List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/LI - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degii Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONANE POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Na 3. shrani objavljamo govor tov. Vidalija v tržaškem občinskem svetu Obnovljena izdaja leto iv. štev. 209 TRST, SOBOTA 8. NOVEMBRA 1952. CENA 20 LIR ) ire- ep redlog &v. Vidalija no\ slo- nvariiš Vid ali je prejšnji :llltTek na seji tržaškega oblega sveta predlagal, n ij hostni svet ÓZN prevzame teredno v svoje roke lido obeh con STO,. Tov. tali je poudaril v svojem 'oru, v teku katerega je iz-H ta svoj predlog, da bi ,er|i ta rešitev le začasnega Ur čaja in ne bi prejudicirala •ončne ureditve tržaškega djj Višanja. ta podpre svoj predlog, je i*J. V Malli citiral 1. člen 7. fi» Bige Mirovne pmgodibe z Ita-. ki predvideva, da se bo llo-ameriško - jugoslovanska •Paci ja STO prenehala v utku, ko se bo imenoval 'emer. Omenjeni člen je le Tsno opravičil nadaljevanje Nacije na STO in vojaške P ioSl st»,, us$: L„ Ive -po Morganovi razmeji»; *1, ki je razdeljevala STO raij P Dfll ! a. iei» ,.sU 01» t iK* % dvoje. llicujoč - se zato na, 2. člen. Priloge mirovne pogodbe, določa, da je Varnostni lil" 1 OZN odgovoren za celost, suverenost in neodvis-SiTO, je tov. Vidah predal, naj Varnostni svet od-da se mesto sedanjih vo •h uprav imenuje njegova Skl* tlisi-ja popolnoma civilnega •čaja, ki naj prevzame u-‘fo združenih con STO in 10 podprle, ako bi bilo počno, vojašice edimice, ki bi Pa svoji uvidnosti dolo-1 OZN. rešitev ne bi bila, torej, drugega kot neposredno u-lvIjanje našega Ozemlja s "di Varnostnega sveta, med-ko ga sedaj upravljata različni, vojaški ujSravi. na j n-epo-s r e-d ne jiš a inevar-v Zato predlagajo to re- 8’ ki jo lahko -vsak sprejme lahko reši vse naše pre-i šj jUtvo predi pretečo nevarno uničenja STO. j bistvo je, da nihče, razen ‘vskega vodstva noče razil fjj !5ftja STO-: niti Slovani niti 'toni, niti slovenski niti italici nacionalisti, niti kom,u-1 niti protikomunisti. Vsi L ‘čiljo — iz enega ali dru-razloiga — da se ohrani 'vito3it STO, da se nobena ne odcepi od druge. Zato Predlog tov. Vidalija za Sprejemljiv. ’ nas Slovence pa je ta ^°ig še večje važnosti, kei z neposredno upravo, STO ani Varnostnega sveta uve-ne le demokratične i,l; , °ščine, ki nana jdh kratijo Poni; A, i v -coni B, -mar-I bi .se uveljavila- tudi naftna enakopravnost, za se tako, trdovratno bolli ki nam jo kratijo sedanji zaupni vojaški u-Vit6!lji, 6bnj-i razlog bi moral zdru-. °krog predloga tov. Vi-la VSE Slovence in, praiv Pozivamo VSE Slovence, Predisk,utirajo, razčlenijo , à se Izrečejo, ali so, ali Za predlog. Ta poziv pa Vsem velja Slovencem- ki naši somišljeniki. Se več: 0Zi"v velja vodstvom o-stali-h piskih skupin in njihovim '°ni ter ,somišljenikom, ta velja tudi baznim titov- ( Pristašem, katerim hoče 1)0 Vodstvo .skriti ta pred- svojim molkom v časo- f‘P ri čani smo, da bodo naši n»ki ljudje resno preteh-predlog, -ki predstavlja "k li.noTvl., naše ore- , upanja za ,, s‘vo, in da Na. OB DEM AGOŠKIH PROTESTNIH NOTAH IN PREDLOGIH Titovska in rimska vlada se potegujeta za medvedjo kožo Ce so titovci tako zaskrbljeni za našo usodo, naj zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe in naj ne rovarijo proti STO - Edini polnopravni dokument so členi pogodbe, ki določajo ustanovitev STO v-se naše prega- ne 'bodo ker je ostvarljiv- K. S. Med rimsko in beograjsko vlado, se nadaljuje polemika v zvezi s tržaškim, vprašanjem. Potezi De G,a.s,peri j a sledi poteza Tita in obratno,. Da se ne bi izneverila svoji demagoški igri, je v četrtek italijanska vlada Izročila titovskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri- predlaga, naj bi obe vladi predložili haaškem-u mednarodnemu razsodišču spor o coni B. Rimska -vlada pravi, da je to potrebno- zaradi «očitnih kršitev mirovne pogodbe s strani jugoslovanske vlade», ki s svojimi ukrepi priključuje cono B k Jugoslaviji. Ne badi lena, je beograjska vlada, potem ko je po uradnem tisku zavrnila ta -predlog, naslovila v torek 4. novembra protestno noto italijanski vladi,. V svoji noti tito-fašistični vladni krogi obtožujejo De Gas-peri j a in njegovo vlado, da 23. in 24. novembra bo II. kongres Z D Z 23. in 24. novembra se bo -vršil v Trstu- II. kongres Zveze demokratičnih žena. Kongres bo lepa in velika manifestacija žena v obrambo miru. Bo tudi d-o-kaz bratstva med slovenskimi in italijanskimi ženami našega področja, ki se strnjene okrog velikega ideala miru odločno borijo za boljšo in srečnejšo bod-očnoist. Ta kongres uži-va mednarodno solidarnost 135 milijonov čl-aniic: Svetovne zveze demokratičnih - žena. Vodstvo- ZDZ je razposlalo vabila prijateljicam, Francije, Amerike, Italije, Poljske itd., ki naj pošljejo- svoje predstavnice -na ta kongres in n,aj se tako- osebno prepričajo, kako se tržaške žene smelo’postavi)ajo proti vojni, za dosego boljših življenjskih pogojev. Proslava Oktobrske revolucije v Moskvi MOSKVA — Na svečam akademiji ob 35. obletnici Oktobrske revolucije je v Velikem teatru v Moskvi gov-oril tov Pervuhnh. Na proslavi so, bili prisotni vsi najvidnejši voditelji Komunistične partije SZ in med njimi tudi tov. Stalin. «kršita mirovno pogodbo z Italijo», da z izvajanjem -londonskih sklepov prezirata mednarodno pravo in da si «protiustavno, priključujeta cono A». V tem slogu, je govoril tudi Tito na svojem faliranem kongresu v Zagrebu. Potem ko se je razsrdil, ker Sovjetska zveza mu ni šla, n,a, roko v provokaciji ,s Trstom,, ki bi lahko privedla do -tretje še pred koncem druge svetovne vojne in ki jo je on že dalj časa skrbno pripravljal po navodilih a-ngio-ameriških imperialističnih krogov,, je dejal, da tržaško vprašanje zastruplja ozračje med Italijo in Jugoslavijo, k-ar je «kvarno za mir in za obrambne napore miroljubnega -sveta». Napadel je Sovjetsko zvezo, češ da s svojim trdovratnim stališčem o ustanovitvi STO «kali mir med Italijo in Jugoslavijo- (!!!)», in ponovno prišel na dan s svojimi predlogi o kondominiju v Trstu, medtem ko se sploh ni dotaknil vprašanja cone B. Dejal je, da je Jugoslavija -pripravljena na sporazum z Italijo. Tudi titovska protestna nota italijanski vladi se končuje s pozivom, naj se sklene -sporazum o tržaškem vprašanju. V komentarju o italijanskem predlogu, naj se vprašanje cone B predloži haaškemu mednarodnemu razsodišču, je titovsko glasilo v T.rstu na-pisalo, da «besede jugoslovanskih voditeljev ne dopuščajo nobenega dvoma o njihovi trdni odločnosti, da ne prepustijo rimski grabežljivosti niti pedi jugoslovanskega narodnega ozem. Ija» in se ne- zaveda,, da, prav s tem dokazuje vso nizkotnost titofašisti-čne -politike, ki bi lahko rešila jugoslovansko narodno o z e,ml je, ako bi se strogo držala mirovne pogodbe z Italijo in zahtevala ustanovitev STO s cono A in, B. Le tako bi se n,a,pravil konec rimski in drugi grabežljivosti- in, bi se omogočilo slovanskemu prebivalstvu STO spodobno in enakopravno življenje/ Se jasnejši pa je komentar titovskega dnevnika v Trstu ob jugoslovanski protestni noti rimski vladi. V članku, ki ga je objavil v četrtek, piše, da jugoslovanska n-ota postavlja «vprašanje STO v njegov pra-vi okvir: STO je bil ustanovljen zaradi Trsta; osnovni del STO ‘sta torej Trst in njegova ok-oliica, pa naj poskuša italijanska diplomacija s sv-ojimi diverzijami o coni B... to preprosto in očitno dejstvo še tako prikriti. Osnovni jugoslovanski gospodarski interesi na STO se tičejo prav Trsta...». V tem odstavku je vsa linija titofašistov, ki že odkrito zanikujejo pripadanje cone B STO in omejujejo v-praš-anje našega ozemlja, le na Trst in njegovo okolico, da bi tako lahko- boljše «dokazali» svoje «pravice» nad cono B. In prav to nas prepričuje, da Tito je pripravljen barantati ali diskutirati le s -co,n-o- A, dočim si je že nemoteno požrl cono B. Zato noče miti slišati o kakršnemkoli italijanskem koraku v zvezi s cono B. Zato mu gre italijansko javkanje tako na živce, da stalno odkriva -svoje karte in daje razumeti slovenskemu prebivalstvu cone A, da ga, prepušča Italiji, ker po londonskih sporazumih, v katerih je bil soudeležen in ki jih je on zapečatil s Pacejem in Edenom, ni nobenega iz-gleda, da bi dobil kak del cone A. Značilno je le, da se -oba partnerja, ki tako grobo in nesramno kršita mirovno pogodbo, vsakokrat sklicujeta nanjo-, ko gre za potrditev medsebojnih -obtožb. To pomen1, da mirovna pogodba "tudi za take politične rokovnjače, kot sta De Gas,peri in Tito, nekaj velja. To pomeni, da mirovna pogodba predstavlja dejstvo, ki ga nihče ne more z-anikati. Vsekakor je to dejstvo veliko bodrilo za -na-s, ki se borimo proti Tito-De Gasperijevemu in imperialističnemu mešetarjenju za ustanovitev STO. JUTRI VSI V «FENICE» NA PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE! Letos bomo s posebno svečanostjo proslavili 35. OBLETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE. Jutri, v nedeljo 9. t. m. ob 9,30 se bo začela v gledališču FENICE velika preslavna manifestacija Govorila bosta tovarišica in tovariš Marija Bernetič Bonomo Tominez je zastopal KP STO na XIX. kongresu KP SZ. Predsedoval bo tovariš Vittorio Vidali Manifestacije se bodo udeležili godba Rinaldi in pevska zbora iz Križa in Rude. Danes, v soboto 8. t. m. bo Združenje Trst-ZSSR priredilo ob 20. uri manifestacijo prijateljstva z narodi Sovjetske zveze. V teku manifestacije bo dr. Paolo SEMA govoril o pomenu 7. novembra in o napredku, ki so ga sovjetski narodi dosegli na vseh področjih socialnega življenja. TEŽKA PROVOKACIJA fašističnih izmečkov Odločni protesti našega prebivalstva proti prihodu vojnega zločinca Borgheseja v Trst V ponedeljek je fašistična sodrga izvršila težko provokacijo proti prebivalstvu našega mesta in našega ozemlja. Lega Nazionale, katere vodstvo je v rokah fašistov, je 3. novembra priredila v gledališču Rossetti manifesta-cijo ob obletnici prihoda italijanskih čet v Trst. Ob tej priliki se je v tem gledališču pojavil tudi voini zločinec in bivši poveljnik zloglasne X. Mas Valerio Borghese, ki je celo spregovoril. Potem se je postavil na čelo fašistične povorke, ki je krenila iz gledališča na grad Sv. Justa, popoldne pa se je udeležil manifestacije na pomolu «Audace». Vojni zločinec Borghese se je dejansko pretihotapil v Trst. Fašisti pri Lega Nazionale niso javili, da se bo tudi on udeležil manifestacij ob 3. novembru. U-radna italijanska agencija «Ansa» ni javila, da je na manifestaciji v gledališču Rossetti nastopil tudi on, demcykristjanska lista v našem mestu pa sta vest o njegovi udeležbi objavila brez komentarja in •brez zgražanja, ki bi ga moral čutiti vsak pošten človek v KONGRES V ZAGREBU JE BEDNA MANIFESTACIJA HLAPČEVANJA Z. D. A. Djurič je poslavil litovsko vlado in vodstvo na sramotni oder Beograjska klika je tudi formalno likvidirala komunistično partijo in prosi za vstop v socialdemokratsko gibanje - Podpredsednik vlade Neškovič epuriran, ker se ne strinja s titovsko politiko - V petih letih 3 milijarde 581 milijonov dolarjev, t j. več kot tričetrt proračuna za pripravljanje vojne V nedeljo 2. novembra so ti-tofašisti otvorili v Zagrebu svoj VI. kongres. Nihče si ne more predstavljati nekaj bolj bednega od tega protisovjetskega in protikomunističnega cirkusa, ki so ga organizirali po navodilih Angležev in Amerikancev. Ogromen Dolici.iški apomt «.ščiti» Tita, in njegove najvišje hierarhe pred «neljubimi incidenti», Zagrebški okraj, kjer stoji kongresna stavba, je pod popolno kontrolo varnostnih organov. Med «priprave» kongresa spadajo tudi številne aretacije, ki jih je UDB izvršila v Zagrebu in njegovi okolici. Ze samo dejstvo, da je UDB tL sta, ki je organizirala kongres do najmanjše podrobnosti, nam dokazuje, da se ta vrši v popolni osamljenosti ne samo pred delovnimi množicami vsega sveta, marveč tudi pred delovnimi množicami Jugoslavije, ki jih nihče ne zastopa. Ves potek kongresa je dokazal, da Titova klika ne zastopa koristi narodov Jugoslavije, marveč koristi angleških in ameriških gospodarjev, ki so se preko nje polastili dežele, ■. Titov govor in intervencije vseh njegovih opričnikov niso nič drugega kot obramba ameriškega imperializma, Vsi napadi so usmerjeni proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in demokratičnim silam v svetu. Prikazati skušajo ZSSR kot povzročiteljico sedanjega napetega stanja v svetu, kot «glavno nevarnost za mir v svetu», kot «imperialistično silo». Po drugi strani skušajo nadeti ameriškemu volku jagnjetovo kožo, ki ga «sovjetska agresivna politika» POSPEŠUJEJO SE PRIPRAVE za Kongres narodov za mir Cvet angleške in brazilijanske inteligence pojde na Dunaj - Izjava ameriških znanstvenikov in učenjakov -Prebivalstvo vseh dežel se z navdušenjem p-ri-pravilja na Kongres narodov za mir, ki se bo vršil 12. decembra t. 1. v Koncertni dvorani na Dunaju. Zanimanje za kongres je veliko. Stotine mi-lijonov ljudi po vsem svetu z zaupanjem pričakujejo njegovo otvoritev in sledijo njegovim pripravam. Udeležila se ga bodo najrazličnejša- združenja, organizacije, osebnosti in predstavniki številnih veroizpovedi. Te dni so objavili imena člano-v «nacionalnih odborov» za priprave na kongres v Veliki Britaniji in Braziliji. V britanskem odboru za kongres je na prvem -mestu -pisatelj James Ladridge, katerega najnovejši roman «Diplomat» je v teh zadnjih letih žeti -najve-čji us-pe-h na angleškem, knjižnem trgu. Ostali člani tega, odbora so: lady Trevelyan, žena znamenitega zgodovinarja Charlesa-; Gordan Sandison, generalni tajnik angleških igralcev; skladatelj Rutland Bro-ug-hton; glasbenik Arnold Gold-sbrough, dr. H. B. Gardew, generalni tajnik angleške- zveze zdravnikov itd. Eden izmed najbolj na,vdušenih in aktivnih pristašev gibanja miru v Veliki Britaniji je tudi dr. Powell, ki je 1951 prejel No-blovo nagrado za fiziko in je eden izmed najvidnejših znanstvenikov na polju atomskih raziskovanj. V Braziliji se je sestavil «pripravljalni odbor» za du- GI§enhower je novi predsednik ZDA WASHINGTON — Gen. Ei-senhower je novi predsednik Združenih držav. Izvoljen je bil dne- 4. novembra-, ko so ameriški vo-lilci oddali- svoje glasove po večmesečni volilni kampanji, v kateri si glavna nasprotnika Eisenihotver in Stevenson. demokratski kandidat, nista- prizanašala. Iz njunih ust je prišlo vse, kar more priti iz ljudi, ki -dobro poznajo zakulisne spletke ameriške politike. Uradni -podatki so na-slednji: za Eisenho-werja je glasovalo 31 milijonov 685.373 volivcev, za S-tevensona pa 25 milijonov 477.738. Eisenhower pa še ni polnopravno izvoljen. Polnopravno ga bodo izvolili «veliki volivci», ki jih je le nekaj sto. Eisenhower si je pridobil 431 velikih volivcev, Stevenson pa komaj 100. Republikanska stranka bo v predstavniški zbornici imela 221 sedežev, demokratska 212. ostala 2 sedeža bosta pri,padia-la dvema neodvisnima. V Senatu bodo republikanci imeli 48 sedežev, de mokra!! pa 47. Ameriški volivci so torej izbrali Eisenhowerja, ker -so bili nezadovljni Trumanove -pustolovske in vratolomne politike. Zato bi Eisenhower moral biti mož miru ,ako hoče izpolniti želje svojih volivcev. Kazno pa je, da namerava postati predsednik vojne. Narodi- mu bodo preprečili to namero. Kljub te-m,u ,pa se bi moral zavedati, da bi ameriški narod v primeru vojne pretrpel bolj kot vsi drugi narodi. VERONA — Na kongresu italijanski tiskarskih delavcev so ugotovili, da se je tiskanje knjig od 1938 do danes zmanjšalo v Italiji na polovico. n-ajski kongres. Ta odbor sestavljajo poslanci petih strank (ll-i-heralne, deimo-kristja-nske, laburistične, progresistične in republikanske ). Med ostalimi osebnostmi, ki so člani tega odborai, so tudi naslednje: pater Ben-edito M. Car doso,. ravnatelj salezijanskega instituta v Sani Franciscu: general E-dkard Buxbaum; monsignor Costabile Hi,polito, katoliško-apostolski protono,tar mesta Porto Al egre ln drugi katoliški duhovniki in misijonarji; Robert Milton, predsednik brazilskega združenja arhitektov itd. Ko se je odločila, da podpre priprave za Kongres narodov za- mir, je znana pisateljica Gabriela «Mostrai, ki je prejela Noblovo nagrado za literaturo, izjavila: «med drugim tudi na-slednje: «Nam ženam nič ne stane opredeliti se za mir: naša usta« so bila ustvarjena, zato, dia izrečejo, to, besedo.,, Branimo bližnjo in- daljno bodočnost. Nebo naj napravi vse, da bodo možje in žene verni sinovi, miru». V Združenih državah je več osebnosti; in verskih predstavnikov izjavilo, da se strinja s programom Svetovnega kongresa narodov za mir. S svoje strani ,so ameriški znanstveniki- in« učenjaki objavili izjavo, v kateri zahtevajo, naj se ameriška- vlada svečano obveže, da nima- nobenega namena, uporabiti bakteriološko in atom-cko orožje. Ti znanstveniki in učenjaki izjavljajo, da, čeprav ne verjamejo korejskim, in, kitajskim obtožbam .a «uporabi bakteriološkega orožja s strani ameriških oboroženih sil na Daljnem Vzhodu, so, kljub te mu zelo zaskrbljeni zaradi, izjav vidnih vojaških in političnih voditeljev ameriške države, ki se zavzemajo za uporabo tega orožja. -«Vprašanje, ki se postavlja pred- vso svetovno javnostjo — pravi izjava ameriških učenjakov in- znan. stvenikoiv — ni toliko gotovost, da se nismo posil,užili bakteriološkega- orožja v Koreji, marveč ali smo -ga, -pripravljeni uporabiti v bodoče... Mi- vztrajamo na. -svoji zahtevi, naj vlada poda izjavo, s katero- naj dokaže, da je pripravljena in želi; skleniti z vsemi ostalimi vil-adami, uradno pogodbo, ki naj javno- obsodi vsakršn-o tip-ora,bo bakteriološkega orožja». Predvčerajšnjim, v četrtek 6. t. m. se je se-sta^ Tržaški odbor miru, ki je na svoji -seji "razpravljal o vprašanjih, ki se neposredno tičejo delovanja pristašev miru za -pripravljanje tržaškega kongresa miru. Podrobneje bomo poročali prihod® j ič. sili, da se «brani». In drugače ne morejo govoriti. Ako nočejo opravičiti militarizacijo dežele, njeno spremenitev v kolonijo imperialistov, ogromne stroške za vojne namene, prekinitev mirnodobske proizvodnje in pospešeno gradnjo vojnih objektov, 400 in več tisoč bi ez poselil ih, 400 in uree tisoč eksploatiranih malih in srednjih kmetov. 250.000 aretiranih, več tisoč umorjenih, vojne provo, kacije proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, ploskanje interventistom v Koreji in kolonialistom v Afriki in Aziji, mrzličnemu oboroževanju zahodnega bloka, likvidacijo revolucionarnih pridobitev jugoslovanskih narodov, uvedbo fašističnega režima, obnovitev kapitalističnega reda itd., so prisiljeni igrati vlogo psa-čuvaja imperializma in diverzanta proti taboru miru in demokracije. Zato so na kongresu tudi začeli obnavljati že proslule «teorije» o neobstoju razrednih nasprotij, o pomanjkanju nasprotil med kapitalističnimi deželami, o «monolitnosti» zahodnega bloka. V Titovem govoru se je zvedelo, da so titofašisti v petih letih izdali 3 milijarde 5Sl milijonov dolarjev v vojne namene, .medtem ko je šestletni proračun znašal le 5 milijard 623 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so v petih letih posvetili povprečno tričetrt svojega proračuna pripravam za novo vojno. Tito pa obljubuje še nadaljnje stiskanje pasov. Karakteristika tega kongresa je tudi, da so titofašisti morali po ukazu svojih ameriških gospodarjev, ki jim je celo ime komunistična partija,, četudi je lažna kot Tiova, trn v peti, preimene-vati svojo stranko. Tito je predlagal kongresu, kar je bilo tudi odobreno, naj se «komunistična partija» preimenuje v «zvezo komunistov», dočim naj «ljudska fronta» prevzame ime «socialistične zveze delovnih ljudi». Ljudska fronta po tem preimenovanju naj prevzame funkcije prave stranke in naj se vključi v delovanje so-, cialdemokratskih strank. Dosedanja partija» pa- naj ima le «vzgojne in ideološke naloge». Tako je prišlo po dejanski likvidaciji komunistične partije tudi do njenega uradnega razpusta.Tako je ta stranka postala le neorginizira-no «gibanje». Vsekakor je tudi na kongresu prišlo do večjih znakov odpora, ki se razširja po vsej deželi. Odsoten je bil podpredsednik zvezne vlade in dosedanji član vodstva stranke Blagoje Neškovič. Na tiskovni konferenci je Djilas moral razložiti vzroke Neškovičeve odsotnosti. Dejal je, da je prišlo med Neškovičem in vodstvom do «nesoglasij glede taktike do Kominforma. Neškovič le zastopal stališče, da ni treba biti tako ostri». Djilas je zagotovil, da je Neškovič «še vedno na svobodi in da ne bo aretiran». Vemo, koliko velja beseda titov-skik razbojnikov. Na vsak način le jasno, da prihaja do vedno večjih nesoglasij v samem vodstvu titofašistov, kar pomeni, da le odpor v Jugoslaviji zavzel že vidne oblike, ki jih niti Tito in njegova banda ne moreta zamolčati kljub kričanju o «monolitnosti». V sredo pa je prišlo na kongresu do incidenta, ki najboljše označuje bistvo titovske klike. V torek je o «liku Titovega k'omu-ntsta» govoru reter Stambolič, srbski ministrski predsednik. V sredo pa je dobil besedo Ljubo-drag Djurič, glavni tajnik vlade. Začel je kritizirati voditelje in nekatere njihove intervencije na kongresu. Ker ga Udbovci oči-vidno niso hoteli p ustiti, da govori, je zakričal: «Vidim, da hočete, naj nadaljujem: dobro, tedaj obtožujem tovariša Petra Stamboliča, da mi je ukradel ženo». Tedaj so ga prijeli in izključili iz dvorane, sam Djilas je moral popraviti resno kompromitiran položaj in Tito je spregovoril • in aejal, da «stoji za tem norcem sovražna roka» po liniji... Kominforma. Vsekakor je ta incident osmešil vsa zatrjevanja «monolitnosti» titovcev in pokazal, kako nizko so že padli titofašističm hierarhi v svoji razuzdanosti in nenravnosti. Ta incident je poka-7-al, da je titovščina zgrajena na zelo trhlih temeljih in da se odpor proti sedanjemu režimu izraža v odkritih obtožbah celo na tako skrbno pripravljenjem kongresu, kot je njihov. Kongres se je dejansko nehal v trenutku, ko je Djurič kriknil tiste besede, ab krohotu vsega javnega mnenja, ki si -ne more pričakovati nič resnega od kongresa razuzdancev in moralnih ničvrednežev. Seja vietnamske ljudske vlade PEKING Pod; predsed- stvom Ho Ci Minha se je v Vietnamu sestal ministrski svet ljudske republike. Ho Ci Minb je izjavil, da sedaj so ljudske ičete tiste, ki imajo iniciativo v -svojih rokah, in da bedo Francozi prejeli v prihodnjih mesecih številne udarce. našem mestu. Prav tako je Valerio Borghese prišel v Trst z dovoljenjem okupacijskih oblasti, ker drugače ne bi m.ogel spregovoriti v gledališču Rossetti in se nemoteno udeležiti ostalih manifestacij. Oblasti so torej vnaprej vedele, do. bo prispel v Trst vojni zločinec, ki je kriv tolikega gorja tudi po naši zemlji. Oblasti niso dvignile niti prsta, da bi preprečile njegov prihod v naše mesto In kako naj ne bi bilo tako? Saj so Anglo-amerikanci tisti, ki izpuščajo na svobodo najrazura-tnejše vojne zločince kot Kessel-ringa, von Papena, von Mann-steina, von Mackensena itd. Zato ni nič čudnega, da so tukajšnje oblasti pustile, da Valerio Borghese pride v Trst. Prihod Valeria Borghese, tega vojnega zločinca, ki bi moral sedeti v ječi ali pa drago plačati zet svoje ogabne zločine, je posledica vse politike imperialistov m njihovih hlapcev. Kako se nam zdijo bedni protesti titofašistov ob tej priliki, če pomislimo, da prav v pogledu vojnih zločincev imajo oni precej masla na glavi, ker so spustili pred kratkim vojnega zločinca von Winischa in pomilostili 50.000 četniških, usta-ških in belogardističnih tolovajev. Titofašisti so kot njihovi gospodarji sokrivci, da je Valerio Borghese prišel izzivat tržaško prebivalstvo. Proti fašistični provokaciji s prihodom Valeria Borgheseja in proti zadržanju tukajšnjih oblasti, ki so mu dovolile vstop v Trst, se je takoj v ponedeljek dvignil mogočen val ljudskih protestov, ki so zajeli vse prebivalstvo. Večina strank je naslovila Vojaški upravi odločna pisma, s katerimi se zahteva, naj se prepreči vsak nadaljnji prihod fašističnih izmečkov v Trst. Protestirale so KP STO, PSVG, PRI, Zveza demokratičnih žena, Zveza komunistične mladine, Zveza bivših političnih preganjancev in partizanov, Slovensko - hrvatska prosvetna zveza, ki je v svojem protestu predvsem poudarila, da je navzočnost Borgheseja težka provokacija proti slovanskemu, prebivalstvu, ki je toliko pretrpelo proti fašizmu, in proti kulturi obeh narodnosti. Tudi po tovarnah se je dvignil val protestov. Delavstvo našega mesta ne bo dopustilo, da bi se kaj takega ponovilo. Fašistični izvržki nimajo mesta med poštenimi ljudmi. Oni spadajo le v ječo, da plačajo za vse svoje ogabne zločine. Prav tako naše delavstvo zahteva, da se napravi konec šopirjenju fašističnih zločincev v Trstu in da se njihovo gibanje MSI postavi v ilegalo. Ì '- ! / ” ' - - ‘ OD TEDNA PETEK, 31. oktobra: Angleži so v Keniji aretirali drugih 227 domoljubov — Uradno se je zvedelo, da b-onnska vlada ne bo smatrala za veljavne volitve," ki bodo 30. novembra ,t.l. v Posarju, ker so Francozi prepovedali vse nemške stranke — V Koreji so v koncentracijskih -taboriščih Kvangju, Cežu in Kožedo ubili 6 ujetnikov in jih ranili 184. SUBUTA, 1. novembra: Na otoku Cežu je partizanska edinica napadla in uničila električno centralo, ki je dobavljala elektriko otoku; kitajsko protiletalstvo je sestrelilo ameriški bombnik, ki je s-kupno z drugimi skušal preiti na kitajsko ozemlje; ujet je bil letalec — Predsednik NiDM Pleck je sindikatom Modene, ki so protestirali proti osvoboditvi Kes-selringa, pisal, da je nemško ljudstvo z italijanskim ljudstvom v pravični borbi proti nemškim militaristom in proti osvobajanju vojnih zločincev — Sartre in drugi francoski intelektualci so ustanovili odbor proti fašističnim u-krepom francoske vlade — Angleški poslanik v Iranu Middleton je zapustil deželo — V mestu Gorki je umrl sovjetski Učenjak Andronov — Sin diktatorja Brazilije Vargasa je izjavil, da se ZAKAJ NE POVEDO? Vsemu svetu je že znano, -kaj se je zgodilo v sredo zjutraj na -kongresu titofašistov v Zagrebu. Svet se temu dogodku smeje na ves glas. Zato titofašisti niso mogli zamolčati, kaj je dejal glavni tajnik vlade L juta o d,rag Djurič. «Primorski dnevnik» od četrtka pa označuje obtožbo Djuriča proti Petru Stamboliču, srbskemu ministrskemu predsedniku kot «poskus kominformovske provokacije». List pravi nadalje: «Omenjeni Djurič se je... vsiljivo vmešal v diskusijo in začel... govoriti razne nesmisle... nenadoma pa je na račun delegata Petra Stamboliča vrgel ostudno kleveto.» «Primorski dnevnik», ki ima tako trdo kožo v pogledu «ostudnih klevet», nima niti toliko poguma, da bi -povedal, kakšna je bila ta «ostudna kleveta na račun delegata Petra Stamboliča». Ali ga je sram? Ce ni sram Stamboliča, zakaj naj bi se sramoval «sramežljivi» «Primorski»? Zakaj ni hotel povedati, da je Djurič vrgel na račun Petra- Stamboliča «ostu-drio kileveto», da mu je slednji ukradel ženo, da je razuzdanec, ki ima še toliko poguma, da govori o «moralnem liku titovca»? Ali pa je -tudi med tržaškimi titovci kak Peter Stambolič in zato se «Primorski» ne mara kompromitirati? frirri I g\ CLOWN TITO Zaradi «ostudne klevete» Djuriča je moral poseči vmes sam Tito. Najprej je ves iz sebe ropotal s pestmi po predsedniški mizi, ker sta bili v dvorani obe mački inozemskih «delegatov». Potem pa si je, da bi popravil razmajan in osme-šen položaj, oblastno vzel besedo in dejal, da kongres poteka «v itn aku neverjetne -monolitnosti (sic), da «po liniji Kominforma ne bi mogel nihče ideološko zadati nobenega udarca kongresu... imamo torej indicije in jaz sem globoko 'prepričan, da stoji za tem norcem (Djuričem) sovražna roka, ki je hotela z umazanim nastopom o-madeževati naš ko-ngres in nam zadati moralni udarec». Torej Tito je takoj našel «koštruna»! Ce v Jugoslaviji kdorkoli protestira, da so mu ukradli ženo, za njim tiči... sovražna roka Kominforma. Glej ga no! Ko-minform je kriv vsega, tudi tega, da je Peter Stambolič ukradel ženo Diuriču in da je slednji protestiral proti njegovi razuz- danosti. Kaj se to pravi? To se pravi, da je Tito beden cirkuški clown brez vsake . najmanjše fantazije. Tako se boji Komin-jorma, da ga vidi celo v zakonskih spalnicah svojih opričnikov. Ko že govorimo o sovražni roki, ki stoji za Djuričem, zakaj ne bi rajši rekel, da za Djuričem stoji sovražna... roka Stamboliča, ki je precej dolga... kot zgleda. In svetovali bi mu tudi, naj se tudi on pazi pred Petrom Stamboličem in njegovo dolgo sovražno... roko. Naj se spomne brhke mlade Jo-vanke. SPREMENITEV ZNAKA Zgleda, da so nekateri delegati na kongresu titofašistov v Zagrebu sklenili, predlagati v zvez/i s preimenovanjem srtanke tudi spremembo znaka. Kot se šušlja, so ti delegati hoteli predlagati, n a, j bi kongres sprejel kot nov znak stranke... dva rogova. Tako 'bi zadoščeno razuzdanosti Petrov Stamboličev, ki jih je zelo mnogo v titovskih vrhovih. Verjetno pa, da se delegati ne bodo upali iznesti predloga. Veste, kako je... ZAKLJUČNA RESOLUCIJA Zgleda, da je neka druga skupina delegatov na kongresu v Zagrebu nameravala predlagati predsedstvu kongresa, naj se po incidentu Djuriča delo kongresa zaključi in naj se kot sklepno resolucijo za bodoče... delo sprejmejo njegove zadnje besede: «Vidim, da hočete, naj nadaljujem,: dobro, tedaj obtožujem tovariša Petra Stamboliča, da mi je ukradel ženo». Na podlagi te resolucije, naj se pričenja graditi... «nova, svetlejša družba tatov žena». «NASA OPORA» Primorski dnevnik» -od četrtka objavlja na 1. strani članek pod naslovom «Naša opora» in komentira -titovsko protestno noto rimski vladi v zvezi s tržaškim vprašanjem. V tem čla-nku je pisano: «Tržaški Slovenci in vsi protianeksioni-stični Tržačani imamo nedvomno... edino resnično oporo v naši matični državi, v Titovi Jugoslaviji...» — Da, fantje moji! To «našo oporo» je najboljše označil Ljubodrag Djurič na kongresu v Zagrebu, ko je obtožil svojevrstne tatvine enega izmed takih «opornikov». Kakšno oporo naj nam jo nudijo ti ljudje, ko niso nič drugega kot navadni... tatovi tujih zakonskih žena? Ne bod’mo ša-lobarde, dragi uredniki «Primorskega dnevnika»! strinja z akcijo partizanov miru za Kongres narodov za mir. NEDELJA, 2. novembra: V Ita-, liji se je začel M'esec prijateljstva z ZSSR — Amerikanci so v Kožedu in Cežu ubili 2 ujetnika in jih ranili 37; na g-iču trikotnika se je razvila tetka bitka, po kateri se je Clarkova ofenziva popolnoma ustavila — 9 milijonov prebivalcev Zah. Nemčije se je z referendumom izreklo proti ratifikaciji splošne mirovne pogodbe — Adenauer je v Koelnu dejal, da ne bo nikoli priznal francoskih ukrepov proti «evropeizaciji Posarja» — Tuniški domoljubi so umorili šejika Kamela zaradi njegovega kolaboracio-nizma s Francozi. PONEDELJEK. 8. novembra: Angleški škof Yorka in vodja anglikanske cerkve je izjavil, da je treba poiskati in doseči sporazum z ZSSR, odločno je obsodil uporabo atomskega orožja in rasizem — V Keniji so Angleži obesli dva črnca — Francoski vladni krogi so odločno odbili a-meriške žalitve, ki jih je objavil novinar Roberts od «United Pressa» — Muslimanski papež Kaša-ni je obljubil, da bo poslal na Kongres narodov za mir na Dunaj svojega osebnega predstavnika s poslanico. TOREK, 4. novembra: V znaku -protesta je tajništvo PSDI v Tre-visu podalo ostavko zaradi politike zavezništva z DC. ki jo vodi vodstvo stranke — V kratkem bo francoski minister Schuman odpotoval v Washington, -kjer bo skušal odpraviti francosko-ame-riška nasprotja — Elizabeta II. je pred združeno angleško zbornico prebrala govor krone, ki ga je sestavil Churchill — Južnoafriška policija je v Johannesburgu streljala proti črncem In jih ubila 3. SREDA, 5. novembra: Javno mnenje se peča predvsem z re-zul ati ameriških predsedniških volitev in z izvolitvijo Eisenho-werja; v Italiji demokristjani so zadovoljni za izid volitev, medtem ko so socialdemokrati zagrenjeni; v Franciji vsi časopisi poudarjajo, -da se bodo z izvolitvijo Eisenhowerja povečala protislovja med ZDA in njihovimi sateliti;- nacistični krogi Zah. Nemčije so zelo zadovoljni, ker je zmagal Eisenhower, ki jim je že prej obljubil, da bo pozabil na preteklost: isto pravijo italijanski neofašisti. ČETRTEK, 6. novembra: Amerikanci so v oktobru umorili po koncentracijskih taboriščih v Koreji 486 ujetnikov; od februarja do danes so jih ubili 1600 — Glasilo KPF «Humanite» opozarja, da notranji minister Brune pripravlja provokacijo proti Maurice Thorezu, ki se bo v kratkem vrnil iz ZSSR — V Angliji so u-radni krogi zelo zaskrbljeni zaradi izvolitve Eisenhowerja. 7. NOVEMBRA OTVORITEV KAMPANJE ZA REKRUTACIJO V vseh sekcijah naše 'Partije se je začelo obnavljanje iz- kaznic za leto 1953. Včeraj, 7. novembra je bila uradno otvorjena -kampanja za rekrutacijo novih članov, v teku katere bodo. številni demokrati, 'pripadajoči vsem socialnim, slojem, pristopili v vrste Partije. Dejansko pa .se je rekruta-cijia začela že prej in dospeli so že prvi rezultati in z njimi prvi uspehi. Tako .so, n. pr. v neki celici 100 odstotno obnovili izkaznice in istočasno pridobili pet novih tovarišev, druga celica, -ki je tudi že obnovila izkaznice vseh tovarišev, je rekrutirala obenem 3 nove člane. Imamo novo sprejete tovariše, ki so izrazili svoje zadovoljstvo zaradi vstopa v Partijo in so istočasno obžalovali, da jim ni bila dana ta možnost že mnogo prej, ker sem jim ni nihče ,približal. Na vsak način so to lie nekateri primeri o .prvih rezultatih kampanje za rekrutacijo. Najboljše rezultate bodo ned- vomno dosegle tiste sekcije, ki so idiobro in vestno pripravile delovne načrte za kampanjo obnavljanja izkaznic in re-k-rutacije in k.jer se izvaja dnevna kontrola za uresničitev delovnih načrtov. Pred seboj imamo več delovnih načrtov, ki so jih predložile sekcije. Del teh načrtov je zelo. dober ;po svoji podlagi za razvoj kampanje. Ti načrti ne določajo samo ciljev, ki jih je treba, doseči v določenem roku, marveč določajo istočasno oblike im metode dela za dosego predpostavljenih ciljev, kot n., pr. načrt tiste sekcije, v katerem so postavljene obstoječe možnosti za rekrutacijo. V tem načrtu je podana resna analiza obstoječega stanja, obenem pa .so določeni tudi kraji in število hišnih sestankov, konferenc o Partiji, partijskih sestankov, na katerih bodo dali vsakemu tovarišu svojo nalogo za u-spešno .izvedbo kampanje. Druge sekcije so določile, da bodo sestavile posebne skupine za obnavljanje izkianic in re- dejanjih dokazati svojo odločnost in se mora korupcije bogastva in časti, ne bo nikoli delal proti lastni vesti, razkriti svoje napake in pomanjklji- Komunist mora v moralno moč. Ogibati Prost vsake sebičnosti Vedno je pripravljen vosti ter jih z odločno voljo popravljati. Zato dober komunist se ne boji resnice, zato zagovarja resnico, jo brani in jo razlaga tudi drugim. Četudi tako ravnanje povzroči komunistu začasne nevšečnosti, četudi je komunist predmet številnih napadov zaradi tega, ker brani resnico, četudi ga opozicija in nasprotovanje ljudi priženeta k začasni osamljenosti, bo vendar kos odporu in bo zmogel vse napade in ne bo nikoli dovolil, da bi ga morebitne struje povlekle za seboj na stranpot. Kar se tiče njegove osebe, se komunist ne sme bati ničesar. Ker se interesi Partije istovetijo z interesi delavskega raz. reda in ljudstva na splošno, se mora vsak član partije uživeti v te interese in si jih osvojiti. Svoje osebne interese mora vedno podvreči interesom Partije. Merilo za presojanje zvestobe komunista do Partije, stvari delavskega razreda in komunizmu je v tem, kako presoja, razlikuje brez morebitnih pridržkov in v katerih koli okoliščinah svoje lastne interese in interese Partije. Ker je uresničnje komunizma odvisno od komunistične partije, bi se komunizem ne mogel nikoli uresničiti, ako se nebi istovetili interesi Komunistične partije z interesi proletariata. Zato je najvažnejši princip naše Partije ta, da so interesi Partije najvišji in najvažnejši v primeri z drugimi interesi. Vsak član Partije mora biti si na jasnem o tem vprašanju. V tem je duh Partije, ljubezen do Partije in zvestoba ter navezanost do nje. Tovariš, ki ima jasne pojme o teh vprašanjih, bo vedno najprej mislil na Partijo in bo storil vse za to, da bodo njegovi osebni interesi v skladu z interesi Partije, da bodo v resnici njegovi osebni interesi del interesov Partije. Tak tovariš bo v primeru morebitnega konjlikta med svojimi lastnimi interesi in interesi Partije znal žrtvovati brez vsakega predsodka in odlašanja svoje interese v korist interesov Partije. Največji dokaz komunistične morale obstoja v žrtvovanju interesov in celo življenja brez vsakega cincanja, z odločnostjo in s ponosom za stvar Partije. To je torej izraz čistosti idealov pravega komunista. krutacijo, ki jih bodo sestavljali najboljši tovariši iz .poeti «n ih celic. Nedvomno je to metoda za dosego najboljših uspehov. To se .je izkazalo že v prejšnjih kampanjah, v katerih so se najhitreje obnovile izk/aznice in se je pridobilo največje število novih članov prav s takimi skupinami. Vsaka sekcija si; mora postaviti to metodo dela, ki je gotovo jamstvo za dober uspeh. Imamo pa tudi sekcije, ki so predložile nepopolne in pomanjkljive delovne načrte, s katerimi ne bodo prišle do do-nrih Ui pehov. V teh načrtih se namreč postavlja samo nek določen cilj, ki; ga je treba doseči, .ne da bi se istočasno postavni naò.n dela za dosego cilja, oblike dela in metode za kontrolo. Nekatere sekcije pa še niso predložine načrte in slednje bodo gotovo naletele na največje težkoče za de,segno zadovoljivih rezultatov. Kako je sploh mogoče doseči kake rezultate, če se bo delo odvijalo vsak dan sproti brez vsakega načrta in .po slučajnostnih prilikah, .mesto da bi se 'Stalno- sledilo razvc.ju načrtnega dela? Te sekcij e morajo na vsak način pohiteti in pripraviti svoj delovni načrt kot vse o-stale, ker samo na ta način bodo lahko dale svoj doprinos za utrditev niše Partije. Zadnja konferenca tovarišev iz velikih tovarn je dokazala, da obstajajo velike možnosti za razširitev Partije. V teku diskusije so bile ugotovljene različne organizacijske poma-njblivosti iz preteklosti, ki se nanašajo- na ta .sektor dela. Zaradi tega je treba prav na podlagi teh .izkušenj izboljšati vse delo- in izkoristiti vsako možnost za razširitev partijskih vrst. S. VALENTINIS 2.069.071 lir za tisk S 7. novembrom je smatrati nabirazoio akcijo za demokratičen ti.sk kot zaključeno. Dosegli in presegli -smo postavljeni; cilj 2 milijonov lir. Tovariši so dobro delali, kar nam dokazuje, da bodo v bodočnosti lahko delali še boljše. Do srede je bilo- • položenih 2,069.071 lir. Z zneski, ki so bili položeni pozneje in zneski, ki še ležijo na sekcijah bo končna vsota gotovo znatno porasla. Kljub pomanjkljivostim, ki so se pojavile v nekaterih sekcijah in ki jih bo treba v bodočnosti odpraviti, je bila to v resnici lepa kampanja. P.e-zultati, ki jih je doseglo več sekcij, na- čelu katerih stojijo velike tovarne in večje sekcije, morajo navdušiti vsakogar. (Nadaljevanje na 4. strani) Lenin in Stalin v dneh velike Oktobrske revolucije Titovski režim je uradno pokopal industrializacijo Jugoslavije Široko odprta vrata ameriškemu zasebnemu kapitalu - V letu 1953. ne bodo gradili novih industrijskih objektov - Vse investicije samo za vojne gradnje - Kaj je izjavil Kardelj V drug-i polovici avgusta je biilo taikozvano zasedanje gospodari/,kega sveta titovske fašistične vlade. Sklepi, ki so bili s-pnejeti n,a tem zasedanju na neposredno zahtevo ameriških imperialistov, so pomembni zaradi tega, ker so njihovo izvajanje privedlo Jugoslavijo, v še težji gospod ar siki in politični položaj. Od vseh sprejetih sklepov je za titovsko gospodarsko politiko najbolj značilen sklep, zaradi katerega se v letu 1953. ne bo gradilo nobeno novo in-diu/trijBko podjetje. Razen tega pravi ta sklep, da je treba v prihodnjem letu čimbolj o-naejiti tudi vi;e druge investicije v ijnduistr.-j.ika podjetja. Pojasnjujoč ta sklep, navaja fašistični i.ist «Borba-» z dne 19. avgusta uradni zaključek iz dJskuoije na zasedanju, ki sie glasi: «Pokazalo se je, da imajo na terenu mnogi gospodarski funkcionarji nekoliko zastarelo -iin nepravilno, pojmovanje o industrializaciji, namreč da predstavlja graditev socializma industrializacija in da j c- je treba izvajati za vsako ceno, ne da bi upoštevali, .se- danje in posebno perspektivne potrebe naše dežele in izvoza.» To ne pomeni ničesar drugega kot uradno .priznanje, da Jugoslavija ni bila in ne bo industrializirana pc-d titovskim režimom. Kar se tiče «perspektivnih potreb dežele in izvoza, ma k alt ere se titcvci sklicujejo, ko. utemeljujejo svojo postavko, da Jugoslavije .ni treba in-diustr alizirati, je cčividno, da se tilt ovci pripravljajo,, da pahnejo Jugoslavijo na stopnjo cenenega kolonialnega izvoza rudnim .in poljedelskih surovin, kjer domača industrija ne more imeti, nobenih perspektiv z.a razvoj in sploh za obstoj. kakcir tudi hidroce.ntral, ki bedo služile vojni proizvodnji. Upoštevajoč tudi drugo vrsto «iperspekltivnih .potreb dežele», to- je potreb svojih ameriških gospodarjev, .predvidevajo ti-tovci v naslednjem letu v okviru osnovne investicijske graditve samo tiste objekte, ki bodo pojačali vojno industrijo in strateške zveze. Tako so predvidena- od' Investicijskih -del v industriji -sam-o zaključna dela pr.i graditvi taikoz.vanih «ključnih», to je vojnih -objektov, strateških prog, cest in mostov, ZEMLJIŠKI MAQNATJE ODKLANJAJO POGODBE Z DOMAČIMI NAJEMNIKI Titofašisti in demokristjani so predvsem krivi, da domačinom primanjkuje kruha - Za prenapetim šovinizmom se skriva grabežljivost nenasitnih agrarcev 11. novembra se zaključi a-grarno leto. Tega- dne zapadejo pogodbe med lastniki zemljišč in najemniki, odnosno koloni, -ki niso bile pravočasno obnovljene, ali pa ne veljajo še za več čet. Leta 1948, je Kmetijska strokovna zveza ES sklenila posebno pogodbo s številnimi Velepca e tniki. Ta pogodba je bila sklenjena za dobo- 5 let, torej do teta 1953- Na podlagi te pogodbe dajejo najemniki, odnosno kolcni po 40% pridevkov lastniku zemljišča, 60 odst. pa os taja njim,, .ki so vse leto garali in delali' zato, da so nekaj .pridelali. Povrh tega so na podlagi omenjene pogodbe lastniki zemljišč dolžni, da potrosijo 10 odst. dohodkov zemljišč za -njihovo izboljševanje, odnosno za vzdrževanje kmečkih poslopij, stanovanjskih hiš, v katerih žive koloni, hlevov in -senikov, za nabavo novega- orodja in drugih potrebščin, ki jih obdelovalec zemlje potrebuje. Ta pogodba- je bila vsekakor dobra v primeri z drugimi podobnimi pogodbami, ki so v veljavi v. naših krajih in na Goriškem. Tam dajejo najemniki in koloni lastniku zemljišč -po 50 odst., v -nekaterih krajih pa je uvedena dajatev, ki jo- določa zakon italijanske republike, po katerem ima kolon, ki, je delal vse leto 53 odst. pridelkov, lastnik, spada omenjena cesta, v J'e’ zijo pokrajinske cestne upi'a ve in da zato nima pri nA W'e d at v tiimi tiiat-vi 'rti,je ?al ; lodo v “le l,i *a do tikop bšega -r-ev » bnav i in j a ;C o g im je 'Uavi me opraviti občinska up ra v Donni. Kdor se končki zanima za življenje v s v® J' občini, ve tudi, aa je sedaj v načrtu gradnja °^‘ nosno preureaitev in a,sfal|:' ranje te ceste. O tem je V°' rodalo, tuoi «Delo», o tem $c je govorno tudi na seji 0,5 črnskega sveta v Delim, k^ a e prav gotovo spominja ^ ®>' pismk «.r-rimotokega dnev k a,». Torej omenjeno cesto bo* ureduli, razširili in izravn*1 v,s e ovinke. Fri športne®1 igrišču bo krenila na dčS®11 mimo pokopališča, ter se oiizu mosta čez Glinšči* spojila s cesto, ki vodi -v Dfast cnih ^cij Z’ 6kie 5®jia “itti ^etn-i tei hini ^dii < “tih <1 o< prišlo do tega, vaščanom ni znano, kljub temu da se potegovali za to, da' omenjene prostore dobile ® razpolago demokratične or V nizacije. Na pročelju -stare šole J® vzidana tudi zgodovin^ plošča. Toda stranka, ki nuje -v poslopju, ne skrbi to, da bi bila vsaj zu.®a® j ost poslopja izraz tega, 'R zgradba kot taka predsta’v^ Pod spominsko -ploščo, so r®, ne škatlje, drva in dr®'e predmeti, ki kvarijo lice ®1, sta. Zato bi bilo prav, bi zainteresirana stranka V svetila malo večje pozoi®.{ sti negi stavbe, v kateri J našla udobno streho. Psiček Flik “pozdravlja” Tita na kongresu v Zagreb LJUBLJENEMU mahalu fiTJ.., kf Mi pe Sli Ka Ril JA Kh OL PD ZG CK Mc M< Mc ze: Na Mu Ra Po FO AV NAJ llllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllilllllilllllllllllllllllllllllllllllillllllM REVOLUCIJA! ke; D* a n- P* PROSLAVA ZMAGOVITE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE V LUCI VELIKANSKIH USPEHOV NA VSEH PODROČJIH Tov. STALIN govori na XIX. kongresu Komunistične partije SZ. Predsedstvo kongresa z leve proti desni, prva vrsta: Kaganovič, Malenkov, Berija, Bulganin, Hruščjov, Vorošilovj Molotov, Korotčenko, Sajahmetov, Kuusinen; druga vrsta: Patoličev, Aristov Nijazov’ Andrijanov, Bagirov. miì]iin;;i:i;:i:iiiLihiiiH!i un 1 :i:i i Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii niiiiiiii.niniiiii i; iiii:iiiiiiiiii'iiiiinmiiiiim:iiii[i!ii[iiniiiiiiiii:ii!H:iii tLiin;irnii!;ii;iiii ..................................................................................................mm J Narodi Sovjetske zveze proslavljajo 7. nciviemiber — 35. obletnico velike Oktobrske revolucije, ki je. razsvetljena po geniju nesmrtnega Lenina odprla človeštvu pot do novega socialističnega 'sveta. Ta zgodovinski datum proslavljajo vsi delavci sveta z -velikim navdušenjem, ker gledajo v ZSSR uresničitev svojih teženj. Letošnjo obletnico proslavljajo delavai, ‘k-olkozmiki in sovjetski intelektualci v luči velikanskih uspehov, ki so jih dosegli v zadnjem letu na 'vseh poljih čl .-veškega delovanja. XIX. kongres Komunistične partije SZ, ki se je vršil pred kratkim v prestolnici socialističnega sveta, je še enkrat po- I zemljevidih Sovjetske zveze pojavljajo nova morja in reke Oktobrska revolucija je omogočila sovjetskemu človeku, da je postal gospodar narave - Največji električni centrali na svetu - Turkmenski kanal bo najdaljša umetna reka - Volga bo popolnoma spremenila svoj značaj Rred 35 leti je ruski proleta- > lističnega jarma in- začelo gra-št v zavezništvu z mrkimi I diti- dru-žbo brez socialnih raz- nimi in sredinijmi km-eti, pod Kist-vom Boljševišike -partije 'lije Lenina in Stalina iz vri->rl" vai zmago, ki je zaključila kovinsko dobo izkoriščanja o* !ie in (pomanjkanja in otvo-dobo resnične isv.bode in M fekopraivnosti, blagostanja P Pšega življenja. C e so dru-1 revolucije pred Oktobrsko bravile ile en način izko-ri ,i i-nija im ga nadomestile z it 11 g itn načinom izkoriščanja. ;i je is-ocialistič-na revolucija 'davila kio-t nalogo odpravo s»1 Uf' a» r» ,ei iV9 na) -c)j a'1 od' IH' P 0‘ st optai o 700 » 340 » 255 » 290 » 788 » vodka Cigarete 20 komadov 96 » 20 » 15 » 60 » 62 » Moške nogavice 1 par 114 » 55 » 41 » 144 » 9 ur, 11’ Moška srajca 1 7 ur, 7’ 4 ur, 37’ 3 ure, 10’ 20 ur 68 ur, 16' *) Moški plasc 1 92 ur 66 ur, 30’ 50 ur 208 ur 482 ur, 13’ *) zenska obleka 1 16 ur 13 ur 9 ur, 40’ 144 ur 79 ur, 5’ *) Nogavice (nylon) 1 4 ure 5 ur 3 ure, 45’ 6 ur 51 ur, 12’ MlLO (za umivanje) 1 komad 30 minut 22 minut 16 minut 60 minut 3 ure, 8’ Radio 1 od 156 do od 48 do od 31 do od 200 do 827 ur, 10’ 230 ur 165 ur 121 ur 400 ur POTUAPAHAT 1 368 ur 87 ur, 30’ 65 ur 200 ur V ’U- ' OTOAPAHAT leica 1 828 ur 171 ur 128 ur 1442 ur Avtomobil 1 od 103 do od 36 do od 29 do od 120 do e = — * 204 tednov 60 ednov 45 tednov 240 tednov % *) blago najšlabše vrste položaja, v katerem se že toliko let nahaja naše več narodno prebivalstvo. Jaz sem eden izmed tistih, ki menijo, da se v občinskem svetu, kot je naš — čeprav se « indipendentisti» in titovci ne strinjajo s tem in celo odrekajo temu svetu pravi.o, da se zanima za sedanjost in bodočnost lega p, e-bivalstva — ne samo mora govoriti danes in vsakokrat, ko je to potrebno o naši usodi, marveč da je treba poskusiti vse, da se dobi podlaga za sporazum za e-no.en nastop. Menim, da se to lahko napravi z večjo srečo od tiste, ki jo lahko imajo neposredna pogajanja ali zainteresirano in zionosno posredovanje Washington», Londona in Pariza v Kirnu in Beogradu. Velika večina tega sveta se strinja, da je sedanji položaj neznosen, da prisostvujemo procesu razkosanja obeh con in ' da skoraj vsi nasprotujemo temu razkosanju. Prep. ičani smo, da postajajo v sedanjem položaju pogoji borbe za rešitev vprašanja STO vedno težji in da — ako se pasivno prilagodimo procesu razkosanja, ki je v teku — bi postali, četudi ne -bi hoteli, sokrivci tega razkosanja. Tu sta bila Predložena dva predloga delnega značaja. Kden izmed teh dveh predlaga prihod komisije OZN v cono B. s tem predlogom se strinja tudi Titov predstavnik, mister Dekleva, le da bi ta komisija morala priti tudi v cono A. Menim, da bi se vsi mi morali strinjati tudi s tem dodatkom. To je torej predlog, s katerim se lahko soglasno strinjamo, in ne more biti nobenega vzroka za to, da bi OZN odrekla imenovanje te komisije. Je tudi predlog «Fronte za neodvisnost», kateremu se je pridružil tudi brezmadežni italijanski «domoljub», vreden namestnik od v. Stocche, ki je nekega dne izpovedal svojo «inaipenden-tistično» vero, zahtevajoč za Tržačane položaj pocestnic prve kategorije. Govorim o pro/. Čušinu, ki je označil kot realističen predlog «Fronte» za skupno u-pravo sedanjih vojaških okupacijskih oblasti. Gre za anglo-ameriško - jugoslovanski vojaški kondominium protiitalijanskega značaja. Dejansko to že obstaja, lijanske funkcionarje In nodo- ki delujejo vsak za svojem pod ker med obema upravama danes meslujoč jih s titovskimi tank- ročju». že oostajajo najboljši odnosi * cionar/i. Kot vidite, je indipen p-ijateljstva in vzajemne atlantske ljubezni. Lahko trdimo celo, da je stališče anglo - ameriških okupatorjev do jugoslovanskega okupatorja enako — in ne bi moglo biti drugače — stališču Wa-shingtona in Londona do vlade beograjskih špijonov. Dejstvo, ki potrjuje, kar sem dejal, je korak jugoslovanskega odpravnika poslov v Trstu prt ZVU zaradi obsodb. šol itd, v coni A, dočim se Anglo - amerikanct sploh ne zmenijo, da bi se pri jugoslovanski vojaški upravi v Kopru poza-nimoli za vse, kar se dogaja v coni B. Danes je Tolloy izjavil, da nasprotuje kondominiju. Ako bi bil to zvedel prej, bi bil prinesel s seboj kolekcijo «Corriere di Trieste», iz katere izhaja, da so se Tolloy in «indipendentisti» večkrat navdušeno izjavili za kondominium. Kar se pa tiče prott-atlantizma, s katerim se je danes ponašal Tolloy, je treba poudariti, da, če so v Trstu hlapci, pravi hlapci Anglo-amerikancev, to so «indipendentisti». Torej kondominium že obstaja; obe upravi izkoriščata to Ozemlje kot vojaško strateško oporišče; nesporazumi med njima, ako obstajajo, so le marginalnega značaja. To, kar hočejo takozva-ni indipendentisti, je glas občinskega sveta za potrditev trajnega «statusa quo», odstranjujoč Ita- dentistični «realizem» le sleparija, je «Svobodno tržaško ozemlje» pod upravo sedanjih vojaških upraviteljev, je udobno korito, okrog katerega se nemoteno in zaščiteni lahko prerivajo pustolovci brez ideje, brez značaja, brez narodnosti in brez časti, brez preteklosti in brez bodočnosti in s sramotno sedanjostjo. Za Trst mi zahtevamo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, posledice od vladajočih razredov pod jašizmom storjenih strašnih napak, ker odkritosrčno menimo, da, če bi bila uveljavljena in če bi se še danes uveljavila, ne bi pomenila uničenja nobenega narodnostnega sestava, ne slovenskega, ne hrvatskega, niti ne italijanskega, marveč njihovo utrditev. Ta uveljavitev bi bila ort-varila in bi še danes ostvarila Stanje, ki bi bito boljše od sedanjega, bodisi iz političnega, kot iz gospodarskega, moralnega m socialnega vidika. Ampak če mi vztrajamo na svojem stališču in spoštujemo stališča drugih, če so odkritosrčni, ko se za njih zavzemajo, menimo, kot sem dejal, da to ne sme izključiti, marveč zahtevati napore za to, da se najde podlaga sporazuma zato, da slišijo našo enotno voljo in enoten glas. Naša pridružitev k resoluciji o coni B in sprejem uvoda vaše resolucije dokazujeta našo željo, da se doseže širša podlaga za sporazum. Poglejmo, ali se more doseči ta sporazum na podlagi, ki je širša od Uste, ki se tiče prihoda komisije OZN v obe coni in skupne afirmacije p,oti vsakemu atentatu na nerazdruiljivost cone A in cone B. Preglejmo pogodbo, ki se tiče začasnega režima (7. priloga Mirovne pogodbe): L člen določa: «Guverner bo prevzel svoje funkcije na Svobodnem ozemlju čimprej po sto-pitvi v veljavo te Mirovne pogodbe. Do prevzema junkclje s strani guvernerja, bo Svobodno ozemlje še nadalje upravljano Po zavezniških vojaških poveljstvih, Jasno izhaja iz omenjenega I. člena, da bi medvladje med sto-pitvijo v veljavo mirovne pogodbe in imenovanjem guvernerja moralo biti zelo kratko, medtem ko dejansko traja že pet let. Ta kršitev pogodbe in zavlačevdnje tega. stanja v nedogled lahko o-pravičujeta zahtevo tržaškega občinskega sveta naj se neha vojaška okupacija in vsled tega zaupna uprava. Ce po 2. členu 6. priloge (Stalnega statuta) zago:avlja Varnostni svet OZN celotnost in neodvisnost STO in mora isti svet vzdrževati red in varnost na STO, je jasno, da je Varnostni svel lahko pokl.can, da začasno vodi upravo STO preko za to imenovane komisije. To komisijo bi lahko sestavljalo nekaj članov in bi lahko vodila sedanji vladni ustroj. Morala bi biti popolnoma civilnega značaja in bi jo lahko eventuelno podprla vojaška posadka, ki bi jo določila OZN. To bi bila prehodna rešitev v pričakovanju dokončne rešitve, katere ostale stranke ne bi mogle zavrniti z utemeljenimi argumenti. Na podlagi te predpostavke bi lahko sestavili skupno resolucijo, v kateri naj bi se poudaril začasni značaj zaupne izprane STO, predvidene v 7. prilogi mirovne pogodbe, postavilo, da mora «čim prej» ta uprava prenehati, in se tudi podčrtalo, da se je ta začasen položaj zaradi neimenovanja guvernerja zavlekel za pet let z najtežjimi posledicami za prebivalstvo obeh con STO, prisiljeno, da trpi režim vojaške okupacije. Kesolucija bi morala ugotavljati, da je to stanje postalo nevzdržno in vedno bolj grozeče zaradi postopne delitve obeh con, in poudariti -— ne da bi se na noben način prejudicirala dokazna rešitev vprašanja STO, niti ne akcija strank za rešitev, ki jo smatrajo, da je najpravilnejša — našo voljo, da se bomo uprli vsakemu razkosanju obeh con STO, ki ga proglašamo za ne-razdručljivega, ker tolmačimo e-noino voljo prebivalstva obeh htevati od Varnostnega sveta OZN, naj se do končne rešitve vprašanja STO sedanji režim dvojne zaupne vojaške uprave o-beh con nadomesti z enotno civilno upravo pod vodstvom od Varnostnega sveta imenovane komisije, ki bi morala poskrbeti za nadomestitev sedanjih okupacijskih čet na STO z drugimi e-ventuelni enotami, ki naj bi jih Varnostni svet sam določil v ta namen, To je konkretni predlog, ki se ga lahko diskutira, če hočete, na drugi seji, Naj ga diskutirajo vse skupine in stranke in naj povedo svoje mnenje. Odobriti ga, ne pomeni odreči se svojemu stališču o končni rešitvi vprašanja, marveč ostvariti boljše, ci-vilnejše pogoje za borbo vsake stranke. Pomeni notranjo pomiritev in dati žarek upanja našemu prebivalstvu. Od Varnostnega sveta OZN i-menovana začasna civilna uprava za obe združeni coni, vzpostavitev vseh demokratičnih svoboščin in spoštovanje človečanskili pravic, občinska avtonomija v najširšem pomenu besede, spoštovanje narodnostnih pravic, ki naj bo podlaga za mirno sožitje vseh tu živečih narodnosti: to je začasni režim, ki nam ga ne more nihče odrekati, medtem ko pričakujemo, da se tržaško vprašanje dokončno reši in se vsak bori za rešitev, za katero misli, da je najbolj primerna za mir in interese našega prebivalstva in bližnjih narodov. Pomniti moramo, da čas hiti dalje in da je to na škodo našega prebivalstva, ki je primorano živeti v stanju neurejenosti in ustrahovanja v eni coni, pod najbolj zverinskim terorizmom, Ki ga pomni zgodovina, pa v drugi coni. V najboljšem primeru se bomo morda znašli zopet tu, da ponovimo iste govore in da poslušamo druge absurde in smešne «teorije» o borbi med «stopnjami gospodarskega razvoja med narodi». V najslabšem primeru pa se ne bomo več znašli tu, ker bo naše Ozemlje, anglo-amenško-titovsko ilegalno strateško oporišče postalo prva žrtev novega bon, S to resolucijo moramo za- svetovnega konflikta. m TAM. POMANJKLJIV ŽIVLJENJEPIS — Ob slovesu je titovska tržaška agentura priredila svojemu faliranemu vodji Babiču nekako zadnjo večerjo, na kateri so se zbrali seveda vsi titovski «apostoli» in teh je bil brez dvoma več, kot svetopisemskih 12 apostolov. Ko gre za tako požrtijo, so titovske vé-ličnie še posebno aktivne. Na vsak način pa je bila večerja organizirana, da se pred publiko vsaj deloma skrije popolni faliment, ki ga je doživelo v našem mestu sedemletno Babičevo paševanje. Titovsko časopisje sicer poroča, da je bil Babič odpoklican na važnejše mesto in funkcijo. Nič čudnega. Saj je slične odpoklice na «važnejše funkcije» izvrševal tudi Mussolini s svojimi «gerarchi», ki so ga " polomili. Za to priliko je slovenski «Piccolo» počastil svojega odhajajočega glavnega urednika s • kratkim življenjepisom, ki ga objavlja — kot sam piše — v skopih stavkih. In stavki so bili v resnici zelo skopi, posebno za tako politično «veličino». Tako seznanja «Piccolo» svoje bralce, da je bil Babič že v letu 1941 komisar Kozarskega partizanskega odreda v Bosni in organizacijski sekretar oblastnega komiteja za Bosansko krajino, nato pa politični sekretar Kozarskega okrožnega komiteja KPJ. Ni vraga, da bi si ne bil Babič pridobil z vsemi temi funkcijami kakih zaslug med tamkajšnjim prebivalstvom. Toda «Piccolo» o kakih -«zaslugah» ne zine niti besedice. Zakaj -ta sramežljivi molk? To si bo verjetno najboljše razlagalo tamkajšnje prebivalstvo, ki bi takratnemu «organizacijskemu sekretarju» verjetno zelo rado stisnilo... roko in še mu po devetih letih še posebno «toplo zahvalilo». POKOJNINE NAJ BI RAJE PLAČEVALI — Jugoslovanska delegacija v Trstu se je letos menda prvič po sedmih letih spomnila na padle v NOB. Na vse spomenike je položila vence, na katerih ni seveda smela manjkati trobojnica. O rdečih trakovih pa ne duha ne sluha. Naj bo že kar koli, toda dejstvo je in tega mnenja so nedvomno vse matere in vdove padlih, da bi titovska delegacija napravila mnogo lepšo «figuro», če bi redno izplačevala pokojnine in to brez vsake umazane politične špekulacije. Manj licemerstva in več konkretnih dejanj! ČASNIKARSKA POZABLJIVOST Pri slovenskem «Piccola» pa imajo res kratek spomin. Med uspehe Babičevega paševanja so revčki prišteli tudi njihovo prvo «veliko» zborovanje v Merčedolu in danes pravijo, da se jih je zbralo takrat «na tisoče». Kako to, kaj samo «na tisoče»? Saj je «Primorski» takrat pisal, da jih je bilo v Merčedolu «skoro 10.000». Od ti-sočev pa do 10.000 je vendar lepa razlika. Morda pa se je v treh letih ostalih 8.000 nekje «posušilo», ko so se posušili, možgani bednih «Piccolovih» pisunčkov? «Autovie Carsiche» in «Stradale» podražili vožnjo V ponedeljek sta avtobusni podjetji «Autovie Carsiche» in «La Stradale», ki vozita na progi Trst-Dolina, odnosno Mač-kovlje nepričakovano podražili vožnjo. Tako stane danes vožnja do Doline 100 lir, v Mačkovlje pa kar 115 lir. Kaj je .privedlo omenjeni podjetji do tako občutnega povišanja cen nam še ni znano. Pač pa je vsem dobro znano, da se kaj takega še ni dogodilo na drugih progah, ki jih oskrbujejo druga avtobusna podjetja. V 'Zadnjem času se ni podražil niti bencin, niti niso povišali plač delavcem. Le kako bodo zmogli številni delavci, mlekarice in perice, ki se dnevno vozijo v Trst in obratno tako visoko' voznino? Skrajni čas je, da se takemu izkoriščanju napravi konec! Do tega bo prišlo najprej, ako se uresniči načrt, ki ga ima občina v Dolini, namreč, da se ukrene vse potrebno, da se podaljša filcivija od Dacja preko Domja do Doline. Tako se bo najenostavnejše onemogočilo, da bi -špekulanti po svoji volj; navijali cene. Vsekakor pa bi že zdaj morale oblasti nastopiti proti tako visokim cenam in zaščititi Potnike, zlasti delavce. -Prav tako je podjetje «Au-to-vie Carsiche» (povišalo cene vožnji tudi na progi Bazo-vica-Trebče. Tako stane sedaj vožnja do Trebč 100 lir. Tudi ta ukrep predstavlja nesramno izkoriščanje delovnih ljudi, ki se v glavnem vozijo na delo v mesto. Z druge strani pa to podjetje niti malo ne pomisli na to, da bi izboljšalo progo, zlasti oh nedeljah in praznikih, ko še vedno vozijo stari avtobusi, ki se čestokrat ustavijo tudi sredi ceste, zaradi česar pride do -pogostih zamud. B-azo-vci so ob nedfvnem obisku . občinskega odbornika Visim tina — ki je. prišel v Bazovico na povabilo svetovkca tov. Gombača zato, da se na kraju samem prepriča o raznih -potrebah tamkajšnjih vaščanov predočili tiudi zahtevo, naj bi občinska uprava skupno- z ACEGAlTcm -poskrbela za podaljšanje avtobusne proge št. 25, ki vozi sedaj do Ratinare. Z uresničitvijo te zahteve bi prenehalo vsako nadaljnje izžemanje potnikov s strani privatnega avtobusnega nodjetja, obenem -pa bi taka ureditev j.amčila udobno in povsem ločno vožnjoi. Zato to zahtevo tudi mi vsestransko podpiramo, MIŠINE ZLOČINEC BORGHESE “VELIK PATRIOT“ Protest občinskega sveta proti fašističnim manifestacijam Pomembna Intervencija tov. Radicha - Kdo je kriv fašistične provokacije? - Intervencija tov. Weissove za ohranitev Rižarne - V sredo so začeli razpravo o tržaškem pomorstvu Na predzadnji seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v sredo, je prišel do izraza protest, ki so ga iznesli predstavniki raznih političnih skupin proti provoka-torskim fašističnim manifestacijami, organiziranih -od; Lege Nazionale 3. t. m. Prvi je spregovoril od v LAURI v imenu DC, ki. je izjavil, da predstavlja prisotnost Valeria Borghese globoko žalitev za vse mesto. Zahteval je, naj se sestavi v tem smislu protestna resolucija. Tov. RADI OH se je strinjal s tem protestom ter še posebej opozoril, da so komunisti že prve dni oktobra predložili občinskemu svetu protest proti izpustitvi vojnega zločinca von Manokense-na in proti po koljem v taboriščih na Koreji. Resolucija pa sploh ni bila vzeta v poštev. Ce fašizem lahko zopet dviga glavo-, je to pripisati določeni politiki, -ki jo vodi zahodni svet. Poudaril je obenem, da so komunisti vedno -pripravljeni na antifašistično in demokratično enotnost, ki je -pogoj za uspešno borbo proti porajajočemu se fašizmu. Tov. Radich je zastavil nato- jasna vprašanja glede prisotnosti in govora, ki ga imel v gledališču «Rossetti» vojni zločinec Borghese. Kako naj se to. razlaga, ko- pa je dobro- znano, da je consko predsedstvo v gotovih primerih zelo strogo- pri izdajanju zadevnih dovoljenj. Zahteval je naj VU in merodajne oblasti povzamejo disciplinske u-kre-pe proti odgovornim. V zaključku svoje - intervencije je je prikaz.'.! nujno potrebo, da se v Trstu združijo za energično akcijo proti fašizmu vse demokratične organizacije in da naj pri-de po potrebi tudi do splošne antifašistične stavke. Protestom -sta se pridružila o d v. MORPURGO za liberalce Veličastna proslava v aliami Bri Sv.Siluri Ogorčenje zaradi oskrumbe Rižarne - Žalne proslave na podeželju - Tovariši iz Saleža so okrasili grobove italijanskih vojakov V saboto 1. novembra so tržaški demokrati počastili -spomin žrtev Rižarne. Kmalu po 10. uri je krenil s trga Garibaldi velik sprevod, na čelu ka-terega- so nosili številne vence, k-i so jih darovale razne demokratične organizacij e. V Rižarni so najprej združeni pevski zbori Sv. Ivan, Po-dlonjer in Skedenj zapeli žalost iinik o katero je ponovila tudi godba Rinaldi, zatem pa so spregovorili tov. Pina Cat-taruzzi, Angel Blažina in Giovanni Posto-gna. Pina Cattaruzzi je pozvala prisotne udeležence proslave k enominutnem molku. Se prej pa je orisala pro-slavo s posebnim ozirom na" današnjo dobo. Poudarila je, da je ta proslan va namenjena vsem padlim in žrtvam vseh vojn. Tov. Blažina je v svojem govoru orisal osvobodilno borbo, ki je zahtevala toliko naših najboljših borcev in derm> kratov. Vendar je poudaril, še ni izbojevan cilj, za katerega aio se borili -in zaradi katerega so pada-li naši najdražji, med katere spadajo tudi tova-r.-ši in demokrati, ki so jih pobesneli nacisti sežgali v tej Rižarni. Da nismo dosegli tega cilja, je predvsem kriva Titova fašistična klika, ki je že za časa osvobodili ne vojne rovarila proti demokratičnemu pokretiU, ga sabotirala in izdajala nacistom najboljše borce. Danes ta klikaj nadaljuje -s svoj-im izdajalskim početjem, v bratskem objemu in pod pokroviteljstvom imperialistov, ki med tem, ko zapirajo demokrate in borce za mir, Osvobajajo vojne zločince, med katere spada tudi zloglasni Kes-■selring. Tov. Blažina je ožigosal tudi zadržanje tukajšnjih okupatorjev, ki so onečastili kraj, kii je -svet vsakemu poštenemu Tržačanu, t. j- Rižarno s tem, da so sredi dvorišča zgradili neko barako, ob njej pa uredili igrišče za tenis Končno je tov. Blažina pozval vse resnične demokrate, -naj se združijo, ne oziraje se na politično prepričanje ali strankarsko opredelitev. To združenje je nujno potrebno predvsem zato, da se prepreči, da bi se še kedaj povrnil čas novih rižarn, novih koncentracijskih taborišč, Tudi tov. Po-stogna je govoril o veliki nevarnosti za mir in o zaroti, ki so ga proti miru napravili imperialisti skupno z njihovimi klečeplazci, Titom in De Gasperijem. Posebno ostro je obsodil oskrumbo Rižarne, ki je vsem tržaškim demokratom tako drag spomin. Tudi po drugih krajih so bile ob.priliki dneva mrtvih žalne proslave bodisi na pokopališčih, kakor tudi pred spomeniki padlih. V Saležu je bila v soboto proslava pred spomenikom padlih, kjer je pevski zbor pod vodstvom tov. Hermana Miliča za.pel nekaj ža-lostinik, tov. Pegan Just pa je imel priložnostni nagovor. Pred spomenik so položili tudi venec. Enaka proslava je bila istega dne tudi v Zgoniku. Tovariši iz Saleža so o-b tej priliki poskrbeli tudi za dostojno okrasitev grobov padlih italijanskih vojakov, ki so jih oh kapitulaciji Italije postrelili Nemci, so postavili nove nagrobne križe. S tem so še enkrat dokazali kako velik čut int e r n ac iona 1 iz m a imajo v sebi naši ljudje. Tudi v Sempolaju so ta dan položili venec -pred spomenik padlih. V Ricmamjih in na Ka-tina-ri sta bili proslavi padlih. Na obeh proslavah sta sodelovala tudi domača pevska zbora. Rekrutacij a v Partijo (Nadaljevanje z 2. strani) Slednji pa nam -obenem -dokazujejo, da se lahko dosežejo dobri uspehi tudi na drugih področjih našega dela, predvsem sedaj pri obnavljanju izkaznic in v prvi vrsti pa- pri rekrutaciji n-o-vih članov za Partijo. Sekcije in celice -morajo sedaj odtegniti ves material, napraviti obračun kampanje ter povleči zaključke za nadaljnje izboljšanje dela v ibodočnosti. Zakfjuči-ti je treba to kampanjo- iz upravnega vidika, tako da bodo vsi najboljši tovariši prosti za nadaljne delo Delni seznam zadnjih -prispevkov: Sv. Ivan 6.000, Sv. Marko 1.400, ILVA 2.125, -skupina demokratičnih trgovcev iz Skednja 11.300, Bertok Corrado iz Skednja 500, celica- Piego — Skedenj 600, sekcija Cunei 5.690, Rifco Malalan 1.000, celica Ravasini — Rumič, Sv. Ana 770, D a c, jo 500, čistilnica Standard- 1.000, občinska klavnica pri Sv. -Soboti 4.200. Ko-lo-nkovec 9.662.. in CEPPI za republikance. Z nezaslišano .nesramnostjo je skušal misin COLOGNATTI zagovarjati «Lego» in hotel prikazati kriminalca Borgheseja kot «velikega patriota», kar pa je izzvalo splošno ogorčenje v dvorani. Tudi titof asist DEKLEVA se je oglasil s svojim protestom proti fašističnim manifestacijam. Očividno je pozabil, da je v resnici zastopnik najbolj zakrknjenega fašističnega režima, ki ga je vzpostavit njegov gospodar Tito v nesrečni Jugoslaviji. Po zaključeni diskusiji glede fašističnih d.godkov je intervenirata tov. WEISSOVA, ki je zahtevala potrebne ukrepe za zaščito- Rižarne kot ljudskega spomenika. Zupan -se je začel izgovarjati na. razne te-žkoče v zvezi z bivanjem beguncev v teh prostorih. Ker je naša svetovalka -povsem upravičeno vztrajala, je Bartoli o-blj.ubil, da bc-do skušali ohraniti te prostore do boljših časov, ko bodo lahko .postavili mučenikom dostojen spomenik. Občinski svet je prešel nato na razpravo o važnem vprašanju tržaškega pomorstva, ki ga pa ni izčrpal. Govorila sta dva svetovalca, NOVELLI za DC in titopendentist BELI-HAR, Diskusija je bi-la nato preložena na petkovo sejo. Na prejšnji seji in sicer v petek 31. oktobra so prišla na vrsto -vprašanja večinoma u-pra-vnega značaja. ;Med najvažnejše je treba brez dvoma prišteti intervencijo- tov RADICHA o stanovanjskih izgonih. Naš svetovalec je vprašat' pojasnila glede zatočišča številnim družinam, ki jih -stalno izganjajo iz stanovanj. Odgovorila sta mu župan in odbornik DULCI, ki sta dejala, da je skušala občina najti primerne prostore, kar pa ji ni uspelo tudi zaradi velike brezbrižnosti VU. Slednja -noče namreč derekviriratii niti ene izmed številnih stavb, ki jih ima na razpolago. Postavljen je bil predlog, -da se pošlje gen. Win-terton-u odločen protest. Tov. WEISSOVA se je nato zavze.l-a za ojačanje cestne razsvetljave v ul. Vigneti. Sledila je zahteva tov. BERNETICE-VE za ponovno, otvoritev občinske kuhinje v «Domus Civica» ter za napeljavo vode v stanovanja 74 družin -v Trebčah. V odgovor -na interpelacije iz -prejšnjih -sej je odbornik SCI O LIS sporočili, da ieto-s ne bodo .popravljali otroškega vrtca na Preseku. RINALDINI, ki si je skupno s tov. GOMBA- ČEM ogledat stanje ribarnice v Barkovljah, je vendar priznal, da je slednja res potrebna preureditve. Občinski svet je nato- odobril razne sklepe ožjega odbora ter prešel v zaključku na tajno sejo. O -poteku včerajšnje seje bomo -poročali v prihodnji številki. Solidarnost Križanov s tov. Violo Vaščani iz Sv.. Križa so- poslali ta teden tov. Violi, ki je še ved-n-o- zaprt v Coroneu, pismo z izrazi solidarnosti ter 2.000 lir. (Pismo se glasi: «Vaščani iz Sv. Križa, strnjeni okrog ljudskih organizacij Ti pošiljajo pozdrave in -voščila ter se zgražajo nad krivično obsodbo, . zaradi katere si še vedno zaprt». Odbori ljudskih organizacij Žene se na svoj II. pripravljajo redn i kongres Zueza demokratičnih žena STO sklicuje 23-24 novembra t. I. svoj II. redni kongres. Ta kongres bo velika manifestacija demokratičnih žena našega Ozemlja in se bo vršil v duhu odločnih akcij slovenskih in italijanskih ženskih množic v borbi za mir. Veliko dela in mnogo težav je bilo od zadnjega kongresa do danes. Svetovna demokratična ženska zveza nam je bila vedno v pomoč; sledila je vsemu našemu delu in doprinesla z znatnim uspehom za razširitev in oiačenje demokratičnega bloka žena. MDZ Z šteje danes 135 milijonov članic in vodi na mednarodnem polju ostro borbo za ohranitev miru in boljše življenje. Prav tako smo bile deležne solidarnosti tisi alili demokratičnih ženskih organizacij drugih dežel, s katerimi srno bile v stalni povezavi preko raznih kongresov in dopisovanj. Izmed vseh ženskih organizacij smo budno, z navdušenjem in občudovanjem gledale na delovanje organizacije sovjetskih žena, ki so danes v prvih vrstah fronte za obrambo miru. Da prinesejo pozdrave našemu kongresu, so povabljene tudi žene iz drugih dežel: iz držav ljudske demokracije, iz Francije, Ita- lije, Anglije, Amerike in dr., da , ni dobi zadane; razne pobude, s bi s svojo navzočnostjo povečale katerimi se bo vzbudilo zanima- važnost zaključkov, ki bodo izšli iz kongresa in nakazale pot za boljše delovanje med ženami. Najprisrčnejši nam bodo pozdravi žena, ki jim je onemogočena navzočnost in onih, ki tičijo v titovskih zaporih in taboriščih v coni B in v Jugoslaviji, a se vztrajno bore za mir in osvoboditev jugoslovanskih narodov. ZDZ je edina organizacija na Tržaškem ozemlju, ki ima pod svojim okriljem široke množice slovenskih in italijanskih ženskih množic, ki utrjujejo bratstvo in ljubezen med tuživečimi narodi, ki so odločno vzele v svoje roke zastavo miru. Demokratične žene našega Ozemlja v predkongresnih pripravah imajo povsod veliko uspehov. Ce danes pogledamo naokrog, vsepovsod, v mestu in na podeželju se v Krožkih žena opažata večja živahnost in delavnost. Žene se sestajajo, govorijo, razpravljajo, predlagajo... o čem?... Pripravljajo se marljivo in z navdušenjem za veliki dogodek — za kongres! V krožkih na podeželju in v mestu se vršijo sestanki, volijo se delegatke in izvršujejo se razne pobude, ki so bile v predkongres- N A POBUDO KOMUNISTIČNE UPRAVE Občinski svet v Miljah se je zavzel za Sv. Rok Enoglasno sprejeta resolucija - Iz miljske ladjedelnice hočejo premestiti urade - Oblasti morajo posredovati - Molk titovskega svetovalca Občinski svet v Miljah je na izredni seji, ki. je bila v nedelja zjutraj, obravnaval pereče vprašanje ladjedelnice Sv. Roka. Ravnateljstvo, ladjedelnice je namreč pred kratkim sporočilo, da namerava premestiti večji del uradov v ladjedelnico Sv. Marka. Ta vest je zelo vznemirila prizadete delavce, ki so se preko tovarniškega odbora obrnili da občinske u-prave, pri kateri so našli, tudi takojšnje razumevanje in o-poro. Izredno, sejo je otvoril župan tov. Pacco in .obrazložil današnje stanje ladjedelnice i-n težke posledice, ki bi jih morali nositi prizadeti delavci v kolikor bi- ravnateljstvo, uresničilo svojo namero. To vprašanje zanima in- prizadene ne samo delavce v ladjedelnici, marveč istočasno vse miljsko prebivalstvo-, ker predstavlja stara ladjedelnica važen vir dela ini zaslužka. Tov. Posto-gna je izrazil popolno- solidar- V znak solidarnosti s prizadetimi starimi delavci, ki jih namerava vodstvo GRDA odpustiti, je bila prejšnji četrtek v vseh ladjedelnicah in Tržaškem arzenalu enourna protestna stavka. Z enotnim nastopom ,so vsi delavci in uradniki ponovno dokazali, da ne dopuščajo izigravanja starih delavcev s strani delodajalcev. V sredo je šla delavska delegacija na Urad za delo, kjer so zahtevali posredovanje .navedenega urada, da se jim izplača ob odpustu dostojna odpravnina. Nesramne ponudbe, ki jih je postavilo vodstvo ladjedelnic še pred pričetkom pogajanj, so docela nesprejemljive in predstavljajo za zaslužne delavce globoko žalitev in zasmehovanje njihovih potreb. Te dni so v -teku pogajanja *** Prejšnji -teden so bile v tovarni Dreher in konopljarni volitve v nove tovarniške odbore. V obeh podjetjih beležijo ES pomembno zmago. Za listo ES je v tovarni Dreher glasovalo 79 odst. delavcev.. ES so zvišali število glasov v -primeri s prejšnjimi volitvami za 9 odst. Novi tovarniški odbor sestavljajo 3 predstavniki ES za delavce, 1 delavski predstavnik in 1 uradnik pa za DZ. V konopljarni so prejeli ES 728 glasov, doči-m So jih imeli lansko leto 700, DZ pa je padla od prejšnjih 723 na 660 glasov. V -novem odboru s-ta 2 zastopnika za ES in 2 za DZ ter 1 uradnik. *** v četrtek je bila v tovarni Stock 24-urna protestna stavka, ker delodajalci nočejo obnoviti mezdne in delovne pogodbe. *** v tovarni Arrigoni je bila te dni zborovanje vseh nameščencev, ki so se enotno izrazili za borbo proti nameram ravnateljstva, katero hoče premestiti glavni sedež v Firence. Do sedaj so namreč že premestili nekatere urade v Milan in Rim. *** V petek prejšnjega tedna se je zaključil pred porotnim sodiščem proces proti Petru Sam-bu, ki je sedel na zatožni -klopi zaradi umora lastnega očeta. Obsojen je bil na 24 let -in 10 mesecev zapora, 5 let policijskega nadzorstva in izgubo državljanskih pravic. Javni tožilec je zahteval dosmrtno ječo. *** V .petek zjutraj so našli v stanovanju v Boljuncu 130 70-letnega upokojenca Josipa Toskana mrtvega na postelji. Zdravnik RK je ugotovil, da je umrl naravne smrti, čeprav so našli v bližini stekleničičo s karbolno kislino. no-st sve-je skupine s prizadetim nameščenim osebjem. Stališču naše skupine so se pridružili- tudi predstavniki ostalih strank in sicer Amelia Po-stoig'na za DC, Ro-bba za, PS-VG in Viezzoli za PRI. Molčal je le titovski svetovalec Vatta, ki je rta t.a način še enkrat dokazal, kako so mu pri srcu delavske potrebe. V zaključku seje je občinski svet odobril posebno resolucijo, ki jo bo. posebna komisija, sestavljena iiz zastopnikov vseh strank, nesla merodajnim oblastem in sicer gen. Winter-tonu, višjemu ravnateljstvu za -civilne zadeve pri. VU in conskemu predsedstvu. V resoluciji'je med drugim iznesena zahteva, naj oblasti intervenirajo pri ravnateljstvu ORDA, da ukine sklepe glede premestitve uradov ter da zagotovi ladjedelnici Sv. Roka potrebno delo. Kaj nameravajo z Elerjevo ? V prejšnji' številki smo poročali o .aretaciji Ondine Eler iz Elerjev, ki so jo titof ašisti-čni rablji ustavili na škofijskem bloku in jo nato odvedli v zloglasne koprske zapore. Kakor znano, je bila Elerjeva namenjena v Marezige po družinskih opravkih. Iz poznejših vesti izhaja, da so jo baje te dni prepeljali v neko bolnico v coni B, kjer je še vedno pod nadzorstvom Rankovičeve fašistične .policije. Iz tega se- lahko tolmači, da se je zdravstveno stanje uboge Ondine Eler, ki je že itak bolehna in. obenem v drugem stanju, še poslabšalo. Ni dvoma, d-a je to posledica ječe in mučnih zasliševanj, pri katerih je fašistična- tol-pa zda-leka presegla zloglasne metode Colottijevih kriminalcev. Titovske oblasti cone B niso dale n-ikakega pojasnila o vzrokih nezakonite aretacije. S svoje strani pa- je VU pokazala do sedaj popolno brezbrižnost za usodo državljanke, ki je -pristojna v. coni A in nad katero nimajo koprske oblasti .zakonite pravice. pr-u za njeno izpustitev. Mislimo, da je ena izmed osnovnih doi-žnosti VU, da zaščiti osebno svobodo tukajšnjih drža vi j a. nov pred zločinskimi kremplji proslulega režima onstran -demarkacijske črte in meje. nje tudi širših plasti žena, ki so izven naših organizacij. To so pobude za čimvečjo popularizacijo kongresa, za razširitev in izboljšanje demokratičnega ženskega pokreta. Hočemo, da bo kongres uspešen izraz našega dosedanjega dela, da bo odraz važnosti naše borbe ter da bodo na kongresu začrtna pota in smernice, ki nas bodo povedle v borbo za ostvaritev zadanega načrta. Na kongresu se bo razpravljalo o važnih vprašanjih, ki se nam ženam in dekletom vsakodnevno predstavljajo. Pretresalo se bo o važnosti šolstva, o pomenu vzgoje skrbstva naših otrok na splošno; o narodnostnih vprašanjih in enakopravnosti slovenskega življa na našem Ozemlju, ki je pereče vprašanje vsakega Slovenca, posebno pa nas mater, ki nam je pri srcu bodočnost naših otrok. Razpravljalo se bo o gmotnem stanju gospodinj, o zvišanju cen življenjskim potrebščinam, o vprašanju delovnih žena itd. Zborovanje delovne mladine D.ne 7. decembra, bo zborovanje delovne in šolske mladine, ki ga organizira Stalni odbor delovne mladine. Na tem zborovanju se bo z vso resnostjo preučil položaj, v katerem se danes nahaja tržaška mladina. Dejstvo je, -da je tisoče brezposelnih mladincev, ki večinoma čakajo šele na -prvo zaposlitev. Po dr.ugi strani pa imamo dijake, katerim se nudijo iž dneva v dan manjše možnosti za nadaljevanje študijev zaradi visokih šolskih taks in -pretiranih cen šolskih knjig in drugih potrebščin. Tudi -na športnem in ku.iturnem polju je vsako udejstvovanje mladine vedn-o -bolj zapostavljeno in slednji je skoro popolnoma onemogočen vsak razvoj na teh poljih. Zaradi tega so pri tej pobudi, ki jo je dal Stalni odbor delovne mladine, zainteresirani vsi mladinci in- mladinke,, bodisi, da pripadajo sindikalnim organizacijam ali političnem strankam,, kakor tudi tisti, ki niso nikjer včlanjeni. Na zborovanju se bodo -sreča-li mladinci in mladinke vseh slojev, od mladega vajenca, brezposelnega mladinca ali mladinke pa -do viso-košolca ia športnika. Vsak bo iznesel svoje -probleme in skupno bodo zborovalci postavili merodajne obla-sti pred svoje odgovornosti za žalostno stanje naše mladine. Izmed raznih pobud je glavna v predkongresnih pripravah borba za mir, ker se le v miru lahko uresničijo vsi načrti in se ustvari srečnejše življenje. Preveč je bilo gorja v zadnji vojni; preveč žrtev in žalostnih spominov. Želimo si lepšega življenja a za to je treba doseči mir, kajti samo v miru bomo lahko uživali vse: vso lepoto, vso ljubezen, Ki nom življenje nudi! In danes ni matere, ki se ne bi zavedala resnega položaja in priprav za bodočo vojno, ki ne bi s strahom in trepetom gledala na svoje o-troke, ko pomisli na novo klanje, ki ga pripravljajo. Borba za mir bo še bolj utrdila naše vrste, zedinila bo žene tudi drugih političnih pripadnosti. S temi nalooami stopamo kongresu naproti, ker se zavedamo, da je treba še bolj razširiti fronto miru, ki je moč vsega človeštva. In tako se bomo tudi s tem kongresom pripravili za kongres narodov miru, ki bo 12. decembra na Dunaju, kamor bodo tudi tržaške žene ponesle svoje zahteve. ZORKA LEG1SA Za teden ---dni---- Sobota, 8. - Sever Nedelja, 9. - Božidar (zadni1 krajec) Ponedeljek, 10 - Andrej Tore-k, 11 - Martin Sreda, 12. - Renato Četrtek, 13. - Stanislav Petek, 14. - Jozafat ZGODOVINSKI DNEVI: 9. 1583 je bilo v Wuettembergu zaključeno tiskanje Dalmati-novega prevoda Biblije v svo-venskem jeziku. 10. mednarodni dan mladine, . 11. 1918 s-klenjeno premirje v prvi svetovni vojni. 12. 19-20 podpisana rapalska P-0-godba. 11. 1821 se je rodil slavni rusk' ruski pisatelj Fedor M. D»-stojevski. -'Mikiiiuimi- li tl ■ r iD TRST II. Val. dol. 306,1 Time »ja Trst eia »ne Iva, SOBOTA: 13. Šramel kvintet j» pevski duet - 19. Pogovor z Že' no - 22.26 Večerne melodije. NEDELJA: 9. Kmetijska odda-ja - ii.30 Oddaja za najmlajše' 12.15 Od. melodije do melodije " 1 13. Glasba po željah nato Para-1 da evropskin godo - 19. xz tik»' skega sveta - 21.30 Izbrana lir1' k a - 22. Verdi: «Don Carlos», 1 dejanje. PONEDELJEK: 19. Mamica pr1'» poveduje - 19.15 Koncert sopr»' ) nistke Otte Oondine - 21 K n)1' ževnost in umetnost - 22. Verd1 «naj «Don Carlos», 2. in 3. dej. Sto v TOREK: 13. Glasba po željah' j6 ■ 19. Kraji in ljudje ,- 19.30 A»'| gleščina po radiu - 36. oddaja 21. Dramatizirana povest. SREDA: 19. Zdravniški vedet'! 20.30 Sola in vzgoja - 21.30 V»' j kalni kvartet - 22. Griegov8 , skladbe. ČE TRTEK: 14.15 Slovenske (*' i mične pesmi - 19. Slovenščina z'|< Slovence - 21. Radijski oder ' Berserio Viktor: «Nadloga goSP6" da Traveta» nato Glasba iz rev» < PETEK: 13. Glasba po željah' ; 19.30 Angleščina po radiu - ; oddaja - 20.30 Tržaški kultur»! razgledi - 21.15 Iz zgodovine P» mor-stva. Izlet na Dunaj Odbor miru iz ladjedelnice Sv. Marka organizira skupno s Tržaškim odborom miru izlet na Dunaj o-b priliki mednarodnega kongresa miru. Vpisovanja se sprejemajo na sedežu odibora v ul. Ponziana (gostilna «Paradiso») vsak torek, četrtek in soboto od 20. do 21.30. NOGOMET Nadoknadne tekme I. kategorija: Sv. Marko - Pk. staniščniki, v Boljuncu ob 10.30-Costalunga - Primorje P. K., Trebčah ob 10.30; Rozandra -jan, v Boljuncu ob 14.30. II. kategorija: Staro pristanišče' Greta, v Trebčah ob 8.45; Roj»' B - Trebče, v Boljuncu ob 12.™ KOŠARKA I. kategorija moški: Sv. AloJj, Frausin, na Skoljetu ob ll-3,! Skedenj - Arzenal, na Skoljc', ob 10.15; Rinaldi - Magdalena, ’ Skednju ob 10.45. Počivajo Pf' staniščniki. , II. kategorija moški: Skede™ C - Tovarna strojev, pri g, Alojzu ob 10; Skedenj B - S* Marko, pri Sv. Alojzu ob lUg Aquileia - Inter, v' Aquileji ... 10.45; Bugoli n - VOM, v SK»" lasl i Zenska kategorija: Aquileia r»,, ' Inter, v Aquileji ob 9.45; Sv. h . 'yn’ lojz - Frausin, na Skoljetu ob * ‘»dlog Skedenj - Sv. Mar-ko, pri 3’ Alojzu ob 9. Za-radi tega je tržaško javno mnenje zelo ogorčeno in docela upravičeno zahteva, da se tukajšnje obla-sti končno pobrigajo za Ondino Eler in *** V soboto se je na državni energično intervenirajo v Ko-cesti št. 14 smrtno ponesrečil z «Lambrette» 20-letni Carmelo :...................... ........... Quattrocchi, ki je zadel ob ploč- | nik in se prevrnil z vozilom. Ne Ni dvoma, da se bo tržaška mia-dina odzvala, v polnem številu tej nad vse koristni pobudi, ker sa-mo s sku-pnim in enotnim nastopom si bo- lahko zagotovila pogoje za dosego uspehov v bodočih borbah za pravico do dela, učenja in zdravega razvedrila. Obvestilo Uredništvi listov «Unità» in «Lavoratore» javljata, da Gior. dano Pasqualini ni urednik in ne sodelavec navedenih listov, s katerima tudi nima nobenih odnosov. Neimenovani grški tovariš je daroval za KP STO znesek 400 lir. l2a v vse 'aahin r»da i! iste,g .Neliit Mesto cvetja na grobo?8 i italj svojih dragih od dnevu vse_ mrtvih sta zakonca tov. Eliz8" beta in Viktor Ferluga iz B»8! Za tiskovni sklad „Dela' Ll Slehe f-zn.ait Na, !ame l»m £ »misij kavelj darovala znesek pl)# * bi o za tiskovni sklad «Dela». Zavednima tovarišema zvestima bralcema našega l'5*' prav iskrena hvala! f. o,z. i» »d n ih, lltekih OBČINSKA SEJA V NABREŽINI bodo povišali trošarine na elektriko Razveljavili so prvotni sklep o prodaji zemljišča za ribiško naselje - Z 10 glasovi proti 6 zavrnjen predlog za povišek trošarine Na zadnji občinski seji, ki je bila v sredo v Nabrežini, je občinski svet v prvi točki razpravljal o vprašanju zemljišča, ki g,a je občina -svojčas odstopila, Teritorialnemu konzorciju za ribolov v Stivanu. Iz .pojasnit, ki jih je dal župan na seji,, izhaja, da je prejšnji občinski svet sicer odobril sklep za prodajo, ni pa prišlo do pod: piša kupne pogodbe, ker se konzorcij sploh ni odzval- na vabila občinske uprave. V diskusiji, ki je sledila, je več svetovalcev in med temi tudi to-v. Škrk poudarilo, da je treba či-m boljše pravno utemeljevati sklep za razveljavitev prvotnega sklepa prejšnje u-prave. Končno je bil prvi sklep o prodaji soglasno razveljavljen z utemeljitvami, da ni prišlo do -podpisa kup,ne -pogodbe, da se je v lem času R : .-si'li- kaj ur pozneje je v bolnici podlegel težkim poškodbam. Njegov prijatelj 22-1 e.trni Luciano Ren-zulli pa se bo moral zdraviti kakih 10 dni. *** Istega dne se je težko ponesrečil z motorjem 21-letni Bruno Scubla, ki je na cesti med Katinaro in Lovcem treščil z vso silo v avtobus «25». Prepeljali so ga v bolnico, ker so mu ugotovili hud pretres možgan. *** Vsekakor večjo srečo pa je imel 25-letni Albin Guštin in Cola, ki se je vozil z motorjem s Proseka proti Opčinam. Z vozilom se je zaletel v kravo, ki se je nenadoma ustavila sredi ceste. Pri padcu je odnesel lažje poškodbe, ozdravljive v par dneh. *** V sredo zjutraj je v ul. Roma tovorni avto treščil v filobus in ga porinil na pločnik, da je slednji z zadnjim delom trčil v vhod mesnice. Obe vozili sta bili precej poškodovani. Človeških žrtev ni bilo. Samo 1 potnik filobusa je odnesel nekaj prask. * * * V dneh od 30. oktobra do 5. novembra se je v tržaški občini rodilo 31 otrok, umrlo je 51 oseb, porok je bilo 23, tržna cena zemljišč znat-no Zv ------ šala in da služi nameravani 1,8 P Slo kup -s strani konzorcija, ki sicer prišel medtem v likvidni na»6' ci-jo, raznarodovalnim T'u g: '»ga ù kredit vsa. '»j ega 'f bi ifgovo '»v-itne z nj e»jala kajti je oi ’5ih t. a n ah-^ledic ‘»bival '*> -tifili-ki -se k bi kiostn nom slovenskega življa in i! !°darsk obenem -proti gospodars» ki'* '»mo,go koristim občanov, Svet je -nato sklenil, da » . razpravljal o predlogu, ki ® ozii je dal dr. Škrk glede prote5 proti županu Bartoiiju za (e go ve žaljive izpade na rac ^ podeželskega prebivalstva, . s, » prihodnji seji. Ožji odbor bo še prej prepričal o besedilu Bartolijevega govo» , ltE V raz-pravo je prišlo v3,L, ; nik: sanje poviška trošarine na e ,, 5eda trično energijo. Poročal je , ni ^ bornik F-loridan, ki je Pre,t -,a koir 1-a-gal naj se trošarina P°v1’; Ja zn; od 0.90 na 4 lir za kw, da ^ bivak tak-o dvignejo občinski d-o-h0 v obe ki. V -diskusijo je P-ose®l)t5 !tlerr večje število svetovalcev, *** . |j-temi tov. Škrk., Slavec in Gr ^ ^ ton, ki so se izrazili proti P stao viš.cu in to z ozirom na P, J* im sla-bšane gospodarske razh1' z prebivalstva. Pri obravnal Gregorčičeve proslave: V Skednju .bo prihodnji ipe.te-k 14. t. m. v Ljudskem domu proslava pesnika Simona Gregorčiča na kateri bo sodelo-val domač: pevski zbo-r. O pesniku «gori-škem slavčku» b-o govoril tov. Košuta in mladinci bodo recitirali njegove pomembne -pesmi. Da se vzbudi zanimanje za dobro knjigo, bo ob tej priliki -prirejena tudi razstava slovenske knji,g e. Na Greti v PD «Raubar» je bilo 30. oktobra predavanje tov. Gerlanca o Simonu Gregorčiču. Govor so ilustrirale Gregor-čečeve pesmi, ki jih je skladno recitiral član Ljudskega odra tov. Aleksiji. Ob tej priliki se je izvajalo tudi prikazovanje- slik o državah ljudskih demokracij. — Bil je zelo lep večer, ki bi zaslužil lepši obisk. V Barkovljah je bila 30 okt. t. I. v PD «Matjašič» Gregorčičeva proslava. Spominski govor in recitacije pesnikovih del je podal tov. Košuta in tudi barkovljanski otroci, so prav lepo deklamiraali nekaj Gregorčičevih pesmi. Po predavanju so bile predvajane filmske slike v barvah, ki so jim zlasti otroci sledili z zanimanjem. Nastopila je tudi mala har-monikašica Hosana Ladič, ki je zaigrala nekaj lepih pesmi. Želimo si še .več takih kulturno-prosvetnih večerov. Molierov «Jurij Tepček» na Opčinah: Drugo nedeljo 16. t. m. bo openska dramska družina na splošno željo ponovila zelo uspelo zabavno Moliéro-vo komedij o «Jurij Tepček!», ki jo je režiral tov. Drago Gorup. Vabim-o v-se l-jubitelje odrskega delo-va-nja in lepe zdrave zabave, da si to igro gotovo o-gledajo. Sodeloval bo domači orkester pod vodstvom tov-Welsch-ke Wernerja. Začetek ob 16. uri. Po igri- bo ples do- polnoči. Sestanek roditeljev bo na Ko-lo-nk-ovcu v soboto, 15. t. m. o-b 20. uri v prostorih pro-svetnega društva. Pridite vsi -prijatelji mladine, da se pomenimo o perečih šolskih vprašanjih! Prosvetni krožek «Tomažič» v ul. Dei Leo sporoča, da se je na kulturni prireditvi 25. oktobra nabralo 4.000 lir prostovoljnih prispevkov, ki -jih krožek poklanja P D «Vesni» v Križu pni Trstu za Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Blag1' zg.radlit.ev novega Ljudskega I Tiska t^10^0 ’ doma. I Dovolienie AIS nju teh razmer je tov. Sla^ V 6oso še ugotovil, da je n. -pr. v *' bij brežini meso kar 300 lir 0 A ‘menu žje kot v Furlaniji. Tov. S*8 , em-u 0| je podčrtal, da je nepravi1 ? »gj obremenjevati revne sl0)„|t tčl zauip Predlagal je, naj se -uvede 1 l >aia O >*, ; -n. -1 V-t n 1 ; 1. 1 M J n Til ^ .1 šarina na likerje. Glede Pr^j| 6 Trsta iagan-ih poviškov je poSta 1 .b;, ,b „ za postoP, bji z povišek, za -uporabo nad 10 y Ključe Zupan je odbil predlog j‘- V ,ti na glasovanje prvi pre ^ str z u-re Vie 1 a ti odbit z večino glasov in s‘Lj 10 proti 6 in 2 vzdržana. Ta i bo tudi v maibrežinski ton 'C( ne 2 te b- i, 'n •’ n im; ostal trošarmski davek na e triko nespremenjen. , P zaUp Prihodnja seja bo v P Vmo ■ del jek 10. t. m. ob 18. uri- ____________________ »ve, i, Floridana. S tajnim gla'S0^ »a fa^js njem je bil predlog za- poV!y ’»e v l