskaivanjem firme fle bo nikomur pomagano. bU! S°Čfi’ k0 je bil° “Pravičeno »Panje, da bodo nasprotja v radikalni anki končala z dalekosežnim Cišče-t tedaj, ko je bil na vdg- u boj med Pašičem in Ljubo Jovano-^ tudi mi pozdravljali je v danih Ut>’ kot najboljšo vlado, ki To pa vSl^egaateSpl0hhbfa Tf^' vprašfl n in 1, , ’ er Je bilo politično bi zmaga t„OQ^retno Postavljeno in ker tudi 7nfu 3 ‘0ne' skupine pomenila cipa °fn()v“eea političnega prin- na vi5t, . ^ :b°j P™li korupciji ab^i * in ] Je ta »MMHaven in zato aosolutuo jasen boj, otročje lahko povzročil temeljito sanacijo razmer, ker “i 'imel zmagovalec za sebe ves narod, ker ves narod je bil in je proti korup- ve^v^ijr3 raamere čisto druge. Ni Jovanoviča^ n****?1 avtori'tete L]ube ] iftn/i. ai nobenega jasno positav- ruje j3 vPrašanja. Kdo naj vendar ve-MaW. !,^a s° pašičevci ogorčeni nad 1 »imovičem samo vsled nasilnosti, ki Si6ev Zakr/V*i režim! V to ogorčenje pa-nih{ CeV Il^^e ne veruje in zato se tudi cev m<)re ■ogreti za akcijo .pašičev-goto •2ai*'° tudi velja le kot akcija za ° r. Ve in čisto neidealne stvari! > ni od sedanjih nesoglasij v radi-Kaiini stranki za splošnost pričakovati Prav nobenih pridobitev, temveč vse bo °*talo ippi starem, pa naj zmaga Peter ali Pavel, ali pa naj bo konec vsega te-8a *j°ja kak gnil kompromis. Od nesoglasij v radikalni stranki ni ° nič posebnega pričakovati, razven v v a’ 6e ie kdo >tako skromen, da je e vesel, če se .menjajo ose.be v vladi. Ah razsodni javnosti to ne T stovati. Razsodna javnoS ®°re Z*d°' vato, da se iapremeni režim, ^Vttoto drugače upravlja državo, kakor pa se l f mrcvari. Da preneha /e- enkrat _ vuna m druga neenakost, da bo konec Sf*** "as,l,a >» Oa » reformira »sa ^a uprava. Take izpremembe :Pa je pričakovati le naroda in pcdlago za tako izpremeni-,. je treba vztrajno in temeljito pripraviti. Vsi napori pa bodo zaman, če se ^ ponavljala stara napaka, <$e bodo franke dejale, da smejo tudi one gre-.‘ti, ker .so grešile, druge. Ves problem ^ le v tem, da posameznik ko stranka «tori napačno in nečedno dejanje, če j6' da je to dejanje napačno in nečedno. a'kaj gele potem imata posameznik ko , fanka pravico do kritike in sicer do ttike, 'ki drži. >2 tej načelnosti 'je rešitev, ne ipa v ^^ulacijah na nesoglasja v radikalni P*oki, Zakaj vsa ta nesoglasja izvirajo Qad vse slabe podlage in so mogoča 1 Kombinaaije pašičevcev in centrumašev. Beograd, 8. marca. Pašičeva skupina je še do pred kratkim omenjala Marka Trif-koviča kot svojega kandidata za novo koncentracijsko vlado, toda sedaj nima več zaupanja vanj, ker ga smatra za Uzu-novičevega pristaša. Pašičeva skupina se je zato odločila za ožje sodelovanje s Svetozarom Pribičevičem, kateremu obljublja fuzijo in nasledstvo za Pašičem za slučaj, da skupna akcija uspe. Pašičeva skupina dela v sporazumu s samostojnimi demokrati najživahnejše na padcu Uzunovičeve vlade in računa pri tem na pomoč HSS, ki je zaradi Bože Maksimoviča došla v konflikt z Uzunovičem. Nova vlada pod vodstvom Pribičeviča bi sestajala iz Demokratske zajednice, samostojnih demokratov, pašičevcev in Narodnega seljaSkega kluba, ki bi se mu pridružila zopet skupina N. Nikiča. Na sodelovanje s HSS je pristala Pašičeva skupina, ker Pribičevič ni hotel pristati na sodelovanje s SLS. Ta kombinacija pridobiva na verjetnosti zato, ker so bosanski radikali odbili sodelovanje z muslimani, ki so- v Demokratski zajednici. Proti tej kombinaciji .pašičevcev in Pribičeviča, 'ki bi ji.bil na Selu Svetozar Pribičevič, ne pa Marko Trifkovič, stoji nasproti resna kombinacija Uzunoviča, da rekonstruira vlado s pomočjo Narodnega seljaškega kluba celo z nzikom, da se pa- šičevci odcepijo cd stranke. Pogajanja se vrše, čeprav tajno, na vse strani. Narodni seljaški klub, ki ima ponudbo z dveh strani, se mora odločiti ali za Pribičeviča ali za Uzunoviča, ker bi bila kaka kombina-cia med opozicionalnimi skupinami brez izgleda. Ker je nastopil Radič v svoji posebni izjavi nasproti Pribičeviču zelo prijazno, in se vrše zaradi primorske oblastne skupščine pogajanja s samostojnimi demokrati, se računa, da bi lahko prišlo do, sodelovanja med Radičem in Pribičevičem, ako bi Uzunovič ne hotel ali ne mogel dati satisfakcije za postopanje Bože Maksimoviča proti SHS. Pašičevci in Pribičevič vedo, da ne morejo dobiti volilnega mandata, temveč samo delovno vlado, Pašičevi skupini je glavno, da dobi oblast v svoje roke in s tem obenem premoč v radikalni stranki. Pribičeviču pa je tudi veliko na tem, da v Sloveniji zaščiti svoje pristaše in da pripravi teren za volitve. HSS naj bi podpirala to kombinacijo dotlej, dokler se ne formira nacionalni blok. Radičevci bi zato dobili neke koncesije v Dalmaciji. Pogajanja vodi z enimi in z drugimi v imenu HSS Pavle Radič, dokler se ne odloči, na katero stran naj pristopi Narodni seljaški klub. PAŠIČEVCI SO SE SPORAZUMELI S CENTRUMAŠI. Beograd, 8. marca. Ultimatum Drago viča ne bo imel posebnega efekta, vsaj ne tako skoro, kakor so radikali pričakovali. ragovič se je dal pregovoriti, da odide v svoj ekraj in je dal s tem možnost, da izvrse njegovi tovariši to, kar bi tulo neugodno, ako bi on bil v Beogradu. Ves čas zatišja, ki je trajalo zaradi bolezni Marka Trifkoviča in Uzunoviča, se je uporabil zato, da se najde baza za sodelovanje obeh radikalnih struj. Rezultat teh poskusov je, da so pašičevci pristali na to, da ne bode delali ob pretresu in glasovanju proračunu nikakih težkoč. Pašičevci, utemeljuje sporazum, da nočejo delati zapreke sprejetju proračuna, ker je proračun potreben državi in narodu. Kct razlog za to izpremembo se navaja, da se pašičevci boje, da bi vlada vsled njih opozicije prišla v največjo zadrego in bi morala razpustiti Narodno skupščino in razpisala volitve, ki bi pa ibile naperjene v prvi vrsti proti njim. Ako so te navedbe točne, potem je težko msliti, da bi zavzeli paiščevci v bodoče kako drugo stališče proti centramu, ker bi se taka nevarnost pojavila v vsakem momentu. BOJ ZA PREDSEDSTVO RADIKALNE STRANKE. Beograd, 8. marca. Med radikali se še dalje vodijo razgovori o volitvi predsednika glavnega odbora radikalne stranke Kakor se doznava, bo sklicana seja glavnega odbora, na kateri ibi se izvolil predsednik v najkrajšem času. Z ene strani se trdi, da bo izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik glavnega odbora Aca Stanojevič, medtem mnmmmevrjumrv ~ -- le v naših žalostnih razmerah, d očim pa [>i ihaja prava rešitev le iz načelnosti in iiz narodne, moralne zavesti. 1 o vzbuditi, tej pripomoči do zmagovitega predora, je višek problema, toda ravno v tej smeri je najmanj vidno delo in ravno tu je največja letargija. Zato pa tudi ostaja vse pri starem in zato bodo tudi sedanja nesoglasja v radikalni stranki to potrdila. ko bi prišel na mesto podpredsednika Marko Trifkovič in za II, podpredsednika Uzunovič. Z druge strani pa se kandidatura Uzunoviča popolnoma izključuje, ker se njegovi kandidaturi iprotivijo zlasti pašičevci, ki so v glavnem odboru v večini. Edina koncesija, ki bi se mogla dati Uzunoviču, je, da pride v glavni odbor. SEJA VLADE. Beograd, 8. marca. Sinoči je imel ministrski svet sejo, kateri je predsedoval general Hadžič. Razpravljalo se je o amandmanih ik proračnuu. Ukinjen je pravosodni oddelek v Zagrebu. Odobren je kredit pol milijona dinarjev za potne stroške, popravo .zgradb itd. Nato se je razpravljalo o amandmanih prosvete. Med drugim je bilo sklenjeno, da se odo-bre popravila ljubljanske univerze. Danes bo ministrski svet nadaljeval svoje delo. DEMOKRATSKA OBTOŽNICA PROTI MAKSIMOVIČU. Beograd, 8. marca. Včeraj popoldne bi bil mcral imeti sejo odbor demokratskega kluba za redigiranje obtožnice proti Boži Maksimoviču. Toda narodni poslanci še niso vsega premotrili, in se bo za-raditega vršila seja tega odbora danes popoldne. Kakor se doznava iz demokratskega kluba, bo izročena obtožnica 16. t. m., tako, da ne pride na dnevni red pred 1. aprilom, to je, še le potem, ko bo sprejet proračun v skupščini. DR. KULOVEC PRI DAVIDOVIČU. Beograd, 8. marca. Politični krogi so postali pozorni na poset dr. Kulovca, ki ga je napravil pri Ljubi Davidoviou. Novinarji so počakali ministra dr. Kulovca pred demokratskim klubom in ga vprašali o namenu posetaj pa je dr. Kulovec izjavil, da je obvestil Davidoviča o bolezni dr. Korošca. UZUNOVIČ ŠE VEDNO BOLAN. Beograd, 8. marca. Bolezen Uzunoviča še vedno traja in se ne ve, koliko časa še bo trajala. Popoldanska seja skupščine. Beograd, 8. marca. Seja Narodne skupščine je bila najavljena za včeraj popoldne ob 5.15. Prvi je dobil besedo pristaš HSS Ivan Čelan, ki pravi, da predloženi proračun ni sestavljen po stvarnih državnih in narodnih potrebah. Proračun ministrstva za kmetijstvo in vode je vsako leto manjši. Govoili o Bosni in Hercegovini, češ, da bo prišla ta pokrajina na 'boben, ako se bo delalo tako naprej. Cela sefla so izpostavljena divji zverjadi in seljaki ne smetjo niti pol ure ostati iziven hiše, ko pade mrak. Izjavlja, da bo glasoval proti. Za njim govori Svetozar Stankovič, 'ki izvaja, da se mnogo govori, da bo po tej gospodarski krizi nastopila finančna kriza in da se krivda za to vali na današnjo vlado. Grol: To ste vi govorili tudi pred mesecem dni. Svetozar’ Stankovič: Videl sem, da je. proračun velik in priznavam, da je obremenitev velika* a moram odbiti vsako krivdo od radikalne stranke. Pred dvema letoma so bili v vladi z radikali tudi samostojni demokrati in proračun je bil večji, ko sedanji. Ako hočemo biti objektivni, potem bomo našli odgovor v tem, kar je dejal minister financ, namreč, da je ta država prevzela več funkcij nase, kakor bi jih bila smela. Ta velik proračun izvira iz onega časa, ko naši državniki niso imeli pregleda o naših potrebah in našem gospodarstvu; Tako smo dofeili 3 univerze, ko bi beograjska zadostovala (!) Stankovič govori obširno o prilikah v severnih krajih in se bavi z gospodarskim delom proračuna. Govoriti bi morala še Pavle Radič in dr. Behmeru a ker nista bila navzoča, sta njuna govora odpadla. Predsednik je zaključil se«jo in odredil prihodnjo za danes dopoldne. Govorili bodo šečerov, Oton Gavrilovič in minister financ. Potem se bo glasovalo o proračunu v načelu. Sekretar radkal-nega kluba St. Kobasica je dal včeraj napisati na ploščo, da morajo biti danes navzoči na seji vsi poslanci, ker se bo glasovalo o proračunu. V PETEK SE ZAČNE PODROBNA RAZPRAVA O PRORAČUNU. Beograd, 8. marca. Na konferenci vlade ki se je vršila včeraj dopoldne, je bilo sklenjeno, da dela od petka dalje Narodna skupščina dopoldne in popoldne, dokler se ne izglasuje proračun. V četrtek je dan interpelacij in v petek se bo začela specialna debata. ZASEDANJE SVETA ZVEZE NARODOV. Žneva, 8. marca. Včeraj se je pričelo 44. zasedanje Sveta Lige narodov. Včeraj popoldne so začele delati razne komisije. 14. t. m. bo seja kemiteta, ki se mu bo poverila naloga, da prouči vprašanje razorožitve. Po tej seji se bo sestala širša konferenca za pripravo konference o razorožitvi. SEJA SRBSKE AKADEMIJE. Beograd, 8. marca. Včeraj popoldne je bila v svečani dvorani stare univerze letna skupščina Srbske akademije, na kateri je bil navzoč tudi kralj. Zastopnik predsednika Belič je otvoril skupščino s pozdravnim govorom in posebno pozdravil kralja, naglašuječ njegove zasluge za akademijo. Nato je Kašanič poročal o delu v preteklem letu. Belič je nato poročal o razdelitvi nagrad akademije. Prvo nagrado je dobil Krklec. Nato je bila skupščina zaključena. telovni program novega ljuoljinskaga intendanta. Zagrebški »Morgenblatt« je priobčil zanimiv pogovor z novim intendantom ljubljanskega gledališča, z arh. prof. Rado t »m Kregarjem. Kaj pravi? »Ljubljansko gledališče preživlja težko krizo, o njej se je v zadnjih časih veliko pisalo in govorilo, ired vsem je torej potrebno, da dobim sredstva, s katerimi bi krizo vsaj omilil, če je že ne morem izbrisati. Zato hočem z vso vnemo reorganizirati gledališče ter posvetiti največjo sknb njegovemu kulturnemu razvoju. Ljubljansko gledališče mora blesteti —ot vzor podeželskim odrom. Skrbel ibon>, da bo imelo le izšolane režiserje ter igrače, ki bodo lahko v skrajni sili nastopali tudi na deželi kot režiserji ali korepetitorji. Ljubljanski oder ni za začetnike, ki nimajo nikakega pojma o gledališču, le ti naj se izobrazijo na podeželskih odrih. Šele potem bouo lahko nastopili v Ljubljani. Iz poved a-nega je jasno, da hočem v prvi vrsti Skrbeti za dober naraščaj. . 0 V delokrog posameznih tuakcionariev ae kot intendant ne bom vmešaval. Zato ima gledališče opernega, dramskega, računskega (ravnatelja, režiserje etc. Pač pa bom skušal, da proniknem v vse njihovo delovanje. Kadar zapazil v njihovem ravnanju iarod-ke, bodisi v umetniškem, kakor iinancijel-uein. oziru, bom strogo branil dobrobit gledališča. Če se vmešavajo nepoklicani v gledališko delovanje, povzroča to le zmedo. Za take slučaje ne imorem biti odgovoren, kajti na ta n^čin se razpaseta intriga in damorali-«aoija, kar je, gotovo gledališču v škodo. Veliko važnost pripisujem rqpertoirju. Zdi se mi, da so ga doslej sestaivljali ad hoc. Li-teirat, ki je prestavil kako delo ker je nujno raibil denar, je s pomočjo dabrih zvez dosegel, da sq vzeli njegovo delo v repertoar. Pogosto se je seveda zgodilo, da tako delo ni odgovarjalo razvoju gledališča. Pri sestavljanju bodočega repertoarja bom pazil, da bo občinstvo imelo pregled klasične literature, v prvi vrsti modernih del. Nikakor ni umestno, da so v eni sezoni igrali le angleška ali -druga klasična dela, nasprotno zvrstiti ee morajo najboljša dela vseh narodnosti. Kvarno je, če se venomer ponavlja eno in lato delo, pa naj bi bilo še tako dobro. Mnogo večjo važnost vidim v tem, da se z vsakega naroda vzame po eno delo, ki predstavlja najviajo 'kulturno vrednoto. Le tako lahko apoznamo kulturno usmerjenje dotič-nega naroda.« Nato govori intendant o namenu gledališča, ki mora biti kulturno in vzgojno. Nakar nadaljuje: »Za bližnjo bodočnost mi je najvažnejši problem ločitev dramskega od opernega gledališča. V dosedanjem opernem gledališču bomo godili le visoko opero in visoko dramo, v dramskem opereto, veseloigro, balet in več •takih zabav in ugovju posvečenih prireditev. Dramsko gledališče bi postalo na ta način nekako privatno podjetje v okvirju sedanje uprave tor bo v vsakem slučaju lahko podpiralo opero. Ljubitelji klasične opere in drame bodo imeli v opernem gledališču abonent ent, poleg tega bodo tam predstave po znižanih cenah in za gotove sloje celo brezplačne. V dramskem gledališču, kjer se bo streglo zabavi in radosti, bodo cene višje, kdor. hoče tja, naj si napolni mošnjo z denarjem. • Ce bom namerodajnem mestu dosegel to ločitev, sem prepričan, da se bo položaj izboljšal.« iNa, vprašanje, kaj bo ukrenil glede redukcije članov, je g. intendant umolknil. Pozneje je dodal, da se mu po dosedanjih informacijah redukcija ne zdi potrebna, ker upa dobiti sredstev za ohranitev celokupnega amsabla. V nasprotnem slučaju pa bo postopal pri redukciji objeiktivno in pravično. V toliko »Mongedblatt«. Ce ne bi bile naše povojne kulturne raz- mere tako silno klaverne, bi gotovo nihče ne trošil časa z odgovorom na tako napoved o reorganizaciji našega gledališča. Toda zdaj odločujejo kruhoborstvo, strankarska pripadnost in fraza, prinešena o dkdove kje. Kdo se zmeni za želje, ki vro iz naše zemlje? Niti Jeremija jih ne čuje več. Nikakor ni žalostno, če mladina pretirava in vihra, nasprotno, to je znamenje zdravja. Seveda, če je odkritosrčna in poštena, zmožna, da ostane zvesta svoji rasti. Žalostno pa je, če dozorel človek, na čelu važne kulturne institucije ne ve, kam bi. Program novega intendenta je živa priča tega dejstva. G. intendent govori o gledališču in njegovem pomeniu besede, ki se danes celo žur-•nalisbu zde plitve in dolgočasne. Kaj pa je gledališče, če ni to kulturna in vzgojna institucija? To vendar ni nič novega. Pa bodi ljubljansko gledališče vzor podeželskim, to je pri nas res potrebno poudarjati, a kje in kateri so vzroki za tako stanje, tega nam ni niti omenil. Dob«), na podeželskih odrih’ naj se izobrazijo začetniki! E, g. intendant, rana našega naraščaja je globlja — podeželski odri je ne bodo zacelili, temveč le še povečali. Kje so ostale podpore za študij, kje dramtična šola? Vsi vemo, da se nahaja gledališče v težki imaterijelni krizi. Kakšno rešitev tega vprašanja nam napovedujete etc.? Ločitev obeh gledališč, v enem se 'bodo vprizarjale visoke 'kulturne vrednote, v drugem bo zabava etc. To drago gledališče bo pomagalo prvemu na nege. Kdo vam je za to poirok? Kaj ne veste, da je imela že preijšnja uprava isti načrt pripravljen, ki so vam ga, menim, tudi predložili. Preje mu niso verjeli, saj poznajo dobro financijelno kapaciteto naših posameznih stanov. S tem zastarelim načrtom obetate zdaj vi paradiž gledališču in osobju. O čemu ate še razpravljali? O umetniški reorganizaciji. Kje ste jo zasidrali. Prvič v tem, da je bilo vse delo yaših prednikov ničevo, zgrajeno tako an hoc.* To so drzne trditve, vkljub temu, da se vsi zavedamo prejšnje pomanjkljivosti. Prepričali se pa boste, da ta pomanjkljivost nima le ene koreninice, namreč gledaliških funkcionarjev, temveč nebroj drugih, katerih nočem niti naštevati. Če bi namreč pričela tukaj naštevati, bi ne bilo ne konca ne kraja. Kdor pa pošteno misli, bo moral priznati vsaj delni razvoj v teaku povojnih let. Rad priznam, da so v : zadnjih časih zajadrali na mrtvo točko. Vi 1 ste se pozvali, da poženete ladjo naprej. Ali , ste si izprašali vest? I* vaših napovedi tega | ne vidim. Kajti, kdor si je izprašal vest, ne . bo otepaval z insinuacijami p literatih, ki so j iz denarne zadrege s pomočijo dobrih zvez polnili repertoar, Potem nam boste rajše razložili, kako se iz vsakega naroda vzame najboljše kulturno delo, v katerem se zrcali kulturna usmerjenost dotiSnega naroda. T,ako govori o umetnosti flovdk, ki nima pojma o umetniških ustvaritvah. Zelo me zanima bodoči repertoar, kajti rad bi vedel, kaj boste vzeli recimo iz ruske, angleške literature, če ostanete zvesti svoji izpovedi. Čudim pa se, da se s takim programom drcnete pred svet in pozivate na soodgovornost. Ne, g. intendant, odgovornost je le ena. P. S. Prejšnji teden smo brali tudi izijavo Udnuženja gledaliških igralcev. Po novi na-redbi so menda vsi gledališki igralci prevedeni v uradniški status. Čudno se mi zdi, da izpovedujejo uradniki, da so pripravljeni sodelovati s svojim šefom. Kaj bi se zgodilo, če bi podali uradniki finančne delegacije tako izjavo? Svet bi se smejal. Mogoče se motim in je v gledališču tak Običaj, da se namreč vsak novoimenovani intendant informira, ali so člani osobja pripravljeni z nji™ . vitti, ali ne? Tudi to je mogoče taki demokratični uredbi moramo le čestitati. K. Politična vesti — .Nato se je nadaljevala proračunska razprava kot prvi je govoril davidovičevec Groi, ki je ostro kritiziral proračun in delo vlade. : Imamo 6 milijard letečih dolgov, a v proračunu se ti dolgovi niti ne omenjajo. Ves denar se porablja, le za vzdrževanje sedanje slabe administracije, dočim ni za potrebe prebivalstva nikdar nobenega denarja. Ni čuda, če vidi narod v državi le še institucijo, ki pobira vedno nove davke in omejuje svobodo, a za narod ničesar ne stori. Uzunovičeva vlada ni v nobenem oziiru boljša od Pašičeve, temveč kvečjemu še slabša. Pašic je delal za stranko, Uzunovič pa dela samo ji#. sebe. Zato bo tudi glasoval proti proračunu. — Za Grolom je govoril radi-čevec Vojkovič, ki se je zlasti pritoževal nad zapostavljanjem Hrvatske in Slavonije. — Za njim je govoril še Grga Velimirovič in je bila kmalu nato dopoldanska 6eja skupščine zaključena. = Pogajanja za koncentracijsko vlado. Listi vedo zopet mnogo poročati o pogajanjih za sestavo koncentracijske vlade. To vlado naj bi sestavili centrumasi, davido-vigevci,, radidevci in StS.: Ba je so tozadevna pogajanja med centrumaši in davidovičevci že vrše in tudi radičevcem je 'bilo že sporočeno, da se želi njih sodelovanje v vladi. St. Radič je tudi dejansko že govoril o potrebi koncentracijske vlade, ki naj bi jo tvorile večinske stranke vseh treh plemen. — Po drugih govoricah pa gre le za vstop davidovičevcev v sedanjo vlado in bi ti dobili pet ministrstev, dočim bi SLS izgubila ministrstvo za javna dela. — Mnenja smo, da je glavni vzrok teh govoric le špekulacija centrumašev. Preplašiti hočejo nezadovoljne pašičevce in zato jim slikajo vraga na steno. Ko pa bodo pašičevci odnehali, bo zopet doseženo med radikali soglasje in nadaljevala se bo stara pesem. Bili hi samo veeeli, če bi se motili — Poroka Mcncie Carniciu. Znana Menda Carniciu, ki je svoječasno napravila v dunajskem Burgtheatru atentat na znanega mace-donskega voditelja in prijatelja Jugoslovanov Panico, se je pred kratkim poročila z nekim voditeljem makedonskega komiteja. Zenit p vanj e se je pretvorilo v bolgarskem mestu Petriču v pravi narodni praznik, bolgarska vlada pa je atentatorici naklonila baje precejšnjo doto. Kakor znano, je bila Mencia Carniciu na Dunaju radi umora obsojena, vendar pa je bila , takoj izpuščena na svobodo pod pretvezo, da je smrtno bolna. No, kakor poročajo sedaj, je Menoia ozdravela vsaj v toliko, da se je lahko poročila, kot nagrado za umor pa ji je bolgarska vlada kupila moža. Da pa ne ostane mesto Mencie na Dunaju prazno, je dospel, kakor poroča >Arbeiter-Zeitung', na Dunaj neki Drangov, član proslule makedonske organizacije »Imno«. Drangov, ki je že let& 1924. sodeloval pri umoru,paše Aleko, ima baje namen, da umori na Dij'na]u nekaj bolgarski vladi neprijetnih emigrantov. Dran-eov je že stopil v stike s študentom Nikolo Belevim, ki »študira« na Dunaju že od leta 1910. dalje. Belev je za akcijo, kakor jo namerava organizirati na Dunaju Drangov, zelo priporočljiv, ima namreč izvrstne aveze z italijanskimi fašisti na Dunaju in z avstrijskimi hackenkreuzlerji. — Nove zmage kantonske armade. Po vesteh iz Londona se je pred Šangajem že začela .odločilna bitka za Šangaj. Kantonoi so znova napredovali in prišli do jezera Taiiku. Drug del kantonske armade pa prodira na severu in je že del Tientsinske železnice osvojen od kantonske kavalerije. Obenem se nadaljujejo dezertaeijp v severni armadi. Vsak dan prestopijo novi polki z vsem štabom h Kantoncem in vojska generala Čanga se je izkazala kot ravno tako nezanesljiva ko vojska maršala Suna, ki je že pobegnil na Japonsko. Po mnenju vojaških strokovnjakov je položaj generala Čanga nevzdržen in bo njegova armada v kratkem likvidirana, zlasti še, ker je del kartonske armade prišel njegovi vojski že za hrbet — Vsled novih zmag, kantonske ar- — Včerajšnja dopoldanska seja skupsčme je bila slabo obiskana in je zato tudi mirno potekla. Najprej je odgovarjat dr. Srekič na interpelacijo posl. Moskovljev.iča glede postopanja predsednika okrožnega sodišča v Kumanovem za časa zadnjih volitev. Izjavi je, da je odredil o stvari strogo preiskavo. Nato je zavračal notranji 'minister Maksi- movič interpelacijo posl. Moskovljeviča zaradi tolmačenja čl. 12 zakona o volivnih imenikih. Dejal je, da je zakon tu tako jasen, da ni potrebno nobeno pojasnilo. Moskovlje-vifi se s ‘tem odgovorom ni zadovoljil, temveč ie naglašal, da izdaja kljub svoji izjavi notranji minister posebna navodila policijskim organom, kako naj tolmačijo 'ta člen. de nad socialisti. 20 zaprtih komunistov V Dudapešti je pričelo z gladovno stavko, da na ta način protestira proti slabpjnu postopanju ž njimi. Nato so bili vsi zadrli komunisti prepeljani v samotne celice in tu so jih policijski organi kakor pravi, oficielno poročilo, pregovorili, da so s stavko prenehali. Na kak način so komuniste spregovorili«, o tem seveda ofieielno poročilo molči. Vendar pa si v-sak razsoden človek. 1^0 misli, da so morali komunisti pretrpeti aa' ravnost nezaslišane muke, ipredno je O*®?*8 policija sporočiti svetu ta svoj uspeh. "" Francoski poslanec Blum je objavil ,eSl' »Hlapec Jernej in njegova pravica« pod J>a' slovom »Yerney’s Justice«:. Prevod je presW" bel Louis Adamich, amerialii Jugoslov^jV »The Interpreter«, mesečno izdanje ?fv0Vj »Foreign Language Information Service«, mu je svrha, da seznanja Amerikance a ra2* merami narodov, h katerim ,pripadajo evr-op* ski priseljenci .jn poslednje j, ameriškimi merami, ipiše o tem literarnem pojavu to-le* Juguslova ska literatura — ali, bolj točnOi sr-bo- . vatska in slovenska literatura (v Ju‘ goslaviji sta namreč dve ira*li6m. akoravno tesno s.jiod.ii jezikovni plemeni) r-- je za Amerikance skoraj popolnoma deviška zem-; Ija. Narodna združitev je v teku zadnjih 1 povzročila, da se je naša pozornost °®nU pfedvsem na politične ustanove in gospoua iske vire te zemlje. Upati je, da bomo s odkriti tudi njena kulturna in duševna P gastva. Kontinentalna Evropa, ki je podje -nejša v takih stvareh, je že .prednjačila ‘el’ zdi se, da je spoznala, da je zelo vredno >2' sledovati ta svet. Zato je dobro, da se zabeleži začetek ljenja, ki hoče odpreti zakladnico jugoslov^* ske literature tudi angleškemu čitajočemu^ činstvu. Gospod Louis Adamich, Amerika?, ju^oslovaiisui-ega pokolcnja. je začel ipionir®^ delo s tem, da nam je podal svoj prevod žJer' nejeve pravice« od Ivana Cankarja, najodli*' nejšega slovenskega novelopisca (197(>—1918)-Povest je lep vzgled pisateljevih .del. Umetniška v Tehniki in izbrana v slogu nam pripoveduje priprosto in patetično o Jerneju, . čkem hlapcu, in o njegovi zahtevi po poj) , pravici na zemlji- Bistveno jugoslovansko p povedovanje v svoji lokalni barvi, v svol®’ slikanju in v svojih situacijah, je to venaat povest o skozi in skozi človeški nujni vi ter bi morala najti v Ameriki radovolp občinstvo, Gospoda Adamich-a in njegove ložnike (The Vangua.rd Press, New Y ork) pohvaliti, da so nas seznanili z globoki® odličnim pisateljem, ki 'bi ibil že davno oor ' nase ipozornost ameriških čitateljev lepi“ ^ vesti, ako bi bil Nemec, Skandinavec aU lo Rus. Prenujera P. H. Sattnerjeve opere Jutri v sredo, 9. t. m. je v ljubljanski ,1 _ ri premijera izvirne slovenske r«ma:nji o n er e .Tajda«. O zasedbi, ki je Bestavljena i* lUto^aiboljsm opernih moči, smo jr ro«ali že včeraj. Delo je z najveejo vestnoslF in ljubeznijo pripravil in naštudiral za vajanje operni ravnatelj g. Mirko PoliS, žiio pa je prevzel višji režiser prof. ^ Po poteku glavnih vaj sodeč bo „„j0 nnatnln nad vse aKiuamu vpraša- Šest. Pu v«n»u •••j---- — nip odnošaiev med kantonsko armado in absolutno uspela in 'tvorila moSno l)rl va “ SSi*. «lada h »Mm- i v, Mpin); 5C- livno zahtevala, da se evropska vojska umakne s kita^^i ^em-l^kei^Mneni "^---g^ujnv. jt« .premijero opozarji S Ske Tladfg^ ktite^itajske j vse naše občinstvo. Vrši se 'kot predsta^ Aiverenitete. j lzve Sosednja soba je 'bila pa -~ zaPor- . .. . . .. Deset minut pozneje je mlada dama v družbi spektorja an mojega tovariša stopila v urad. Lahko r mislite, da se ni smehljala. Šef ic ie ostro pogledal in dejal: _ Sedaj vemo, kaj ste: nič drugega kot 8pqoJ ka, ki ste v zvezi z Nugen.bai.mom delovali za Nem čijo. On je že vse priznal. Tu Ir je1 šef6pokazal li stek, ki ga je. bila napisal9 in ki ga je do takrat skrival pod pivnikom. __ In to? Kaj ,pa je to? . — Ne -vem! To ni moje! Ne razumem, kaj od mene? . . — To vam bom takoj povedal. Dajte nu be nico, ki se nahaja v vasi torbici. (Nadaljevanje Štev. 54. »NARODNI DNEVNIK« 8. marca 1927. Stran 3. Unevne vesli ANEKDOTA IZ NAŠE SKUPŠČINE. . Novi francoski poslanik na našem dvoru je til prvič na skupščinski seji ravno oni dan, je zaslovela naša skupščina z nagim človekom po vsem svetu. . . , Poslanik je tul v družbi neke dame in je takpj.zapustil ložo, ko je videl 'kako vzdigujejo tepenemu Rističu hlače. Pri izhodu pa sreča na hodniku vladnega 'Poslanca g. R-ča. kateremu -se Se sanjalo ni, *š"‘i ,je,ravnokar pripetilo v skupščini. Ko je nato .poslanik omenil g. P-ču .0 seji, je izjavil g. R-fc tole: Ge Ji’eet rien, c’eet tous les jours comme fe«rchez no®,’ £F° “iŠ- Tako je pri nas vse dni!) k *® nat0 hitr<> p®begnil še iz selJ^ikuTa prosiva v Ljubljani. Pred-semuk republike \lasaryk je a?v?I Včeraj 9voj 77. rojetni dan. Ob tej MuiJa ,pr|redi. Češkoslovaško - juigoalo-; 'mka Uga v Ljubljani M»saryku v okusno d,vorani Kazjpe na. predvečer; pK>i «lavo, ki se je je udeležilo poleg «sk kolonije *, Ljubljani 'tudi precejšnje število donečega ^imstva. Proslavi so prisostvovati tudi razni civilni in vojaški honoraoijori. Slavnost i® otvaril predsednik Csl.-jugoslov, lige dr. Kramer, ki je pojasnil pomen proslave. Na {Jtegov predlog je bil poslan predsedniku j'*Sryku brzojavni pozdrav. Za njim je po-udeležence predsednik Osi. obce prof. edrala. Na njegov predlog je bila poslana Pozdravna brzojavka kralju Alek^sjodru. Polšje je govoril tudi osi. konzul Resi. Po pozdravnih govorih se je pričela akademija, pri kateri so ecudeVivali: primadona Žalndo- pevec Ba- žeii -nri i . ?. ia ll®orno uspela ter so je sl«l i odobravanja. Akademiji ^SM3S\5S£ ; * ■»*"> j) ra v prisrčen znažaj. lava je imela - Italijanski konzul**^ urad na S„|aktt Kot poročajo iz Sušaka, namerava ustalili italijanska vlada na Sušaku konzularni urad S tem bo ustreženo jugoslovanskim državljanom, ki ne spadajo v obmejno cono, pa imajo vendar Sušak za svoj center, ker se jim ne bo 'reba v zadevah potnih listov več obračati na 0iWaljeni italijanski konzulat v Zagrebu. — Ukinjeni carinski oddelek. Po odredbi finančnega ministrstva ee oddelek carinar-mce na Rakeku Hotederšica kot nepotreben s 10. marcem ukine. niTi.v°žnja splavarje. Promet-vračaio 7 Toi'° ■?, ^ovolilo splavarjem, ki se domov nnin -1* postaj ob plovnih rekah nost vpHa no vožnjo v III. razredu. Ugod-. .J samo za vožnje do 50 km. Da se Oroni-oJi;;,. 1 . »uiiiie uu du h.iu. ua o c viri; J°v?lorabe, bodo'morali kupovati spla-katAr,-^a z? ezn^kih postajah ob rekah, po ti m n •• Se vozili s splavi, posebne legitimacije po 1 Din. , 26 redni obftni ibor Trg društva Mer- "VT Sta Slovenijo v Ljubljani se vrši v sredo dne 9 marca 1927 ob pod 8. uri zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in 'industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica z običajnim dnevnim redom. — Odbor. — Uapoaobljeno&tne izkušnje za osnovne iY,?Kve ?ri,tno na drž. moškem učiteljišču v I iuVi; • ,— “ trii Pm 5. 29. aprila 1927. ob 8. uri zju- k*narv^ ui?0 °Premljene prošnje za pripust lože n °^!fnos*71i preizkušnji se naj p-red-^tnin oblcajni uradni poti pravočasno pri-hJ„emu,,sreskemu šolskemu nadzorniku, da .na3'ka«neje do dne 20. aprila v rokah i>ivvfSeValtle komisije. Kdor bi ne bil pri-vabif^i Se ]>° pravočasno obvestil, posebna Seval *zPitu se ne bodo pošiljala. — Izpralo „ P? komisija za osnovne in meščanske šo-le^ Ljubljani. . V Im ^Pisano inesto jetniškega upravitelja. etnišnicj deželnega sodišča v Ljubljani se .1 mesto jetniškega upravitelja v II kate-g,oriJi- Obenem se oddajo wa mesta jetniških a“ pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je vložiti do dne 10. aprila 1927 na predsedni-stvo deželnega sodišča v Ljubljani. 7- Umrl je v soboto zjutraj v Gorici v starosti 82 let zdravnik dr. Alekeij Rojic, Pivši deželni poslanec slovenske ljudske stranke. Pokojnik je deloval od mladih let za javni blagor. Posebne zasluge si je stekel za slovensko Šolstvo v Gorici. Tudi kot zdravnitk je storil mnogo dobretn vsakega pomaka je zdravil, bre^lažno Pokonan ie bil v svoiem roistnmn iti,:.. » oiiapan -je soke šole za upodabljajoče umetnosti je zoper strogo izvajanje naredbe za zaščito nravnosti protestiral. Protestiral je zlasti zoper to, da cenzurirajo umetniške slike nešolani policaji. V svojem protestu je izrazil bojazen, da utegne priti celo tako daleč, da se bodo cenzurirali akti v muzejih z motivacijo, da obiskujejo muzeje po večini dijaki. Poslanec iakots bo notranjega ministra v parlamentu radi naredbe interpeliral. V svoji interpelaciji bo pozval ministra, da naj izboljša socialne razmere, kampanjo zoper slike z akti naj pa prjhr[ika Venere z Adonisom. Frizerji so morali ^nske biste v izložbah obleči. — Rektor vi- Oddelek policije in moštva rešilne postaje se je podal na lice mesta ter udrl s potrebno previdnostjo v eznačeni hiši. Reševalcem se je nudil strašen prizor. Skoraj v vseh stanovanjih so ležali ljudje težko zastrupljeni v posteljah. Pet jih je bilo že mrtvih, eden je umrl .med transportom v bolnico. — Tri smrtne obsodb« v Sarajevu. V soboto so bile izrečene v Sarajevu tri smrtne obsodbe radi hudodelstva ropa. Obsojeni so bili Dušan Orehaibič, Adam Krmpotič in Vinko Perič, ki so oropali nekega seljaka in nekega trgovca, prvega za 500 Din, drugega pa za 1600 Din. — Fatalna afera jugoslovenskega medicin-ca na Dunaju. Te dni se je poizkusila na Dunaju zastrupiti nežna 26-letna blondinka. Ko se je v bolnici zopet zavedla, je izjavila, da se je hotela usmrtiti, ker jo je medicinec Bogdan Lazarevič iz Beograda posilil. Pripovedovala je, da se je seznanila nedavno ž njim v bolnici, kjer je bila operirana. Pri tej priliki jo je povabil, da naj ga obišče, ko ozdravi v njegovem stanovanju, češ, da ga zanima, kako se bo rana zacelila. Obljubila mu je in prišla je. Lazarevič jo je pozval, da naj se sleče. Nič hudega sluteča, je ubogala. Mesto, da bi bil ogledoval brazgotino, je Lazarevič deklico baje posilil. Obdolženec odločno taji in trdi, da je ogledoval samo brazgotino, to pa 7golj iz medicinskega zanimanja; kljub temu j so ga pridržali v preiskovalnemu zaporu. La-| zarevič je bil zelo marljiv študent, čez tri te-j dne je imel položiti zadnji rigoroz, nakar bi 1 bil promoviran za doktorja. Ena od prič trdi, ' da je moral zapustiti svoje prejšnje stanovanje, ker se je hotel približati na nedovoljen način svoji gospodinji in njeni 15-letni hčerki. — Tatvina važnih diplomatskih listin. Predsednik društva Nemcev iz Reicha v Budimpešti UudaK Kacsemareik je priredil te dni na cast trojice gostov iz Nemčije banket. Naslednje jutro je opazil, da mu je izginila listnica, v kateri se je nahajala vedja vsota denarja in važni politični dokumenti. Policija je ugotovila, da je eden od Kacsemarek-ovih gostov njegov politični nasprotnik. Sedaj se vrše poizvedovanja v tej smeri. Ljubija*«. 1— Občni zbor Zveze obrtnih zadrug. V nedeljo dne 6. t. m. se je ob 9. uri dopol- PO SVETU OKOLI. Pod lem naslovom je imel v soboto v društvu »Soči« popularni .predavatelj prof. dr. Šarabon predavanje, v katerem je podal na poljuden način pregled dogodkov, ki so se v preteklem letu izvršili. Od locarnskega pakta in panevropske konference na Dunaju preko Švice, kjer se razen turističnih novosti ni dogodilo lansko leto nič posebnega, je vodil predavatelj občinstvo v duhu in po zemljevidu do _ Nemčije, ki se gospodarsko in vsestransko dviga in do Francije, ki ji nagajata zlasti dva Mussolini in — frank. Sledeč osmim plava-Cem, med katerim so znamenita imena Eder-le, Michel, Vierkfitter, Corston itd., -ki so lansko leto preplavali 34 km široki morski ka- | nal med Anglijo in Francijo, je prešel predavatelj v Anglijo, kjer je lansko leto izbruhnil največji štrajk v svetovni zgodovini, ki ie napravil Angliji 300 milijonov funtov škode (84 milijard dinarjev), nato pa v Biskajski zaliv, lejer se je morsko dno dvignilo za 3000 metrov. V Španiji ni tako posebno važen Pri-•mo di Rivera, kako panilberijsko gibanje, ki namerava združiti vse špansko govoreče države v Evropi in Ameriki v veliko gospodarsko in politično enoto. Iz Maroka je Ab del Kerim končno pregnan v tropsko podnebje otoka Reuniona, kjer se dolgočasi v družbi bivšega anamskega česanja in siamskega kralja. V Tunisu se je razvila velika italijanska propaganda. V Italiji vlada še vedno fašizem. Važno je tudi, da je dobil papež ozek pas do imorja. Avstriji se je sanacija z inozemsko pomočjo posrečila, Ma-djarska je imela lansko leto velik tohuvabohu v oibliki raznih afer itd. Rumunijo pretresa vprašanje agrarne reforme ter prestolona-sledstva. V Grčiji so na dnevnem redu nemiri, v Turčiji gospodari paša Kemal, Sirijo so Francozi kolikortoliko pomirili, Arabija pa je vsa pod angleškim uplivom in to kljub prizadevanju Italije, da bi se vsidrala v Jemenu. V Afriki je sedaj na znanstveno raziskovalnem potovanju švicarski avijatik Mittelholzer. Indijo drže še vedno v svojih rokah Angleži in je ne bodo tako kmalu zapustili. Na Kitajskem se sedaj dogajajo dogodki svetovne važnosti. Japonci ne morejo nikamor preko svojih ozkih mej, dasi bi radi v sosednjo bogato Siribijo, ali v Kalifornijo, ali pa v se skoro popolnoma prazno Avstralijo. V Ameriki je na dnevnem redu boj za in proti prohibiciji. Proti gospodarskemu imperializmu Zjedinjenih držav nastaja odpor v Mehiki, v Srednji in v Južni Ameriki. Južna Amerika ima za naseljevanje človeštva v dal-nji bodočnosti ogromen pomen. Kratka Testi Predsednik Masarjk pride v četrtek v Ženevo, ikjer bo gost Zveze narodov in kjer se sestane s Stresemannom. Mussolini in grof Bethle-n se sestaneta v ltimu dne 16. t. m. Italijanski Kašistovskj listi ostro zavračajo Renaudelov govor ter naglašajo govor, da ima Italija proti Franciji samo pacifistične namene. šantunska vojska je zaplenila sovjetski parnik »Lenin« ter ga uporabila za vojaški transport. Bolgarska vlada je uporabila posojilo Zveze narodov, iki je bilo namenjeno izključno za bolgarske begunce, za borzne manipulacije, da umetno dvigne kurz leva. Pred praškim sodiščem sta bila obsojena major Kratochvil in bivši Gajdov sluga na ti tednov zapora in denarno globo, iker sta očitala gen. Gajdi, da je bil v sovjeiski službi. Sodnik je izjavil, da se jima dokaz resnice ni posrečil in tudi ne dokaz verjetnosti. Obsojena sta bila predvsem zato, ker češkoslovaška vlada ni hotela predložiti sodišču dokumentov, vsled katerih je bil Gajda disciplinarno degradiran. Zbor čeških okrajev se je soglasno izrekel proti nameravani češkoslovaški upravni reformi. Nemci groze z izstopom iz vlade, če ne bo nameravana upravna reforma spremenjena v njih smislu. Pogajanja za sklenitev poljsko-nemške trgovinske pogodbe bodo najbrže v kratkem obnovljena, ker so se poljskonemški odnošaji znatno zboljšali vsled konvencij, ki jih je dobila poljska vlada v izseljeniškem vprašanju. ŠAH. V petek so bile odigrane nedovršene partije. Aljehin je dobil igro proti Marshallu, Vidmar je v damskem gambitu imel že boljšo pozicijo proti Marshallu, spregledal pa je napako, ki jo je Marshall takoj temeljito izrabil in nato partijo dobil. Igra Vidmar proti Aljehinu je končala remis, ravno tako tudi igra Marshalla proti Niemcoviču. Stanje po 9. kolu: Capablanca, Niemcovič 6H>, Aljehin 4Mi, Vidmar 3H, Marshall in Spielmann 3. Igralni red je vsled množice nedovršenih partij bil izpremenjen. Tako se je 10. kolo igralo že 5. t. m., 11. kolo 6. in 12. kolo se igra 8. marca. s-Nesrečno« 13. kolo se igra 9. marca. Nato je več dni določenih za nedovršene partije in šele 12. marca se igra 14. Ina 22.80, Praga 15.40, Budimpešta 90.85, Bu- Druga skupina levo orientiranih, takozva- ikarešta 3.0925, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj nih »svobodnih akademikov« še nima do> 73.1875. Jugoslovanstva določenega stališča, iker w> _ _ _ skupina >ad 'hoc», o kateri bi bilo primerno povedati, da je nastala v znak protesta Ljuba D. Jurkovič:* proti pretiranemu tkzv. orjunaškemu integral ŽIVLJENJE IN DELO NA LJUBLJANSKI neI!ul Jugoslovanstvu in zlu naše slabe admi- TTvj,Vppr„ lustracije m vsega onega, kar ona prinaša * s seboj. Izgleda pa, slovan; eno je predpogoj drugemu. brci razlike politične orientacij« edini T Tako pojmovanje Jugoslovanstva, mutatie vprašanju naših neosvobojenih bratov k “* irvuitandis, ne odgovarja pojmovanju demo- je tudi to vprašanje zelo močen faktor gj°' kratov in orjunašev, ki bi bili radi m ono- bokega smisla za narodno celoto — * polizirali to vprašanje zase, pa ne uvidij-o, goslovanstvo! koliko s tem škodujejo ravno ideji, pa tudi *> i»olitičnr. eriinaciie pojmovanju radikalov, zemljorad-mkov in . drugih Na prvi V<*g\ed izgleda, da ljubljanski m Jrose-bne važnosti je, da se s tem vpra- M®- orientirani in ep* šanjem zelo živahno bavijo marksisti (komu- >'"Vj' nisti) in na levo orientirani študenti. Čeprav .1,0^!? v !življenje, en bi oni morali, kot marksisti vobče negirati . . Y ^^ebu, b* obstoj kakih specialnih nacionalnih vprašanj, ^posamezne skupine (razen radikal J smatrajo, da to vprašanje obstoja in mu t0 ™'vno fiJmvajo in iker Jo formalno ® kljub blagopokojnemu MaFkeu pripisujejo •povdarjeno v statutih dijaških oiganizaoij , posebno važnost, toda kar je za te inter- sicer iz preprostega vzroka, ker mn verzite nacionaliste in kozmopolite zelo čudno, je oblasti na podlagi tolmačenja ^tonskih to, da so se opredelili proti Jugoslovanstvu odrudb grupiranju študentov ne dovoljuje- in da dokazujejo obstoj posebnega slovenske- J° °rfan'z*°,> /‘udentov na pohtieni ■ ga naroda, ki nima nikakih v*ri s Srbj in . «ad> tefa ««b .aiujejo Hrvati in ki je posebna kulturna edinica kulturna, ah kultumo-SMialna ali kultu(£ ter ima kot taka pravico, da išče svoje poli- ekononib^a društva, dejansko pa »o _ tično in gospodarsko »osvohojenje« na pod- tl^!Ja. društva, za katerih hrbti se '■ lagj pravice samoodločbe narodi) jo oficelne s ranke. Res je, da se tu polaga Mogoče je, da naši komunisti niso iskreno ve5ia važnost na strokovno izobrazbo W mfeUM in povedali to in da so to samo volil- nov’ da.6e tu d«la intenzivnejše, šivanj na gesla, no,-vendar so se te izjave večkrat ‘n po sistemu m to brez one mrzlične bo ponavljale in jih je treba registrirati, pod- benosti m ognjevitosti. naših tovarišev črtati in naglasiti, da so eden vzrokov nji- Beogradi^in Zagrebu, vendar se v.seeno n« licvesa stalneea nazadovania. Moaroče ie tu- sme temu delu odreci njegov politični značaj o državni hipotekarni banki, odnosno o polo. žaju, ki nastane za Slovenijo, ko nastopi v aprilu t. 1. termin za obvezno nalaganje javnega in pupilarnega denarja v državno hipotekarno banko. Anketo je vodil zbornični tajnik g. Mohorič, udeležili pa so se je odlični zastopniki našega hranilništva, zadružništva in drugih gospodarskih panog. Po poročilu zborničnega konzulenta g. Žagarja se je razvila živahna debata, katere so se udeležili med drugim gg. dr. Slokar, dr. Mohorič, dr. Golia, ing. Šuklje, veletrgovec g. Kavčič, h ra ni ln iški uradnik g. Hiter, predsednik društva hišnih posestnikov g. Frelih itd. Splošno se je povdarjalo potrebo, da se denarnim zavodom podaljša dovoljenje za sprejemanje javnega in pupilarnega denarja za dobo na-daljnih desetih let, da se vsota, do katere smejo denarni zavodi sprejemati pupilarni denar, poviša na 100.000 Din in da se zahteva ustanovitev lastne podružnice državne hipotekarne banke v Ljubljani pod upravo, lokalnih falktorjev. V tem smislu predlagano resolucijo so udeleženci soglasno sprejeli. kolo. Takoavani Capablancov urnik se je izkazal kot slab. IX. kolo. Partija Capablanca — Aljehin je končala ža po 28 potezah remis. Partiji Niemcovič — Vidmar in Marshall — Spielmann sta bili po petih urah prekinjeni. Stanje po X. kolu: Capablanca 7, Niemcovič 6K>, Aljehin 5, Vidmar 3'A (1), Marshall in Spielman 3 (1). Sharke)- premaga Mac Tique. V okviru velikih izbirnih bojev, ki naj določijo nasprotnika svetovnemu prvaku Tunneyu, je porazil Jack Sharkey v 12. rundi knook-outu Maca Tique. Slednji je dobil udarec na usta, tako se ni mogel več braniti, nakar je sodnik takoj ustavil nadaljni boj. Ko je padla odločitev, je bil sicer Tique boljši po točkah; šteli so mu 8 rund v dobro, potem se je pa uveljavila mladost njegovega nasprotnika, ki se mu stari Tique ni mogel več ustavljati. Bosicio je >zdrsnU«. Kakor smo že poročali, je bil italijanski bokserski prvak Bosisio v Argentini knock-out poražen od zamorca Kid Carola. Bosioio je poskusil svoj poraz na prav nešporten način opravičiti. Radi svojega nespretnega postopanja ga je najprej že argentinski bokserski savez javno ukoril, potem se je pa še pred svojimi prijatelji pošteno osmešil z brzojavko, ki jo je poslal na nek italijanski list. Brzojavil pa je: »Pri nekem udarcu sem zdrsnil in padel na tla, kjer sem počival do »devet«, ko sem se pa dvignil, so me proglasili premaganim. Bosisio.« S to brzojavko pa je Italijan še bolj »zdrsnil« kakor v ringu. Svetovali bi mu, da se v bodoče hitreje dvigne, z brzojavko naj pa raje počaka. BORZE 7. marca. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudlbe in v oklepajih 'kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 88—89, Vojna škoda 343—0, m stavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195— 197, Ljubljanska kreditna 150—O, Merkantil-na 99—100, Praštediona 925—0, Kreditni zavod 160—170, Strojne 85—0, Trbovlje 0—420, Vevče 120—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. Blago : Zaključenih 5 vagonov lesa. Tendenca za madriere in deželne pridelke čvrsta. Zagreb. Dunaj izplačilo 800.5 — 803,5, Berlin izplačilo 1349-1352, Budimpešta izplačilo 994.5 — 997.5, Italija izplačilo 249.02 — 251.02, London izplačilo 276 — 276.8, Newyork ček 56.75, — 56.95, Praga izplačilo 168.3 —169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.25, New York 520, London 25.23375, Pariz 20.335, Mi- Iz zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne 4. t. m. se je vršila v Zbornici anketa Sansmetta. In kadar se je Gustav Olsunu posrečilo, da je užel v krčmo v bližini kolodvora St. La žare, kjer so pili svoj wisky mornarji, ki so prinašali s seboj na svojih modrih ovratnikih in na licih še dih morja — je vzela Sansanetta svojo copatico in dolgo bila po obrazu bivšega kapitana za vožnje po viharnem morju. Gustav Olsun se ni mogel nikdar navaditi na parlumirane egiptovske cigarete. Večkrat jo je prosil.naj mu dovoli, da 'kupi pipo, toda zmirom je dobil isti odgovor: »Kaj mi ne moreš žrtvovati niti ene pipe?« Pri teh besedah se je spomnil Gustav Olsun na skalnati otok in na rdeči ogenj pipe v oni noči. Gustav Olsun 6e je spomnil morja in obšla ga je globoka žalost. Šel je v predsobo, kjer je visel njegov suknjič, dišeč še po slanem vetru in vtaknil je svoj nos vanj. Če bi se kdo v temi pomotoma dotaknil njegovega obraza, bi morda začutil tople kaplje, ki so spominjale na vodni prah južnega morja. Mestni magistrat ljubljanski -azpis^je oddajo vodovodne instalacije, centralne kurjave in kopališča, pečarska dela ter obzidavo štedilnikov in napravo solnčnih okenskih zastorov, za 80 stanovanjsko hišo na Ahacljevi cvsti v Ljubljani. Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe poČenši dne 14. marca t. 1. med uradnimi urami v mesi nem gradbenem uradu Šolski drevored št. 2Al. , , Ponudbe za napravo pečarskih del in štedilnikov ter za napravo solnčnih zaslorov je vložili najkasneje do 21. marca 1927, za vodovodne instalacije, centralno kurjavo in kopališča pa do 26. t. m., vselej do 11. ure dopolne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. marca 1937. _________ KALI OGLASI Za vsako beaedo *e pl*** 50 par. Za debelo U*ka*» pa Din 1.—. sn dom, obrt In ln• iMirkir« odfovir)* Andr«J 9«*«r Val » Ljubljani Ušteli, Muad*r t.l-mlkar. - Vladtoli Siet*.