^^1 POSAVSKI • Ts>'r ObzorniK I Leto V, številka 43, junij jtf^^^^^^|Bjb^^ gras iöni stiadio šf*e;^ brafika Adaixiiieva 1, Rovo raesto: teJ«^OTi 07 X7,H 0 338, 07/338-0-339 priprava 2a tisk oblikovanje osvetljevanje B2 Jubilejni plavalni memorial Najlepša v Posavju je Ivana Krški svetniki^%avnaiL)dgovorno Kostak med negoiWBoJnizzivi Dnevno sweii splet Št.43.]un(I200l LJÜDSKA ÜNJVERZA ^B? KRŠKO 1 učtmo j« 2a ituljenjc — Ljudska Univerza Krško vabi skupa] z matičnimi šolami k vpisu v naslednje programe za pridobitev izobrazbe: • Osnovnašolazaodrasle • Trgovec • Kuhar • Natakar • Bolničar • Voznik • Ekonomski tehnik • Gostinski tehnik • .Vzgojitelj predšolskih otrok • Višjo strokovno šolo za gostin- stvo Maribor • Visoko poslovno šolo EF Ljubl- jana, 1. in 3. letnik • Visoko upravno šolo Ljubljana Rok za zbiranje prijav: 31. avgust 2001 Jnformacije in prijave: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8,8270 Krško, Tel: 07/ 48 81160 in 07/48 81170, e-pošta: liudska.univerza.krško@siol.net. spletne strani: www.lukrsko.si. LJCIDSKA dmVEHZA ^9 KRŠKO — učtmo M z« ilvl)en)e — V skladu z Odlokom o lokalnih turističnih vodnikih na območju Občine Krško vabimo k vpisu v TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VOONIKE, ki bo potekal v mesecu septembru 2001 - ob vikendih: 7. -9. septembra in 14. -16. septembra ter zaključno ekskurzijo konec septembra 2001. Pogoji za vpis: • vsaj V. stopnja izobrazbe . • znanjeenegatujegajezikaza stopnjo srednje strokovne izobrazbe Rok za zbiranje prijav: 31. avgust 2001 Informacije in prijave:: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8,8270 Krško, * Tel: 07/ 48 81160 in 07/48 81162f e-pošta: liudska.univerza.krzko@siol.net spletne strani: www.lukrsko.si. KONEC ŠOLSKEGA LETA TUDI ZA ODRASLE UDELEŽENCE IZOBRAŽEVANJ NA LJUDSKI UNIVERZI KRŠKO Mesec junij ni stresen samo za licence, dijake, študente in njihove predavatelje, ampak tudi za udeležence izobraževalnih programovza odrasle in njihovih organizatorjev. Skupaj približno 50 jih bo v ten dneh na Ljuds- ki univerzi Krško pridobilo poklic trgovca, kuhar- ja, natakarja, ekonomsko komercialnega tehnika in gostinskega tehnika. Prav toliko skupaj jih zaključuje študij na Visoki upravni soli in Visoki poslovni soli. Ostale pa po zasluženih počitnicah čakajo jes- eni nova predavanja in seveda tudi nova prever- janja znanja. Te dni pa se na zaključujejo le programi za pri- dobitev izobrazbe, ampak tudi nekateri drugi, »prijetnejši«, bolj sproščeni, neformalni pro- grami, a zato nič manj učinkoviti: tečaji in krožki Univerze za tretje življenjsko obdobje, študijski krožki, ekološko fotografska delavnica, podjet- niška delavnica za kmečke žene ter številni drugi tečaji in delavnice.... In tudi te čaka jeseni fTadal- jevanje bodisi v dosedanji ali kakšni podobni ra- zličici, saj so potrebe po tovrstnem izobraževanju vedno večje. Vsem našim udeležencem želimo prijeten in ustvarjalen oddih, jeseni pa na svidenje - čakajo Vas stari in novi programi - in delavci Ljudske univerze Krško! Bernardka Zorko, direktorica __Studljskl krožek Vino in hrana, kjer so se učlll o kuiturnem uživanju vina in komblniranju le-tega s hrano ... ...Podjetnlško delavnico za ktnečke žene, ki ]e potekala v mesecu maju... ...Zdravllsko pohodniski Krozek UnJverze za treqe žlvljenjsko obdobje... ... Popotniskl studijski krožek, ki se letos odpravlja v Mehiko ... ... Fotoekoktfko delavnk» z naslowm 60ZD IN EKOLOGIJA. ObzorniKD Št 43. lunU 2001 tretia PONOVNO POROČENI (na skupno odgovornost) Nemara je Krško znano še po čem, a na- jbolj sta ga »vrgla v svet« gradnja in obrato- vanje prve jedrske elektrarne na naših tleh. Čeprav so se zanjo odločili namesto nas dru- gi, smo jo sprejeli eni bolj drugi manj, a v ce- ' loti celo zelo dobro. Marsikaj smo preživeli z njo: razburjenja ob nesrečah na drugih elek- trarnah, ob najavljenih nevarnostih v času vojne, ob informacijah o takih in drugačnih težavah v njej in zaradi nje. Vsekakor pa spravljena za dvojno ograjo predstavlja otok visoke tehnologije in ljudje, ki delajo v njej so se zdeli vedno nekaj posebnega. To je tudi potencialno nevarna teh- nologija, predvsem pa v njej v največji tišini nastaja energija, energija pa dandanes pomeni denar, toliko denarja, da v tej zgodbi, pravijo, posame- znik prav nič ne pomeni. Bili so časi, ko smo jo hvalili in ko smo jo grajali. Menda nam je "zgradi- la" veliko reči v mestu in okoli njega, celo toliko, da nihče (več) natanko ne ve, kaj vse. Drugi spet pravijo, da bi "morala dati" okolju še več. Vseka- kor je ni lokalne oblasti take ali drugačne barve, ki bi si lahko še zamislila letno blagajno brez njenega prispevka. Ali povedano drugače, Krčani smo obsojeni nanjo. Kakšna tri desetletja je že, kar so nekje na vrhu odločili, da smo najbolj primerni sosedje za prvo atomsko centralo. Bilo je celo nekaj razprav o morebitnih vplivih in nevarnostih tedaj še zelo neznane energetske upor- abe atoma. Potem je tekla že tisočkrat povedana zgodba o bratskem up- ravljanju elektrarne pa o prvih nesoglasjih in vse pogostejših prepirih v tem elektro-političnem zakonu, za katerega je eden od partnerjev prepro- sto prenehal prispevati za skupne stroške. Ti so se začeli nabirati in po- trebno je bilo poskrbeti tudi za čas, ko bo (zdaj sveže obarvana in na videz mnogo bolj prijazna) škatlica na Krškem polju postala nekoristna. Prišel je čas, ko je bilo potrebno zamenjati ta ali on organ in transplatacije so draga reč. Partner pa je okleval, se izmotaval in odlašal. Pa je naša (boljša?) polovica ono drugo preprosto postavila pred vrata. Seveda je bil najprej velik vik in krik, a potem se je vse vendarle pomirilo, kot je to v življenju. Vieti je bilo, da je naša polovica svobodno zadihala v novem življenju in se pripravljala, da v ločitveni razpravi izplača drugo. Očitno pa se je nekomu stožilo po drugem, ali zaradi stare ljubezni ali zaradi premoženjskih koristi, vsekakor sta se našla dobra botra, ki sta na tihih, skrivnih krajih sklenila poskrbeti, da se zadeva spravi v stare tire, da je vse, kar je bilo, potrebno pozabiti in se menda iz tega nekaj naučiti. Mar res? In kot je v balkanskih zgodbah navada, sta se botra vse dogovorila brez neposredno prizadetih. Ker očitno onadva najbolje vesta, kaj je za nas prav. Drugače povedano, bili smo povsem izključeni, menda so bili „odklopljeni" v tem primeru celo najbolj poklicani - z od ljudstva izvol- jenim poslancem, županom in celo glavnim direktorjem elektrarne vred. Pogosto raztrgano Posavje je zadnje čase vložilo veliko naporov za to, da bi vendarle sodelovalo pri postavljanju pogojev za izgradnjo vodnih elektrarn na spodnji Savi, da bi imeli besedo, ko gre za naš prostor. Ko se je že zdelo, da nam bo država kot najpomembnejšemu energetskemu ba- zenu vendarle prisluhnila, smo priča nove ignorance. Ni pripravljena ustanoviti hčerinskega podjetja za gradnjo hidrocentral, čez noč pa naj bi ustanovila hčerinsko podjetje za upravljanje z nuklearko. Rezultat zadnjih dogovorov o »Krškem« naj bi bila poleg ponovno dogo- vorjenega »pola - pola« upravljanja in začetka prevzemanja elektrike (le po kakšni ceni?) od srede naslednjega leta - "skupna odgovornost" za odpad- ke, za razgradnjo, za..., saj vsega niti ne vemo. Nekoč so nas učili, da teh- nologija kot je atomska, ne trpi samoupravljanja, a bati se je, da bo težko trpela skupne odgovornosti, kakršne smo bili v Krškem že deležni, niti tako očitne ignorance, četudi smo je deležni z najvišjega mesta. Urednik. ALI BO KAJ VEC DELA? Poletje je nekako čas zidarjev in sploh višek gradbene sezone. Posavje je v pričakovanju velikih projektov, in sicer že tako dolgo, da se gradbinci, predvsem pa lastniki gradbenih podjetij ukvarjajo predvsern z nakupi, prevzemi ali zgolj preimenovanji svojih podjetij - vse v upanju, da bodo sodelovali v poslih desetletja ali celo stpletja. Čeprav je inenda tudi res, da jih, gradbenike, še vedno težko dobite, četudi imate denar. Tako vsaj pravi direktor ene od posavskih bančnih podružnic in on bi že moral vedeti... Foto meseca rlpž^Kostak med negotovostjo in izztvi 8 Jubilej krških upokojencev 10 • Razdelili bi občino (2) 11 • Svetniki so ravnali odgovorno 11 • Informacije Občine Krško 13 • Na obisku v Podboqu 20 • Krško se (jih) pominja 22 9 Jubilejni plavalni memorial 26 • Najlepša je Ivana 27 D Ob/ornik A'« nasiovnici: Ivana Salamon; fotoi S. Mavsar posavski utrip_______ ŠL43.JunH200l TRIDESET DNI TRIDESET DN1 TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIPESET DNI PONOSNI NA »KRALJA« Na 29. tednu cvička oz. Cvičkariji v Kostanjevici so člani Društva vino- gradnikov Veliki Trn sodelovali z 32 vzorci. Vinogradniki tega društva so na ocenjevanju ošvojili 1 veliko zlato medaljo, 7 zlatih medalj in 8 sre- brnih medalj, še posebno pa so ponosni na naslov »kralja cvička«, ki si ga je letos prislužil njihov clan Alojz Pirc z Ravni. Zato so vsem uspešnim vinogradnikom pripravili posebno srečanje s podelitvijo društvenih priznanj vgostišču Lekše na Velikem Trnu. Na sliki kralj cvička v družbi z županom Bogovičem, predsednikom društva Žičkarjem in finalistkami" za izbor cvičkove princese z Ravni. DAN DRŽAVNOSTI PROSLAVILI NA LIBNI Kot je v navadi že nekaj let, so osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti v krški občini pripravili na Libni nad Krškim, kjer člani Planinskega društva Videm že tradicionalno pripravljajo kulturno-družabno prireditev z imen- om Kresna noč na Libni. Slavnostni govornik na proslavi je bil župan Občine Krško Franci Bogovič, ki je med drugim poudaril: »Za prihodnost delajmo skupaj, drug z drugim. Če bomo delali drug proti drugemu, vsak po svoje, ne bomo uspešni. Demokratično in odgovorno delo je sposobno ustvarjati priložnosti za sodelovanje in za povezovanje. Sposobno je stopiti čez meje delitev in zamer. Sposobno je iskati poti, na katerih nihče med nami ne bo odrinjen na obrobje, na katerih se vsak med nami čuti dobrodošlega. Sposob- no je tkati niti pripadnosti in omrežja skupnih priložnosti. Sposobno je premisliti o podobi, ki ji jo v ogledalo nastavljajo ljudje, ne da bi zaradi slabše podobe poskušalo zamenjati ljudi...« MINISTER Z ŽUPANI 0 PRIPRAVAH NA SCHENGENSKI REŽIM Kot je prejšnji teden povedal na posvetu na Čatežu slovenski minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, priprave na vzpostavitev posebnega režima ob^ skoraj 700 kilometrov dolgi meji z Republiko Hrvaško potekajo zelo intenzivno. Tako imenovani schengenski režim bo po sprejetju Slovenije v EU zahteval precej strog nadzor prehoda ljudi in blaga tako na meji s Hrvaš- ko kot na sedanji meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Na pogovoru z župani 29 obmejnih občin je minister med drugim napovedal, da bo potrebno ob meji s Hrvaško zagotoviti še 2300 policistov, najpomembnejša zahteva Schengena pa je, da se usposobimo za vključitev v schengenski centralni in- formacijski sistem, ki ga bo ob zajemanju že zbranih podatkov treba neneh- no polniti z novimi, pridobljenimi ob nadzoru prometa na naši meji. MINISTER IN SEKRETÄR OBLJUBLJATA ZAČETEK V prvem tednu meseca junija sta sevniško občino obiskala minister za okolje in prostor Janez Kopač in državni sekretar za energetiko Rob- ert Golob, ki sta na posebni tiskovni konferenci potrdila odločenost slov- enske vlade, da v pred kratkim napo- vedanih rokih pride do začetka izgradnje prve izmed preostalih HE na spodnji Savi. Minister Kopač je potrdil, da bi lahko s pripravljalnimi deli začeli v mesecu septembru, saj naj bi bila tako koncesijska pogodba kot ustanovitveni dokument novega holdinga slovenskih hidroelektrarn bila pripravljena do konca junija. Ministrstvo bo tudi pospešilo vse pri- prave dokumentov, ki so potrebni za izdajo lokacijskega dovoljenja. Min- ister pa ni hotel oz. mogel povedati, kje bo sedež holdinga, niti kdo ga bo vodil, po njegovem ne pride v poštev niti ustanovitev novega hčerinskega podjetja, ki bi vodilo investicijo na spodnji Savi, pač ima trenutno vsa pooblastila za začetek del ekipa Savskih elektrarn. NUKLEARKA P0N0VN0 V OBRATOVANJU Dne 18.06.2001 se je s ponovnim zagonom jedrske elek- trarne ob 10. uri dopoldne v Krškem končal redni letni re- mont, ki je trajal od 9. maja letos. V tern času so bila opravljena dokaj zahtevna in obsežna vzdr- ževalna dela. med drugim so za- menjali enega od dveh glavnih en- ergetskih transformatorjev in ob- novili enega od hladilnih stolpov terzamenjali 36gorivnih elemen- tov. Ob delavcih elektrarne je pri remontu sodelovalo okoli 800 zunanjih delavcev in strokovnjak- ov, nekaj deset tudi iz tujine. Moč elektrarne so postopoma dvigali, tako da je do konca tedna It obra- tovala s polno močjo. RADIOAMATERJI USPEŠNI V POSTOJNI Posavska radiokluba Radiok- lub Krško in Amater iz Sevnice sta v soboto, 9. junija, sodelovala na odprtem prvenstvu Slovenije v amaterski radiogoniometriji v Postojni. - Posavski tekmovalci in tek- movalke so dosegli naslednje uvrstitve: Zenske: 1. mesto - Cvetka Mavsar, 5. mesto - Eva Mirtič. Juniorji: 2. mesto - Dani- lo Kunšek, 5. mesto - Niki Žveglič. Starejši veterani: 2. mes- to - Janez Kuselj. N0VI PROSTORI V SEVNICI V četrtek, 14. junija 2001, so v Sevnici, na Glavnem trgu 24, odprli nove poslovne prostore Območne geodetske uprave Sevnica in Iz- postave Sevnica. Le teden dni kasne- je pridobila boljše pogoje za delo še ena izmed sevniških institucij, in sic- er so 22. junija odprli nove prostore Centra za socialno delo Sevnica - na Trgu svobode v Sevnici. RAZSTAVA SDK D0MAČIH SLIKARJEV DO 30. AVGUSTA Do konca šolskih počitnic in ob- dobja dopustov si lahko v Galeriji Krško (Valvasorjevo nabrežje) ogle- date pregledno slikarsko razstavo del naslednjih članov Društva lik- ovnikov Krško Oko: Andlovic Rafa- el, Bratič Vesna, Dular Simona, Fab- jančič Guni, Fabjančič Stane, Ger- jevič Andrej, Grubar Emilija, Jesen- ko Slavica, Klavžar Janez, Kuplenik Meta, Kragl Mirko, Markovič Blan- dina, Meke Danijela, Pavlin Jožica, Petrišič Jožica, Petan Leopold, Praznik Milan, St., Praznik Milan ml., Praznik Magda, Škoberne Zori- ca in Veber - Mikek Jožica. Galerija je odprta od torka do petka, od 9. do 12. urein od 16. uredo 19.ure. ObžofniK D j it 43, Jung 2001 DESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI POSVET ZASLUŽNIH OBČANOV Svet krajevne skupnosti Krško je v ponedeljek, 11. junija 2001, v mali dvo- rani krškega kulturnega doma sklical posvet z nekaterimi uglednimi občani, ki so v preteklosti ali še zdaj opravljajo pomembne dolžnosti v obči- ni Krško. Namen posveta je bil pridobiti mnenja o pobudi za razdelitev občine Krško na več občin, ki jo je svet posredoval županu in Občinskemu svetu Občine Krško. Vabilu se je odzvalo nekaj preko trideset občanov, ki pa so se v kratki anketi povečini izrekli proti delitvi občine. PROGRAM SVEČANOSTI 0B STOLETNICI PGD PODBOČJE V soboto, 7. julija 2001, bo v Pod- bočju svečanost ob visokem jubileju tamkajšnjih gasilcev. Program pr- ireditve pa bo naslednji: ob 16.30 - svečana seja PGD Podbočje z otvor- itvijo gasilske razstave v telovadnici OŠ Podbočje, ob 18.00 - gasilska parada z otvoritvijo obnovljenega gasilskega doma s fresko sv. Florija- na, ob 18.30 - slovesnost stoletnice PGD Podbočje z razvitjem novega gasilskega prapora, prevzemom gasilske avtocisterne in dneva gasil- cev pri OŠ Podbočje. TUDI V POSAVJU NIZKA UDELEŽBA Referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postop- kih oploditve z biomedicinsko po- močjo se je udeležilo podobno število volivk in volivcev kot drugje po Sloveniji. V Sevnici je bila udeležba 35,52 odstotna, za novelo je glasovalo 19,06 %, v Krškem se je referenduma udele- žilo 34,55 % volivcev in se za od- ločilo 20,05 %, najnižja pa je bila udeležba v brežiški občini, kjer je na volišča prišlo 31,35 %, za spre- membo zakona pa je glasovalo na- jveč v Posavju, in sicer preko 22 odstotkov udeležencev. V BRESTANICI POČASTILI KRAJEVNI PRAZNIK S svečano sejo sveta KS in pr- ireditvijo Brestanica poje so v petek, 8. junija, na gradu Rajhen- burg počastili svoj krajevni pra- znik. Na prireditvi so podelili kra- jevna priznanja, v kulturnem delu programa pa so sodelovali: otroški zbor Sonček, otroški in mladinski zbor OŠ Adama Bohoriča, cerkve- ni zbor, moški pevski zbor Svo- bode, ljudski pevci - bratje Ko- vačič ter recitatorja Darja Sotošek in Uroš Brezovšek, program pa je povezovala Margareta Marjetič. Minulo soboto pa sta Turistično društvo Brestanica in Krajevna sk- upnost Brestanica z ostalimi društvi v kraju pripravili dobro obiskano in že tradicionalno kulturno-družabno prireditev z naslovom Petrov sejem. S prireditvijo, na kateri s stojnicami in programom za nekaj ur pričarajo obiskovalcem del srednjeveškega razpoloženja, želijo Brestaničani vnesti več življenja v staro trško jedro pod gradom (na sliki: prepirljivki na trškem odru sta bili zelaprepričljivi). Spotikanja GROZINAM ČENGEN Evropa očitno res prihaja k nam, če nas že ne sprejme v svoje okrilje. Ker se ta »stara dama« bolj ali manj boji sama sebe, bo seveda najprej poskrbela, da bo zaščitila svoje roeje. Zato so že stekle priprave na vz- postavitev tim. šengenskih normativov na naši južni meji z republiko Hrvaško. Potrebno bo spremeniti našo zakonodajo, preurediti vse me- jne prehode, usposobiti obmejne organe - policijo, carino, inšpekcije itd. in prilagoditi naš informacijski sistem. Koliko nas bo to stalo, še ni nihče izračunal. V Sloveniji potihem upa- mo, da nam bodo pri tem pomagale tudi članice Evropske unije, ki so se moralno zavezale, da je skrb za evropske meje v interesu vseh evropskih držav. Seveda pa bo vse odvisno od naše iznajdljivosti in sposobnosti, ali bomo ta denar res znali pripeljati in pametno izrabiti. Ob tem se pojavljajo tudi pomisleki, koliko je vse to početje sploh smiselno. V primeru, da bomo sprejeti v EU skupaj s Hrvaško, bodo seve- da vse te priprave in vlaganja nepotrebne, saj bo naša južna meja postala notranja evropska meja, kjer seveda ni nobene kontrole. Tudi graditev oz. preureditev naših mejnih prehodov, ki so mimogrede še vedno črne gradnje, se že dolgo načrtuje, zdaj pa bo šlo očitno zares, saj nas v to silijo Evropejci. Seveda bi vso stvar lahko tudi malce pocenili in se z našimi sosedi dogovorili za skupne objekte, kar se zdaj zdi komaj verjctno. Ob- noviti 36 mejnih prehodov, ki se jim utegne pridražiti še precej novih ob slovenski ratifikaciji maloobmejnega sporazuma, pa seveda ni mačjMca- šelj. Šengenski nadzor meje tako na mejnih prehodih kot na zeleni meji bo precej strožji kot doslej ali kot bo ob morebitni uveljavitvi maloobmejne- ga sporazuma s Hrvaško. To pomeni več nejevohe, morda tudi čakanja, kontrole, več administracije in še kaj, česar se zdaj niti ne zavedamo. Zaradi tega bo k nam iz juga prihajalo manj kupcev, manj turistov, teh prav gotovo ne bodo nadomestili naši severni sosedje. Zaposliti armado 2300 policistov, ob tem pa tudi drugih obmejnih or- ganov. se v prvi fazi zdi celo ugodno, saj naj bi s tem dobilo delo precej brezposelnih. Ljudje ob meji pričakujejo, da bodo to prav oni. Ob tem pa pozabljajo, da bodo morali biti ustrezno usposobljeni, da se bodo morali šolati, tako da bodo ta delovna mesta zanimiva bolj za mlade. Starejši in tisti brez ustrezne izobrazbe pa bodo še naprej čakali na Zavodih za zaposlovanje. Seveda pa se lahko ti, ki bodo dobili zaposlitev na evropski meji, kaj kmalu pridružtfo iskalcem zaposlitve, saj jih po pridružitvi Hr- vaške, ko se bo kontrola na meji ukinila, ne bomo imeli kje zaposliti. V Posavju se očitno vsega tega ne zavedamo. Zdaj poudarjamo zgolj kratkoročne prednosti, ki jih prinaša Sengen - nova delovna mesta, ure- ditev prehodov, morda tudi cest, graditev stanovanj. Posavje bo z medn- arodnim mejnim prehodom Obrežje tudi prvi projekt preurejanja, zato je za pričakovati, da pri tem zaradi naglice le ne bo šlo vse tako gladk'o, kot bi pričakovali. Napake storjene na tem prehodu, bomo popravljali drugje Kdo bo gradil stanovanja, za koga in kje, še vedno ni jasno. V vla- di samo pričakujejo sodelovanje lokalnih skupnosti, kakšno naj bi bilo to, pa še ne znajo povedati. Vsekakor nas bo zaradi Šengena še bolela glava. Pa ne zgolj pred nje- govo uveljavitvijo, ampak tudi po njegovi ukinitvi. Tudi v Posavju. (ROG) od tu in tarn ________Št.43,]un(IZOOl I TRIDESET DNI__________TRIDESET PNI__________TRIDESET PNI__________TRIPESET PNI TABU SE ŠIRI Z ZNANIMI TRGOVINAMI Družba TA-BU iz Ljubljane, ki je lastnica pretežnega deia kompleksa nekdanjega podjetja SOP na Cesti krških žrtev 141 v Krškem je 6. junija slovesno odprla tri nove lokale v prostorih svojega centra. Ob tej priložnosti so na novinarski konferenci svojo ponudbo, pričakovanja in načrte predstavile trgovske družbe Hervis, Adessa in DM - Drogerie markt, prostore pa sta slovesno odprla župan občine Krško Franci Bogovič in direktor družbeTA - BU Marjan Tavčar. Na sliki zgoraj: Direk- tor družbe Hervis je ob tej priložnosti podaril ček za 500.000 tolarjev v.d. direktorja Mladinskega centra Robertu Ostreliču. Denar je namenjen ureditvi »parka za rolanje« pri sedanjem dijaškem domu oz. bodočem mla- dinskem centru.. V KS KOSTANJEVICA NE ŽELIJO BITI »HLAPCI« i Na zboru krajanov, ki jc bil 10. junija v Kostanjevici I na Krki, je okoli sedemdeset krajanov izglasovalo I sklep, po katerem naj bi se KS Kostanjevica na Krki Mflflfc izločila iz sedanje Občine Krško. V razpravi je ^^H bilo med drugim slišati, da bodo Kostan- ^^H jevičani raje »gospodarji v (svoji) revni občini ^^H kotpahlapcivbogati(krški)občini...«. ^^B Na sliki podpredsednica sveta KS Anica ^^H Žugič med razpravo v občinskem svetu. DELOVANJE NE KRŠKO V MAJU NE Krško je v mesecu maju proizvedla 101 587 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 96 710 MWh električne energije. V tern mesecu je proizvodnja za 33,3 % zaostajala za načrtovano (145 000 MWh). Faktor razpoložljivosti je bil 25,8 odsto- ten, faktorizkoriščenosti pa 19,8 %. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih speci- fikacij. Vsi varnostni sistemi so bili operabilni. V sredo, 9. maja se je pričel redni letni remont. Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v maju segrevala povprečno za 1 stopnjo Celzija in največ za 1,3 stopinje od dovoljenih 3 stopinj Celzija. Delež največje dopustne letne radioaktivnosti v tekočin- skih izpustih je v maju znašal za tritij 0,94 % in za ostale dopustne radionuklide 0,06 %.(po poročilu izNEK). BREZPOSELNOST SPET NARAŠČA Po podatkih Območne službe Zavoda za zaposlovanje v Sevnici je v letošnjem letu po januarskem po- rastu brezposelnih glede na decem- ber 2000 (porast za 124 oseb) brez- poselnost do konca aprila upadla le za 79 oseb, zaradi Cesar je ostala nad nivojem decembrske brezposelnos- ti. V aprilu je bilo 45 oseb več brez- poselnih kot decembra 2000 in kar 315 več kot v aprilu leta 2000. Konec aprila je bilo v primerjavi z decem- brom lani na brežiškem uradu prijav- Ijenih 51 oseb več, 32 oseb več so za- beležili na sevniškem uradu, med- tem ko je bilo na krškem uradu kar 3 8 brezposelnih oseb manj. TUDI NA BIZEUSKEM ŽELIJO SVOJO OBČINO KS Bizeljsko je že 29. maja letos naslovila na Državni zbor RS in na Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje pobudo za ustanovitev lastne občine. Po površi- ni najvecja KS v sedanji občini Brežice ima 1828 prebivalcev, ki živijo v dvanajstih vaseh. V obra- zložitvi predloga Bizeljčani navaja- jo, da želijo, »da se kraj hitrejše razvi- ja. To je mogoče le na način, da lahko sami neposredno vplivamo na od- ločitve o gospodarskem razvoju in kulturnem življenju...« TEATERFRAJ Z NOVO PREDSTAVO Iz mlade gledališke skupine, ki je delovala v okviru mladinskega centra v Brežicah, je nastalo Kul- turnoumetniško društvo z imen- om Teaterfraj, ki je za letošnjo se- zono pripravilo sicer tretji večji gledališki projekt z naslovom Igra na vrhu, slovenskega avtorja Milana Dekleve. Premiera pred- stave je bila v petek, 22. junija 2001, v dvorani MC Brežice v okviru festivala Brežiški kulturni dnevi-KULT 2001.___________ k 43, Jung 2001 od tu in tarn TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TOKRAT RAZSTAVA 0 ZELIŠČIH Prav na dan občimkega pru/nika, torej 7. junija 2001. jc bila v okviru prazničnih prireditev v kulturnem domu oi voritev ra/stave Društ va kmet- & Kxlko P&& aaslovom »Zelišča v prehrani«, ki jo je s svojim obiskom po&tstil tudi župan prijateftske občinc Obrigheim Roland Lauer (na sliki j^csraj). Zatem pa so se ob 13. uri na trgu pred kulturnim doinom srcčali wfotdimci Evropohoda 2001 za mir in sožitje med evropskimi narodi. KS KRŠK0 JE PRAZNOVALA Med krajevnimi skupnostmi, ki praznujejo v mesecu juniju, je tudi krajevna skupnost mesta Krško, ki ob svojem prazniku, 15. juniju, pripravila slavnostno pr- ireditev v veliki dvorani KD Krš- ko. Spomin na prve krske borce so počastili s kulturnim progra- mom in podelitvijo priznanj Kra- jevne skupnosti mesta Krško, ki so jih prejeli: Drago Gradišek, Adolf Moškon, Društvo Izvir in Društvo zaveznikov mehkega pristanka. V programu so sode- lovali Glasbena sola Krško, voka- lna skupina Valvasor Krško, Posavski oktet, PP Lukec, citrarji in vokalna skupina Solzice GŠ Brežice. Program je vodila Vidka Kuselj. ODKRILI SPOMENIK KIPARJU STOVIČKU Na sam praznični dan Občine Krško je bila v mestnem parku, v gaju zaslužnih občanov v Krškem, sloves- no odkritje doprsnega spomenika akademskemu kiparju in medaljerju Vladimirju Štovičku. Na sliki ob pravkar odkritem kipu, njegova av- torica Vladimira Stoviček in župan Franci Bogovič. (^¦^¦^>P^SAVSKE novice r» Internem: obzornik.com v_ ________ J KRŠKA ZLSD ZA ZDAJNE PODPIRA DELITVE OBČINE Krški območni odbor Združe- ne liste socialnih demokratov je v začetku junija sklical tiskovno konferenco, na kateri so novi pred- sednik Rajmund Veber, podpred- sednica in članica občinskega sve- ta Ana Breznikar ter clan predsed- stva in dosedanji predsednik Mak- similjan Babič predstavili nekat- ere programske usmeritve ob- močne organizacije, ki so jih spre- jeli na nedavni programsko-volilni konferenci, ki je bila tudi priprava na kongres stranke. Na konferenci so -novinarje seznanili tudi s stal- išči organizacije do nekaterih na- jbolj aktualnih vprašanj, kot sta bližnji referendum in aktivnosti sveta KS mesta Krško za razde- litev občine. V zvezi s slednjim je bilo slišati, da krška ZLSD tako kot že pred leti tudi zdaj ne podpi- ra delitve občine, vsekakor pa ne brez predhodno zagotovljenih po- datkov in izračunov o koristih del- itve za vse občane sedanje občine. NA RAJHENBURGU FESTIVAL BIG BANDOV Javni sklad RS za kulturne de- javnosti 01 Krško in Kulturno društvo Big band Krško sta v so- boto, 16. junija 2001, na gradu Rajhenburg organizirala letošnji festival big bandov. V okviru pr- ireditve Big band fest 2001 sta se predstavili poleg domačinov tudi glasbeni zasedbi iz Radovljice in Radelj ob Dravi. PROSLAVA DNEVA POLICIJE Vsredo, 20. junija 2001, je bila v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice proslava v počas- titev Dneva policije. Na proslavi so podelili priznanj a organov za notranje zadeve delavcem iz policijske uprave Krško ter drugim. Proslave so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve oziroma general- ne policijske uprave. BEGRAD GRAOI NOVE GARAŽE Letos jeseni se Krškemu obeta velik spektakel v popularnem krškem športu - speedwayu, za katerega pa morajo organizatorji iz AMD Krško veliko postoriti. Največji zalogaj pomeni izgradnja novih garaž za tek- movalce, ki jo je prevzelo gradbeno podjetje Begrad. V Begradu so spreje- li zelo kratek izvedbeni rok in kot je videti na sliki, jim bo to tudi uspelo. gospodarstvo St. 4 3, Jung 2001 DRUŽBA KOSTAK d.d. MED NEGOTOVOSTJO IN NOVIMIIZZIVI Ena od pomembnih novosti v pod- jetju Kostak d.d. pod novim vod- stvom je tudi boljše obveščanje tako delavcev kot javnosti. Takšno usmer- itev so potrdili doslej že z novo izda- jo Glasnika (zanimivo, da je to tretja številka, prva in druga pa sta izšli že davnega leta 1994) in prvo novinars- ko konferenco, kar pod prejšnjim vodstvom ni bil ravno običaj. Namen konference je bil poleg kratke pred- stavitve dejavnosti, glavnih progra- mov in razvojnih načrtov, seveda predvsem seznanitev javnosti z aktu- alno problematiko, ki je vezana na dogajanje v zvezi z lastninjenjem v lanskem letu po spremembi večin- skega lastnika. Ker gre za podjetje, katerega dejavnost tako ali drugače zadeva večino naših občanov, ji na- menjamo nekoliko več prostora. "Nudenje komunalnih storitev terja od nas tudi izobraževanje in ob- veščanje naših porabnikov, od os- novnošolcev do odraslih občanov. Zakonodaja, ki je že usklajena z evropsko, bo terjala bistveno dru- gačno ravnanje z naravo, pred pod- jetje pa postavljala nove in večje izzive, zato je potrebno zagotoviti čimveč informacij, čimveč podpore projektom,« je že v uvodu povedal direktor družbe Božidar Resnik, takoj zatem pa dodal: Seveda je kon- ferenca namenjena tudi predstavitvi naše želje, da bi se interesi na komu- nalnem in gradbenem področju v našem okolju nekako srečali in da bi našli sporazumno rešitev napetih lastniških vprašanj, vendar na podla- gi realnih, denarnih vložkov." Naj spomnimo, da je nemir v eno zadnjih velikih povsem domačih družb pravzaprav vnesel nakup družbe Togrel d.o.o. s strani Kosta- ka, ki je yanjo zatem prenesel del de- javnosti visokih gradenj skupaj z vodstvenim in strokovnim kadrom, kot tak pa postal tudi širše zanimiv. Tako je družba Begrad d.d. iz Nove- ga mesta v letu 2000 z nakupom delnic postala 54,5 odstotni, večins- ki lastnik družbe Kostak. Prejšnja uprava družbe Kostak je v nasprotju z zahtevami lastnikov skušala pro- dati večinski (53%) delež družbi Ösa 1 d.o.o., ki je bila spomladi preimen- ovana v GIP-0 Posavje. Lastninska struktura družbe Kostak d.d. je bila 31. marca letos naslednja: največ delnic je imel Begrad (54,3 %), no- tranji in ostali delničarji 24,9 % in Občina Krško 20,9 %. Po navedbah direktorja Božidarja Resnika trenutno potekajo sodni postopki za ugotovitev ničnosti Po- godbe o odsvojitvi poslovnega de- leža in za razveljavitev sklepov sk upščine Togrela z dne 19.9.2000. Družba GIP-O Posavje naj bi nam- reč dejansko vplačala le 3,4 milijona tolarje, na podlagi Cesar pa upravlja s premoženjem, ki je vredno 500 mil- ijonov tolarjev. Resnik je opozoril tudi na kredit, ki ga je družba Kostak v letu 1999 dala Togrelu v višini 171 milijonov brez zavarovanj z zapad- lostjo konec minulega leta, zanj pa niso bile plačane niti obresti - to pa pomeni za družbo kapitalsko preve- liko breme, ob vseh drugih stroških, ki jih ima Kostak sedaj ima na račun Togrela in na račun dolgotrajnih sod- nih procesov. Zaradi tega vodstvo Kostaka ne drži križem rok, saj na razpiet dogovarjanja čakajo že več kot devet mesecev. »Tudi sama družba Kostak išče strateškega partnerja (v sodelovanju z občino) na področju varstva okolja, dogovori so že zelo daleč, imamo pisne izjave tujih partnerjev, da so pripravljeni vstopiti v našo lastniško strukturo, vstop bo manjšinski, ven- dar je svež kapital potreben, če se želimo izviti iz primeža vseh teh de- narnih pritiskov in nerešene situacije, kar stane Kostak mesečno od 5 do 10 milijonov. Želimo, da bi bil ta spor čimprej končan,« je povedal Resnik. Resnik se je dotaknil tudi pred ča- som najavljene možnosti, da bi Be- grad odstopil od svoje poslovne namere, da nadaljuje z gradbeno de- javnostjo v Togrelu. V zvezi s tem je župan Občine Krško najavil, da bo v takem primeru moral seznaniti z eventualno spremembo strategije občinski svet in dabo občinav takem primeru najbrž razmislila o možnem drugačnem organiziranju gospodar- skih javnih služb vobčini. »Upam, da do tega ne bo prišlo, da se ne bo zruši- lo še več sistemov, saj je že tako težko priti do sodelovanja,« je dejal Resnik in nadaljeval: »V Kostaku si prizade- vamo~za sporazumno rešitev, dogo- varjamo se z Begradom za način, ki bi bil sprejemljiv za vse, želimo spraviti skupaj tako Begrad kot GIP- O, še boljša pa bi bila ustanovitev nekega konzorcija, gradbeniškega holdinga za celotno Posavje, čeprav se bojim da so finančni dolgovi na marsikateri strani že previsoki...« Kostak danes oskrbuje že skoraj tri četrtine prebivalcev občine Krško z zdravo pitno vodo, za katero jamči zdravstveno ustreznost vode, ki v večini primerov ni niti klorirana, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Tudi v lanskoletnih sušnih ob- dobjih porabniki vode iz vodovodov v Kostakovem upravljanju niso zaznali pomanjkanja, pač pa pred- stavljajo velik problem dotrajani cevovodi in pomanjkanje sredstev za njihovo vzdrževanje, cene pa so pod državriim povprečjem. Med opravl- jenimi deli velja omeniti tudi obnovo vodovoda in kanalizacije v starem mestnem jedru Krškega in na otoku v Kostanjevici, v letošnjem letu pa bodo dokončali tamkajšnjo čistilno napravo. Skupaj z občino Krško so uspeli zagotoviti uvrstitev v program odvodnje in čiščenja odpadnih voda s programom oskrbe z vodo, tako da so v izdelavi projekti za čistilne na- prave na spodnji Savi in za sanacijo odlagališča odpadkov, ki se financir- ajo iz sklada ISPA (PHARE) in so namenjeni zaščiti podtalnice na Krš- ko-brežiškem polju. S tovarno VI- PAP Videm se dogovarjajo o sovla- ganju v sortirnico odpadnega papir- ja, v NE Krško so sodelovali v pravkar zaključenem letnem, re- montu, sodelujejo pa tudi pri izgrad- nji varnostne ograje. Na področju gradbeništva so dokončali športni igrišči v Podbočju in Šentjerneju, most pri dializnem centru, sanacijo separacije na Senovem, obnovo prostorov PGE v Krškem in še nekat- ere druge objekte. Trenutno gradijo kanalizacijo v Ulici MDB v Krškem in v Kostanjevici, tako da zaposluje- jo vse svoje kapacitete, nekoliko manj pa kooperante. Poudarjajo tudi, da namenjajo veliko truda v sanacijo slabo izvedenih del iz pre- teklega obdobja, z namenom da bi naročnikih pridobili zaupanje in se izognili odškodninskim zahtevkom. Kot je povedal direktor Božidar Resnik, je najpomembnejša naloga družbe Kostak d.d. Krško zagotavl- janje kakovostne oskrbe prebivalcev s komunalnimi storitvami, kar pa je v "" precejšnji meri odvisno od sodelo- vanja s strokovnimi službami občine in svetnikov, ki sprejemajo njihove delovne programe v gospodarskih javnih službah. Poleg tega Kostak opravlja tudi nekatere tržne dejav- nosti, kot so storitve za potrebe osk- rbe z vodo, kanalizacije, ravnanja z odpadki, gradbene dejavnosti, trgo- vine in storitev vzdrževalnih, čis- tilnih in administrativnih del - v na- jvečji meri za potrebe NE Krško. Ustvariti želijo komunalno stavb- no podjetje, ki bo kakovostno izvajalo vse svoje dejavnosti, ki se medse- bojno dopolnjujejo in s tem ustvarja- jo konkurenčno-tržno prednost na trgu, radi bi pridobili gospodarske jav- ne službe v dolgoročno izvajanje, iz- vajati storitve vzdrževanj in čiščehja poslovnih prostorov za gospodarske družbe, doseči čimvečji tržni delež na področju nizkih gradenj pa razvijati specifično dejavnost izgradnje gos- podarske infrastrukture. S.M. ObzorniK Q Na sliki od leve proti desni: pomočnlk direfctorfa Miljenko Muha, direktor Božidar Resnik. ŠL43,JunU2OOI gospodarstvo ZM KOT PRVA V SLOVENIJI 24 URNA POMOČ NA CESTI PO SLOVENIJI IN V TUJINI Odslej na poti doma in v tujini z ZM in francosko AXA ASSIS- TANCE - ohranitev 50-odstotnega bonusa tudi po prvi škodi - kvalitetnejši najem nadomestnega vozila ZM je prva zavarovalnica v Sloveniji, ki je v kasko zavarovanje vključila tudi 24-urno brezplačno pomoč na cesti ne le po Sloveniji, marveč v vseh državah, kjer velja zelena karta. To dodatno storitev - ki pa je ne bo potrebno v kasko zavarovanju dodatno plačati - bo ZM nudila v sodelovanju z eno največjih zavarovalnic, s svetovno priznano zavarovalnico, ki v mednarodnem merilu bije boj za prvo mesto - francosko AXA ASSISTANCE, je povedal Primož Tručl, izvršilni direktor premoženjskih zavarovanj v ZM. Zavarovancem s sklenjenim Modrim kaskom bo ZM zagotovi- la: • pomoč na cesti v primeru prometne nezgode, okvare ali tatvine vozila za osebna, terenska, kombinirana in tovorna vozila do sk- upne teže 3,51, • zavarovanje voznika kakor tudi vseh potnikov v vozilu, • nudenje brezplačnih storitev, kot so popravilo in vleka vozila, dostava rezervnih delov, plačilo predujema nujnega popravila, • kritje stroškov prenočitve z zajtrkom, vrnitve domov ali prevoza do ciljne destinacije za vse zavarovane osebe, • kritje stroškov nadomestnega voznika ali nadomestnega vozila (rent-a-car), • pravno pomoč v primeru kazenskega pregona, • zdravniško pomoč v primeru telesnih poškodb (prevoz v bolniš- nico, obisk sorodnika iz domovine, premestitev v drugo bolniš- nico ali vrnitev domov) ter v primeru smrti vrnitev posmrtnih ostankov. Za vse zavarovance bo deloval 24-urni alarmni center na števil- kah 080 19 21 za Slovenijo, in ++386 2 618 05 20 za klice izven Slo- venije. Poleg glavne novosti ZM Modri kasko - pomoči na cesti - ponuja še ohranitev bonitete za zveste zavarovance in dobre voznike, kar je v Sloveniji prav tako novost. Maksimalno znižanje premije pri modrem kasku, ki ga lahko zavarovanec pridobi v petih letih brez škodnega primera, je 50 odstotkov. Vsem, ki bodo pridobili najvišji bonus, pa za dodatna leta zvestobe ZM zagotavlja ohranitev te ugodnosti tudi po prvi prijavljeni škodi. Dodano vrednost zavarovancem ponuja ZM še s kvalitetnejšim in ugodnejšim najemom nadomestnega vozila (kombinacya I), saj ga bodo lahko uporabljali do 20 dni, najeli ga bodo lahko s pros- tornino do 2000 ccm, in dobili povrnjene stroške za tudi do 200 prevoženih km na dan. ODPRLI NOVE PROSTORE AGENCIJE ZM AMF0RA V sredo, 27. junija 2001, je bila v prostorih novega trgovsko-poslovnega ko- mpleksa ITG na Cesti krških žrtev 137 v Krškem (nekdanja upravna zgradba Kovinarske) otvoritev poslovnih prostorov Agencije ZM Amfora. Agencija ZM Amfora je agencija za sklepanje vseh vrst zavarovanj, ki jih na trgu nudi Zavarov- alnica Maribor, ki je njihov ekskluzivni partner in tudi deset odstotni lastnik. Na trgu je agencija prisotna že dve leti in pol in s svojimi storitvami pokrivajo celot- no Slovenijo. Pisarne imajo tako v Domžalah, Sežani, Mariboru ter v Krškem, od koder vodijo dejavnost za področje Posavja in Dolenjske. Krška poslovalnica je hkrati druga najuspešnejša agencija, ki sklepa zavarovanja za omenjeno mari- borsko zavarovalnico. Kot je povedal Jože Slivsek, eden izmed izvršnih direktorjev agencije, bodo v novih prostorih, ki so tudi na ugodni lokaciji. lahko kvalitetno predstavljali po- nudbo Zavarovalnice Maribor skupnim strankam, sedanjim in novim pa nudili optimalne pogoje, jim svetovali in tudi opravljali vse storitve. Otvoritve so se poleg številnih poslovnih partnerjev in sodelavcev agencije in zavarovalnice udeležili tudi Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor d.d. in župan občine Krško Franci Bogovič - na fotografiji z direktorjem Slivškom pred vhodom v novi trgovsko-poslovni kompleks na Cesti krških žrtev 137. D Obzornik društva_________________________________________________________________________________________________________št.43,jumi2ooi POL STOLETJA KRSKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Čeprav se je vabilu odzvala le nekako polovica članov (kar je glede na leta, bolezni in druge obveznosti razumljivo), je bila ve- lika dvorana krškega kulturnega doma skoraj polna, saj se je na slovesnosti ob 50-letnici delovan- ja zbralo vodstvo in članstvo da- leč najštevilčnejšega društva v KS Krško. V priložnostnem kulturnem programu, ki ga je povezovala Vida Kuselj, so sodelovali člani orkestra 40 x band, Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja in mladi rec- itator OS Krško. O začetkih or- ganiziranega dela krških upo- kojencev, o nastanku in razvoju društva v minulih petdesetih letih je zbranim govoril predsednik Alojz Arko, ki društvo vodi že od leta 1986. Za začetek organiziranega delovanja smatrajo ustanovitev krške podružnice Zveze upokojencev v aprilu 1951, zanimivo pa je, da je bila že nekaj prej (29.1.1950) ustanovljena podružnica Videm. Na območju tedanje občine Videm je bila namreč ak- tivnost delavstva toliko večja, saj je tam stala takrat tovarna celuloze in papirja kot daleč največji indus- trijski oz. gospodarski objekt. Kot je povedal Arko, kljub prizadevanjem doslej v društvu niso uspeli na- jti nobenih pisnih virov o ustanovitvi podružnice Krško, nobenega pisnega dokumenta, kar pa lahko pripišemo tudi takratnemu pomanjkanju prostorov za delovanje društev; društveni aktivisti so doku- mente ponavadi hranili doma, kasneje pa se je društ- vo vse do osemdesetih let selilo iz zgradbe v zgrad- bo, ki so bile ponavadi le začasna rešitev, saj so bili to objekti, ki so bili namenjeni rušenju. Vsekakor pa na prvem društvenem praporu, ki so ga razvili leta 1973, najdemo letnici 1949 in 1950 kot začetni letnici organizacije upokojencev v Krškem. Pravno je to delovanje dobilo podlago šele leta 1965 na podlagi prvega zakona o društvih in tedaj je imelo krško društvo 63 članov, videmsko pa 78 čianov. Naslednji pomembni datum v zgodovini društva je vsekakor 16. november 1975, ko je bil na občnem zboru društva izvoljen za prve- ga predsednika dolgoletni aktivni, zdaj žal že pokojni Dušan Stupar. Takrat se je društvo največ ukvarjalo z iskanjem stalnih prostorov, z včlanje- vanjem novih članov ter kulturno-družabnim de- lom. Društvo je dobilo stalne prostore za svoje de- lovanje šele desetletje pozneje, v času tedanjih samoupravnih interesnih skupnosti, ko so tudi krš- ki upokojenski aktivisti največ časa in energije po- rabili za prizadevanja, da bi v Krškem in Posavju prišli do domov za starejše občane. Osemdeseta leta so bila znana tudi po bogati kulturni dejavnos- ti, še posebno po številnih in odmevnih nastopih mešanega pevskega zbor, ki je bil znan tudi v širšem slovenskem prostoru. Vletu 1991, po vojni in osamosvojitvi Slovenije, se je začelo nekako tretje obdobje razvoja društva, ko je pod predsedništvom Arka (ki je sicer prevzel funkcijo že po preselitvi v nove prostore) zaživela tudi športna dejavnost, socialno delo s starejšimi upokojenci, nadaljevali so z organizacijo številnih^ izletov in srečanj. Leta 1997 se je društvo s spre- membo pravil prilagodilo novi zakonodaji o dru- štvih, leta 1999 pa so razvili nov prapor, kar so omogočili z lastnimi sredstvi in s pomocjo raznih donatorjev. Že leto prej je društvu uspelo pridobiti lastninsko pravico nad društvenimi prostori na Cesti 4. julija 57 v Krškem, ki so odprti vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, v njih pa imajo člani poleg opravljanja članskih dolžnosti in drugih formalnosti, možnost druženja ob kavici, igranja šaha in klepeta o tem in onem. Druženje in prijateljstvo pa sta za člane društva poglavitni do- brini. Kot je povedal predsednik Alojz Arko, imajo dobre odnose z občino in županom ter drugimi v okolju. Krško društvo je bilo tudi že dvakrat gos- titelj vsakoletnega srečanja upokojencev krške občine, ima dobre odnose tako z drugimi drirštvi kot vodstvom zveze v Ljubljani, za kar je v veliki meri zaslužen predsednik občinske koordinacije upokojenskih društev Herman Pregl, za kar so mu na zboru izrekli posebno priznanje, na podoben način pa so se spomnili tudi ducata drugih, najak- tivnejših članov. (S.M.) Obzornik IQ Št.43,JunU2001________ aktualno RAZDEUU Bl OBČINO... (2) Potem ko predlagatelji razdeiitve krške občine iz KS Kostanjevica na Krki in KS mesta Krško s svojimi predlogi niso uspeli prepričati občin- skega sveta, ki je na izredni seji 24. maja letos zahteval argumenti- rane obrazložitve pobud, so iz obeh svetov 21. junija poslali pobudi za izločitev svojih KS iz sedanje občine in ustanovitev novih občin. Zato je župan Franci Bogovič takoj sklical izredno sejo občinskega sveta, ki je bila 28.6.2001, tako da bi pobudniki še imeli čas za eventualno vložitev predlogov do predpisanega roka - 30.6.2001. Svet KS mesta Krško je v okviru svojih prizade- vanj za ustanovitev nove občine Videm Krško pri- pravil nekaj pogojev, pod katerimi se je bil pripravljen pogajati z županom Občine krško in v primeru pisnih zagotovil o sprejemu teh pogojev tudi umakniti svojo pobudo o izločitvi. Pa poglej- mo, kakšni so ti pogoji: a) KS mesta Krško se prizna 20 % proračunskih prihodkov, ki se zberejo na območju KS krško in se vodijo kot ločena proračunska postavka ali pa se nakažejo Krajevni skupnosti mesta Krško za finan- ciranje sprejetih programov iz štiriletnega obdob- ja in iz posameznih let ter za financiranje funkcio- nalnih izdatkov KS mesta Krško, ki se namerava reorganizirati v četrtne skupnosti. Programi bi se izvajali s pomočjo delavcev iz občinske uprave, su- per nadzor nad izvajanjem pa bi opravljala KS mes- ta Krško sama. Znotraj KS mesta krško bi tudi zaposlili mestnega kronista, prav tako bi KS mesta Krško skupaj s četrtnimi skupnostmi financirala delo "mestnega arhitekta". b) Prispevek NEK za razvrednotena zemljišča in odškodnina za shranjevanje odpadkov iz NEK se vodi kot samostojen sklad ali vsaj kot samostoj- na proračunska postavka, s katero bi upravljal poseben odbor. Predsednika odbora bo predlaga- la KS mesta Krško. Odbor bo izdelal predlog za racionalno koriščenje sredstev iz te postavke. Sredstva bi bila namenjena izvajanju programov znotraj radiusa 5 km od NEK (ne glede na KS iz Občine Krško ali sosednje občine). Člani up- ravnega odbora bi bili imenovani iz vrst uporab- nikov sredstev, pri čemer bi imeli poseben položaj prebivalci znotraj 500 m radiusa. Predlagatelji v zaključku poudarjajo. da bodo v primeru zavrni- tve sprejema pogojev oz. v primeru negativnega sklepa OS glede izločitve KS mesta Krško iz se- danje občine, pobudo za izločitev vložili nep- osredno na državni zbor RS. V imenu KS Kostanjevica je (kljub prisotnosti predsednika Milana Herakoviča) pobudo na seji občinskega sveta predstavila podpredsednica sveta Anica Žugič, sicer ravnateljica osnovne sole v Podbocju in kandidatka stranke Nove Slovenije za državno poslanko na zadnjih volitvah. Žugi- čeva je poudarila dva poglavitna razloga za tako odiočitev Kostanjevičanov, in sicer bližnjo viso- ko obletnico pridobitve mestnih pravic Kostan- jevice in dejstvo, da je le-ta že doslej imela v obči- ni nekoliko poseben status kot turistično središče in tudi mestna krajevna skupnost. Povedala je tudi, da se pobudniki izločitve zavedajo videza nehvaležnosti zaradi investicij, ki tečejo zadnja leta v njihovem kraju in zaradi programa oblet- nice, ki ga je občinski svet sprejel, a po njihovem mnenju je potrebno upoštevati daljše obdobje. Prepričana je, da bi tudi z izločitvijo ostali v isti regiji, prav tako bi po njenem mnenju Občina Krš- ko ohranila središčni položaj v tem prostoru. "Živimo lahko kot partnerji, pričakujemo pa vašo podporo, da se spoprimemo s prihodnostjo sami, to je le prvi korak, še veliko nas jih čaka. Dovolite, da v času 750-letnice mestnih pravic uresničimo naše želje in obnovljeno, obujeno in ponovno po- trjeno Kostanjevico na Krki kot občino!" Podpredsednik sveta KS mesta Krško Niko Žibret (predsednik Resnik naj bi bil na dopustu) ni posebno utemeljeval pobude KS mesta Krško, pač pa je ponovil, da so v pisni obrazložitvi po- Franci Bogovič, župan Občine Krško (po izredni seji obänskega sveta): 0BČINSKISVETNIKI SO RAVNALI0DG0V0RN0 »Izid glasovanja zame nikakor ni presenečenje, nisem pa pričakoval, da bo tako odločno, s 25 glasovi proti in enim za, zavrnjena pobuda KS mesta Krško. Vsekakor sta pobudi različni. Za pobudo KS mesta Krško je bilo jasno, da v samem kraju nima širše podpore. Mislim, da je pobuda o izločitvi predvsem ideja vodstva KS, ki niti nima dokončnega sklepa v samem Svetu krajevne skupnosti, niti ni bila preverjena na zboru krajanov, ampak samo na srečanju po njihovem zaslužnih Krčanov, ki pa so tudi, z 17 glasovi proti in 12 za, to pobudo v interni anketi zavrnili. Mislim, da so se svetniki o tako odgovorni zadevi jasno in predvsem trezno odločili. Analizi leto- šnjega proračuna in vlaganj v zadnjih desetihs letih sta pokazali, da je poraba sredstev v samem Krškem relativno velika. Tudi iz analize desetletnih investicijskih vlaganj je razvidno, da se je delala disperzija teh investicij iz leta v leto, po različnih okoljih in da je na nek način investicijski del približno enakomerno razporejen po vseh KS. Analiza.je tudi pokazala, da se večina centralnih funkcij odvija v Krškem in bi ob razdelitvi prišlo do velikih težav, saj bi ustanove, ki pokrivajo celot- no področje občine Krško, imele velike težave, ker bi se z delitvijo in delitveno bilanco pqjavil velik problem financiranja. V razpravah je bilo večkrat opozorjeno na problematiko urejenosti mesta Krško, a bi težko ocenil, da so to taki razlogi, da bi bilo zaradi njih potrebno deliti občino, pač pa bi se bilo potrebno pogovor- iti in najti skupne rešitve glede vlaganj v razne infrastrukturne objekte. Kar nekaj tega je že v letošn- jem proračunu, tako začetek urejanja parka pri Valvasorjevi knjižnici kot tudi prva faza ureditve Kolodvorske ulice, ob večjih investicijah v zdravstveni dom in srednješolski center, ki so tudi locir- ane v Krškem Pri glasovanju o pobudi Kostanjevice se je potrdilo pričakovanje, da bodo svetniki iz pete volilne enote glasovali za pobudo, čeprav nisem povsem prepričan, da jo vsi tudi podpirajo. V Kostanjevici na Krki je bilo na zboru krajanov enotno mnenje, pobudo je tudi lažje razumeti, ker je kraj na obrob- ju občine; Vendar sta analiza porabe sredstev v tern kraju in simulacija proračuna takšne občine z 2500 prebivalci jasno pokazali, da je poraba proračunskih sredstev v Kostanjevici bistveno vecja, kot bi bil proračun nove občine. ; Dejstvo je, da so pri vseh simulacijah neznanka izvirni prihodki, kijihobčina dobivaiz NE Krško. Mislim, da so ti prihodki tudi razlog za krško pobudo, vendar obstaja velika nevarnost, da bi v even- tualnih delitvenih bilancah in pri spremenjenih medsebojnih odnosih prišlo tudi do težav pri zago- tavljanju teh sredstev v tem prostoru. Drug razlog zaradi katerega mislim, da so svetniki ravnali odgovorno, je regionalizacija Slovenije. Na tak način Posayje ostaja v igri za eno od 12 slovenskih pokrajin, saj je danes že ena izmed statističnih regij. Vsekakor pa mislim, da sta pobudi precej v navzkrižju z eno od globalnih usmeritev slovenske vlade in parlamenta, ki sta tudi na osnovi prejšn- jih delitev občin prišla do spoznanja, da je ta trend nujno zaustaviti. Občinski svet je svojo nalogo, ki jo je imel v tem postopku, dobro opravil, kljub temu, da smo imeli samo slab teden časa od prejete pobude do predzadnjega dneva pred datumom, ko je bilo potrebno pobude vložiti na Državni zbor RS. Svetniki so odgovorno prišli na sejo v velikem številu in se do pobud opredelili. Glede nadaljnjega dela pa upam, da ne bo kakšnih zapletov, predvsem pri spreje- manju štiriletnega programa investicy, ki bo na naslednjih sejah. aktualno_________________________________________________________________________________________________št43.junn2ooi dani vsi razlogi in tudi pogoji, ki jih mesto ima za novo občino. Povedal je še, da KS mesta Krško ne želi razbijati občine, želi pa odpraviti razloge, zaradi katerih se mesto ne more normalno razvi- jati. Na pobudo svetnika Bučarja so se nekaj dni pred sejo sestali .z županom in mu predstavili pogoje, a reakcije na to pobudo dotlej ni bilo. Po njegovem tako preprosto ne gre več. Če bi svet našel rešitve, bi KS lahko zahtevo tudi umaknila, a le na podlagi čistega pisnega dogovora. Martin Kodrič iz Podbočja: Krška zahteva je nestrokovna, delitev občine pa nesmiselna Svetnik Martin Kodrič je kot prvi razpravljav- ec ocenil, da sedaj ni pravi trenutek za delitev občine, pač pa bi bilo, nasprotno, potrebno skup- no vložiti več napora za pridobitev dodatnih sred- stev, še zlasti v zvezi NE Krško, kjer je ostal neu- resničen sporazum med občino in slovensko vla- do. "Zanimivo je, da se želita izločiti krajevni sk- upnosti, v kateri trenutno največ vlagamo," je de- jal Kodrič in dodal, da je pogoj KS Krško, s kater- im želi dobiti 20 odstotkov sredstev popolnoma neresen, če že ne smešen, saj jih ta KS dobi že zdaj precej več, a ne verjame, da bi si želeli zmanjšan- ja. To potrjuje, da je krška zahteva nestrokovna in to tudi v delu, ki govori o radioaktivnih odpadkih, saj se o tern občina še ni dogovarjala z državo. Zato predlog ocenjuje kot neke vrste izsiljevanje. Delitev občine je po njegovem nesmiselna, vseka- kor pa bi bilo prej potrebno vprašati občane po vseh krajevnih skupnostih, ne pa da si skupina dovoli sama risati nove občinske meje. V zvezi s Kostanjevico pa je Kodrič dejal, da bo njihov predlog podprl, če je to res želja krajanov, še posebno glede na to, da čaka Kostanjevico v naslednjih letih še nekaj pomembnih investicij... Tone Bučar iz Krškega: Župan je dober za občino, na mesto pa včasih pozabi Svetnik Bučar je zatrdil, da je veliko razlogov za pobudo Krčanov, čeprav ne gre za dejansko ambicijo po novi občini, pač pa doseči tisto, za kar je bilo mesto prikrajšano. Po njegovem je prav, da bi se kdo počutil krivega, da je v Krškem prišlo do take situacije. "Če županu ni zaradi tega nerodno in direktorju ter občinske uprave, je to žalostno," je menil Bučar in nadaljeval:"Naš župan je dober župan, a samo za občino, na mes- to pa včasih pozabi in njegovi sodelavci tudi!" Bučar se je tudi čudil, da župan ni sprejel ponujenih pogojev KS Krško, saj meni, da so nji- hove zah'teve upravičene, če želijo izboljšati iz- gled in ugled mesta. Bücar pa se z delitvijo občine ne strinja. Peter Žigante iz Krškega: Če hočemo razvoj, moramo najprej nekoga razvi- ti bolj kot druge Žigante je v začetku povedal, da mu je hudo, ker sedi v tern občinskem svetu. Bil je dva manda- ta v izvršnem svetu in tudi dva mandata v občin- skem svetu in je vedno podpiral pomembne občinske projekte, tudi izven mesta Krško, pri mnogih je bil celo pobudnik. Ni naklonjen k razbijanju, pač pa ima raje, da se stvari vlečejo skupaj. Že deset let opozarja, da zadeve v občini ne tečejo v pravo smer, da je bil zaradi tega deležen kritik, a danes ve, da je imel vseskozi prav in zato zdaj toliko bolj trpi. "V Občini Krško je veliko pomanjkanje razvoja, vizije. Ne gre za denar, gre za vizijo. Nimamo sistemskega predloga, da bi nekaj naredili. Prišli pa smo v fazo, ko ni več mogoče preprosto izplavati iz tega sistema. Nikjervrazvitem svetu, nikjerv Evrc- pi ni sistema, ki bi temeljil na enakomernem razvo- ju in se razvil, lahko se razvija samo povprečno, če hočemo razvoj, moramo prej nekoga bolj razviti, da bodo potem razviti tudi ostali!" Ob koncu svoje razprave je Žigante povedal, da bo »z žalostjo v srcu« podprl predlog KS Krško. Jože Habinc iz Krškega: Občina je res zamudila mnoge priložnosti, a krške zahteve dišijo po malomarnosti "Po naravi sem unitarist, zato sem za občino Krško, saj je eno in drugo, podeželje in mesto, dobro, če je povezano in ostane skupaj," je začel razpravo svetnik Habinc. Opozoril je na ugoto- vitve, da bodo male občine v bodoče težko preživele in obstale. Dopušča take predloge kot legitimno pravico KS, zato tudi ne nasprotuje Kostanjevici, vendar meni, da bi le-ta svojo cast, veličino in pomembnost prav tako lahko ohranila v sedanji občini. A o tern naj odločijo krajani sa- mostojno in ne pod pritiskom obletnic in podob- nih razlogov, saj bi v tern primeru lahko šli daleč nazaj v zgodovino in prišli še do številnih podob- nih zahtev. V Krškem po njegovem ne bi prišlo do take situacije, če bi uresničili mnoge razvojne priložnosti, ki jih on imenuje zamujene priložnosti. Kritiko KS Krško prevzema tudi nase kot svet- nik iz te KS, a del odgovornosti mora nositi tudi svet KS Krško, saj bi kar veliko navedenih zadev s * podrocja prometa, razsvetljave in ureditve mesta lahko poskrbel sam. Po njegovem mnenju bi lah- ko krški mestni park, za katerega bo v štirih letih namenjeno 100 milijonov tolarjev, uredili za četr- tino tega zneska, če bi aktivnosti vodila sama KS. Podobno je ocenil tudi nekatere druge probleme in dejal: "te stvari so rešljive z malo dobre volje, tako pa vse te zahteve dišijo po malomarnosti!" Povedal je, da je vedno bil za to, da kraji dobijo dobro vodo, asfalt, saj smo napeljevali asfalt do • številnih vikendov in to zaradi cvička. Navedel je še, da Krčani (še) ne dobivamo denarja zaradi skladiščenja RAO niti za izrabljene uparjalnike, da je Krsko veliko vlagalo v ekologijo, a tega ne zna izkoristiti. "Vodstvo te občine bi se moralo ukvarjati s kapitalnimi zadevami, urejanje okolja pa prepustiti krajevnim skupnostim," je poudaril Habinc. Glede zahteve KS Leskovec, da se na novo določijo meje med krajevnima skupnosti- ma, je dejal, da je potrebno imeti treznost in ohraniti občino. Če pa tega nismo sposobni, naj gredo zase še Senovo, Brestanica in drugi. Nuša Somrak iz Leskovca: Če smo močnejši, je bolje za vse Somrakova je dejala, da vsem predlagateljem pobud priznava zakonsko pravico, vendar pa je proti delitvi občine, saj meni, da je večja in s tern tudi močnejša občina koristnejša za vse, ki živijo v njej. Opozorila je tudi, da sedanji občini ne gre očitati, da ni skrbela za Kostanjevico, saj npr. niso obnovili Valvasorjeve hiše v Krškem pač pa Ko- stanjevico. Opozorila je tudi na spreminjanje meja oz. priključitev dela leskovske KS v Krško, današnje stanje pa je tako, da Leskovca in Krškega praktično ni več mogoče ločiti. "V Leskovcu ne morete pričakovati podpore za predlagane del- itve," je zaključila Nuša Somrak. Ivan Petrišič iz Krškega: Pobuda KS mesta Krškoje klicvsili Po mnenju Ivana Petrišiča je pobuda KS mesta Krško klic v sili. Sam je bil pred štirimi leti proti temu, da bi občine delili in tudi zdaj se zaveda, da mnoge majhne občine že iščejo možnost združevanja. S stališča mesta Krško pa je stvar drugačna, saj mesto nima takšnega razvoja, kot bi ga moralo imeti glede na ekonomski potencial, zato bi bilo potrebno najti vire in ga razviti, da se uresniči vse tisto, kar je za tako mesto normalno. Podpira zahtevo sveta KS po 20 odstotkih iz- virnih prihodkov, saj je prepričan, da bi KS bolj racionalno gospodarila s sredstvi. Branimir Vodopivc iz Dolenje vasi: Ponujajo nam neko novo dobo Vodopivc je bil v svojem nastopu zelo oster, saj je pobudnike izločitve Krškega oz. ustanovitve nove občine označil za razbijaško skupino iz pre- jšnje oblasti, ki je imela nekoč "vse v rokah", nato pa so sodelovali z razbijači, ki so razdejali krško gospodarstvo. "Zdaj pa ti isti občini ponujajo neko novo dobo!", je dejal Vodopivc in vprašal, kako naj bi njihov krajan prišel "skozi krško cari- no"? "Ali bomo morali prošnjo napisati, da nas bodo sprejeli pod svojo prerutničko? Za tako manjvredne nas imajo«, je še dejal. V precej vroči razpravi ni manjkalo osebnih diskvalifikacij, posmeha in tudi strinjanja z demokratično pravico vsake KS, da predlaga svoje predloge za izboljšavo statusa svoje sredine. Po 2,5 ure trajajoči razpravi in odmoru na zahte- vo svetniške skupine SDS so svetniki naposled glasovali. Obe pobudi sta bili z večino vseh glasov zavrnjeni, in sicer je bilo 25 svetnikov proti izločitvi KS mesta Krško in le eden zanjo, proti izločitvi KS Kostanjevica pa je bilo 17 svetnikov, zanjo pa je glasovalo 8 članov oz. članic Občin- skega sveta. Po (ne)uradnih napovedih lahko pričakujemo, da bosta obe KS nadaljevali priza- devanja za izločitev z vložitvijo vsaka svoje pobude na Državni zbor RS. (S.M.) ObžofniK d Št43.]unlZOOI informativna prlloga Občine Krško Obcine Krsko gg IZREDNISEJI OBČINSKEGA SVETA 0 POBUDAH ZA RAZDEUTEV OBČINE KRŠKO Občinski svet občine Krško je na svoji 8. izred- ni seji, 24.05.2001, obravnaval pobudi KS mesta Krško in KS Kostanjevica na Krki za razdelitev občine Krško in sprejel sklepe po katerih naj pobudnika za razdelitev občine Krško na več občin - Svet KS mesta Krško in Svet KS Kostan- jevica na Krki - pripravita predlog za začetek postopka za razdelitev občine Krško na več občin v skladu z 9. členom Zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih ob- močij (UL RS, St. 44/96), občinska uprava pa bo po prejemu predloga pripravila analizo stanja zadnjih desetih let v občini Krško in analizo pos- ledic razdelitve občine Krško na več občin. Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki je 10.06.2001, na zboru krajanov krajevne skupnos- ti, sprejela več sklepov, ki se nanašajo na razdelitev občine Krško. Med drugim je zbor kra- janov pooblastil Svet KS Kostanjevica na Krki, da le-ta sprejme sklep o izločitvi območja krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki v novo občino in preoblikuje pobudo o razdelitvi občine Krško v predlög za izločitev območja krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki iz občine Krško in ustano- vitev nove občine, če Občinski svet občine Krško ne izpelje zahtevanih postopkov. Ker je Občinski svet občine Krško v zvezi z obe- ma pobudama že sprejel sklepe na 8. izredni seji, je bil Svet KS Kostanjevica na Krki z dopisom, dne 12.06.2001, ponovno pozvan, da najkasneje do 18.06.2001 predloži predlog za razdelitev občine Krško, ki bo oblikovan v skladu s sklepi občinskega sveta ali pa naj predloži pobudo za izločitev krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki v novo občino. Dne 21.06.2001 sta na Občinski svet občine Krško prispeli Pobuda za izločitev KS mesta Krs- ko iz sedanje občine Krško in ustanovitev nove občine Videm-Krško ter Pobuda za izločitev KS Kostanjevica na Krki in ustanovitev nove občine Kostanjevica na Krki, kar pomeni, da sta omenje- ni krajevni skupnosti pobudi za razdružitev spre- menili v pobudi za izločitev dela občine v novo občino. Občinski svet občine Krško je obe pobudi obravnaval na svoji 9. izredni seji, 28.06.2001, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki obeh pobudnic. Po uvodni predstavitvi pobud in raz- pravi, je občinski svet obe pobudi zavrnil (Krško 25-1, Kostanjevica na Krki 17-8). KRŠKO 2001 - Na osrednji proslavi ob prazniku Občine Krško, desetletnici osamosvojitvene vojne in številnih drugih jubilejih, se je v soboto dopoldne, 9. junija 2001, v Krškem zbralo preko 1000 Uudi. Na posebej pripravljenem odru in dobro opremljenem prireditvenem prostoru pred kul- turnim domom so nastopile skupine domačih izvajalcev, med drugim Pihalni orkester, pevci MoPZ Brestanica, pevke in pevci MePZ Svit Krško, člani Posavskega plesnega kluba Lukec, recitatorji OŠ Jurij Dalmatin Krško in drugi. Po pozdravu župana Francija Bogoviča je s slavnostnim govorom nastopila Spomenka Hribar, ki je poudarila izjemno vrednost dejstva, da so v Krškem tri veteranske organizacije lani podpisale listino o sodelovanju, česar najbrž še ni bilo nikjer drugje v Sloveniji. Takšno sodelovanje bi bilo po njenem potrebno prej na ravni države oziroma vodstev posameznih organizacij. Očitno drži, da je modrost doma pri ljudeh, v živem življenju in v vsakdanjem srečevan- ju, je dejala Hribarjeva in dodala, da ob tem misli na vsakoletno paralelno praznovanje osamos- vojitve. Ob koncu je organizatorjem iz občine Krško čestitala k skupnemü nastopu, ki kaže na poli- tično zrelost in državljansko zavest. (na tej in naslednjih straneh objavljamo nekaj fotografrj, ki so bile posnete med pripravami in med izvedbo svečanosti). B3 ObzorniK Informativna priioga Občine Krško_______ ŠL43.JunU2O01 Krajsvna skupnost Leskovec pri Krškem Datum: 26.6.2001 OBČINSKISVET OBČINE KRŠKO Zadeva: POBUDA O UVEDBIPOSTOPKA O UGOTAVLJAN- JU IN PREVERJANJU MEJA MED KRAJEVNO SKUPNOST- JO LESKOVEC IN KRSKO Svet Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem daje pobudo Občinske- mu svetu Občine Krško po preverjanju in ugotavljanju meja Krajevne sk- upnosti Leskovec. Pobudo dajemo v zvezi s postopkom razdružitve Občine Krško, ki ga je sprožila Krajevna skupnost Krško. Dejstvo je namreč, daje prišlo v preteklih obdobjih do večkratnih spre- memb meja Krajevne skupnosti Leskovec, v korist Krajevne skupnosti Krško. V teh postopkih, ki jih je takrat vodila in sprejemala takratna Sk- upščina Občine Krško je šlo zgolj za administrativno določanje meja Kra- jevne skupnosti Krško zaradi prostorskega razvoja mesta Krško, nihče pa ni upošteval in spoštoval zgodovinskih, kulturnih in drugih dejstev, kaj šele voljo krajanov Krajevne skupnosti Leskovec. Znano nam je, da namerava Krajevna skupnost Krško ustanoviti novo občino Videm-Krško, kar je njena legitimna pravica in možnost. Vseka- kor pa želimo najprej določiti mejo med Krajevnima skupnostima Lesk- ovec in Krško, saj nikakor ne želimo Krajevni skupnosti Krško podarjati območja, ki sodijo v Krajevno skupnost Leskovec. Želimo določiti stan- je, ki je veljalo v preteklosti, ko je meja potekala po kriteriju katastrskih občin. Takšen model ugotavljanja in določanja meje zahtevamo tudi sedaj, torej po stanju katastrskih občin. Lepo vas pozdravljamo. Predsednik sveta KS Leskovec Vojko Sotošek V vednost: Županu Občine Krško SOFINANCIRANJE KMETIJSKIH PR0GRAM0V V LETU 2001 NA 0BM0ČJU OBČINE KRŠKO Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi, sprejetega Odioka o proračunu Občine Krško, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna republike Slovenije in Pravilnika o namenu, načinu in virih financiranja kmetijstva v občini Krško, objavlja Občina Krško na področju kmetijstva v letu 2001 naslednje javne razpise: 1. sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in dokončanje objektov za turizem na kmetiji (rok za oddajo vlog: 20.08.2001); 2. sofinanciranje progrsmov urejanja kmetijskih zemljišč (rok za oddajo vlog: 14.09.2001); 3. sofinanciranje programov v rastlinski pridelavi (rok za oddajo vlog: 31.08.2001); 4. sofinanciranje programov v živinorejski pridelavi (rok za oddajo vlog. 28.09.2001); 5. sofinanciranje investicijskih vlaganj na področju kmetijstva (rok za oddajo vlog 21.09.2001); 6. sofinanciranje razvojnih programov na področju kmetijstva (rok za oddajo vlog 07.09.2001). Vsa razpisna dokumentacija in obrazci za f izične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, je dosegljiva na Kmetijsko svetovalni službi Krško, Krajevnih uradih in Krajevnih skupnostih, v KZ Bohor, Krško in Kostanjevica, sprejemni pisarni UE Krško in na Občini Krško, soba 113. Rok za predložitev vlog je za posamezni razpis dosočen z objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS, oz. je različen glede na vrsto razpisa. Odpiranje vlog bo opravila komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ne bo javno. Upoštevane bodo samo pravočasno prispele vloge. Komisija bo vlagatelje nepopolnih vlog pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni po prejemu sklepa, v nasprotnem primeru bodo vloge zavržene. Vlagatelji bodo o dodelitvi sredstev pisno obveščeni. Vsa morebitna pojasnila in informacije v zvezi z navedenimi javnimi razpisi dobite na Oddelku za gospodarske dejavnosti ObčineiKrško, Ckž 14, Krško, tel. 49-81-319, kontaktna oseba: Magda Krošelj. ŽUPAN BOGOV1Č SPREJEL NAJBOUŠE UČEMCE Župan Občine Krško Franci Bogovič je 13. junija dopoldne v sejni sobi občinskega sveta sk- upaj z vodjem oddelka za družbene dejavnosti Ernestom Simončičem sprejel 67 najboljših učencev, ki končujejo osnovno šolanje na šolah v krški občini. Ob tej priložnosti je učencem čes- tital za odličen uspeh, ki so ga imeli skozi vsa leta šolanja in poudaril prepričanje, da bodo v nad- aljnjem šolanju tudi uspešni ter da bodo zasedli pomembna mesta v našem gospodarstvu in družbi nasploh. Učencem je predstavil delovan- je občinškega sveta in občinske uprave, nato pa vsakemu izmed njih ižročil priložnostno darilo - knjigo krške avtorice Maruše Mavsar z naslo- vom Melisa. Ob tej priložnosti je avtorica na krat- ko predstavila svoje delo in povedala, da je po njenem takšen uspeh najboljša nagrada in vzpod- buda vsakemu posamezniku za nadaljnje delo in življenje. Sledila je skupinska fotografija z županom na vhodu pred zgradbo občine in kra- jše družabno srečanje na bližnjem sladolednem vrtu bifeja Saša. Informacije pripravlja uprava Občlne Krško. Ureja: Matej Drobnič. Natlov: Občlna Kriko, Cesta kriklh žrtev 14,8270 Kriko. Telefon: 07/49 81100 el. pošta: obäna.krsko@lnsertsl ŠL43.]unH2001 Informativna priloga Občine Krško OCENA ŠKODE PO SPOMLADANSKI POZEBI TER TOČI NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO Ocena spomladanske pozebe Območje občine Krško je priza- dela hujša spomladanska pozeba v noči iz 14. na 15. april 2001. Na lokalnih postajah, kjer so postavl- jene merilne hišice, se je živo srebro na termometru spustilo med - 3.6 do - 6.5°C. Posledice nizkih temperatur so bile kmalu vidne in so odvisne od sadnih vrst, lege oz. konfiguracije terena ter nadmorske višine. Sadne vrste, kot so: marelice, breskve, hruške, češnje, orehi in leska ter zgodnje cvetoče jablane, so bile v najbolj občutljivi fazi razvoja, to je v fazi polnega cvetenja do odcvitanja. Nizke temperature so pustile pos- ledice tudi na sadilnih materialih vrtnin, zgodnjem krompirju in v vi- nogradih. Komisija za elementarne nesreče občine Krško si je nastalo škodo po spomladanski pozebi ogledala in podala naslednje oceno izpada pridelka na posameznih kul- turah ter površinah: Tabela 1: Ocena škode po spomladanski po- zebi na posameznih kulturah in pov- ršinah. Kultora Povräna v ha % izpada pridelka Hruike 75.0 80 Breskve 40,0 SO Marelice 10,0 100 Jabolka 150,0 SO Orehi 1,0 90 Slive 2,0 80 Jagode 3,0 50 Vinogradi 300,0 30 Krompir (zgodnji) 15,0 15 Skupaj: 596,0 Ocena škode po toči v sredo 30.05.2001, vnedeljo 17.06.2001 in ponedeljek 18.06.2001 Neurje s točo je v trikratnem zaporedju zajelo območje občine Krško. Prvö neurje s točo, 30.05.2001, je zajelo severni, sever- no-vzhodni in severno-zahodni ter delno južni del območja občine Krško, drugo 17.06.2001 in tretje 18.06.2001 paje zajelo osrednji del občine Krško. Komisija si je nastalo škodo ogledala in podala naslednje zakl- jučke: - obmocje, ki ga je zajelo prvo neur- je s točo: KS Koprivnica, Senovo, Brestanica, Krško, Zdole, Ko- stanjevica, Raka, delno Leskovec: - območje, ki ga je prizadelo drugo in tretje neurje s točo (območje, ki ga je v dveh Zaporednih dneh zajelo neurje s točo): KS Krško, Leskovec (območja Sremič, Lib- na, Dolenja vas, Veliki Trn, Krš- ko, Leskovec, Stari grad); - komisija podaja % škode glede na ostanek pridelka, ki je bil priza- det po spomladanski pozebi; - stopnja poškodovanosti se giblje od 30-80 % škode, odvisno od kulture in območja, ki je bilo prizadeto s toco. Tabela 2: Ocena škode po too glede na % poškodovanosti posamezne kulture in površine. Kultura Povräna v ha % izpada pridelka Sadovnjaki 300 80 (jafedlu, ostanek breskn, kriiik) Slive 2,0 80 Vinogradi 150 40-50 Krompir 80 30 Koruzišča 250 40-50 Žfta uečmen, oves} 50 60-70 Pienica 150 60-70 Vrtnine 5 80 Trsnice 2 30 Drevesnice 3 30 Skupaj: 992 Zaradi posledice lanskoletne suše v trajnih nasadih jablan, hrušk, breskev in marelic je bila slabša diferenciacija rodnega nas- tavka, posledično tudi manjši zar- odek-pridelek v letošnjem letu. Pos- ledice spomladanske pozebe in kas- neje trikratne toče pa so pustile ve- Hke posledice, tako da lahko govori- mo tudi do 100 % izpada pridelka in dohodka na posameznih kulturah. Magda Krošelj POSAVSKA ŠTIPENDIJSKA FUNDACIJA Projekt Posavska štipendijska fundacija je posebna oblika štipendijske sheme, s katero se bomo poskušali v Posavju obrniti negativne trende v izobraževanju in zaposlovanju mladih strokovnjakov, katerim smo bili priča v devetdesetih. Iniciativo za njeno ustanovitev je začela Občina Krško, v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in Klubom posavskih študentov, po opravljeni analizi stanja v regiji pa se je razširila tudi na Obcini Brežice in Sevnica ter Regijski pospeševalni center Posavje. Ideja posavske štipendijske sheme oz. sklada ne izhaja iz socialnih vidikov štipendiranja, ampak iz razvojnih vidikov. Izhaja iz dveh ključnih vprašanj, ki si jih v Posavju zastavljamo v zadnjih desetih letih in sicer: Kako ustaviti beg izobraženega kadra iz Posavja - kako ga vezati na regijo? Na kakšen način omogočiti gospodarstvu in negospodarstvu v Posavju lažji dostop do izobraženega kadra? Za samo idejo posavske štipendijske sheme je socialni vidik štipendiranja drugotnega pomena, primarno naj bi se ta ideja osredotočila na vračanje iz- šolanih kadrov iz univerzitetnih središč oz. njihovo preliminarno vezavo na posavsko regijo. Izvajanje te ideje temelji tudi na splošnem gospodarskem razvoju in odpiranju novih delovnih mest. Bistvenega pomena je torej razvoj- na komponenta pqsavske štipendijske sheme, ki odpira možnost novega načina dajanja razvojnih pomoči posavskemu gospodarstvu s strani lokalnih skupnosti in države. Podeljevanje pomoči gospodarstvu je v tej ideji v skladu s pravili Evropske Unije na področju državnih pomoči gospodarskim subjek- tom. Posavska štipendijska fundacija, ki bo delovala v sklopu Regijskega pospe- ševalnega centra Posavje, bo izvajala sistem subvencioniranega kadrovskega štipendiranja in podeljevanja študijskih pomoči. Osnovni namen je torej vz- postavitev sistema pomoči kadrovskemu štipendiranju, kar je ena najboljših metod vezave kadra na regionalno okolje. Sistem subvencioniranega kadrovskega štipendiranja bo spodbujal podjetja in organizacije k večjemu obsegu deficitarnega kadrovskega štipendiranja, hkrati pa bi se preko tega sistema štipendiralo tudi tiste, ki na specifičnih področjih dosegajo zavidl- jive rezultate (umetnost, kultura, šport, izobraževanja v tujini). Obstoj štipendijske fundacije bodo zagotovile tri posavske občine in po- tencialni donatorji, katerih sodelovanje bi dodatno povečalo obseg šti- pendiranja. Obstoj takšnega sistema nam omogoča dodaten pritisk na državo in ministrstva, z vidika dodatnega vložka države za hitrejsi regionalni razvoj. Samo delovanje sistema bo potekalo po principu sorazmernih vložkov privatnega sektorja in lokalnih skupnosti v eno štipendijo (1:2). Donacije iz privatnega sektorja se bodo uporabile za dodatno kvoto štipendij in študijskih pomoči (predvsem specialne štipendije za različne študije v tuji- ni). Vsako leto se bo po tem sistemu podelilo najmanj 20 štipendij, ostala pridobljena sredstva pa bodo namenjena podeljevanju posamičnih študijskih pomoči. Posavska štipendijska fundacya je trenutno v fazi ustanavüanja in spreje- manja odloka o ustanovitvi s strani vseh treh posavskih občin. Fundacya bo začela delovati konec letošnjega leta z izvedbo prvih dveh razpisov za štipen- ditorje in štipendiste. Robert Ostrelü B9 ObzorniK Informativna priloga Občine Krško ŠL43JunU200l MLADINSKI CENTER KRŠKO MOŽNOSTI, ŽEUE IN DEJANJA Mladinski center Krškojejavni zavod ustanov- ljen za izvajanje programov in dejavhosti s po- dročja dela z mladimi, mladinskega dela, mladin- ske kulture, športa, glasbene in video produkcije in ostalih interesnih dejavnosti za mlade. Nje- gove bistvene naloge so priprava in izvajanje pro- gramov ter omogočanje organiziranim in neorga- niziranim skupinam mladih izvajanje njihovih projektov in interesnih aktivnosti. Mladinski center je v ustanavljanju in postop- ku pridobivanja prostorov za izvajanje dejavnosti za katere ga je ustanovila Občina Krško. Prostori se bodo nahajali v Dijaškem Domu MiUce Kerin, odprli pa naj bi jih nekje v začetku leta 2002. V vmesnem času bo Me Krško v sodelovanju z drugimi društvi in posamezniki izvajal programe in dejavnosti, ki niso neposredno povezani s pros- torsko problematiko. Da bi prešli od besed k dejanjem, smo v sodelo- vanju s podjetjem Hervis, Športnim društvom Reaktor iz Krškega, Srednjo šolo Krško, Občino Krško in številnimi mladimi prostovoljci uspeli odpreti športni park za rolanje, tako imenovani "Skate park Krško". S tern dejanjem je bilo izpol- njeno desetletno prizadevanje različnih generacij mladih za pridobitev, sicer zelo dragih športnih rekvizitov. Športni park smo odprli 22.06. in ga predali v uporabo številnim mladim rolarskim nadebudnežem. Elementi parka se lahko upora- bljajo v skladu z navodili, ki so na ogled v parku, vsako soboto pa smo organizirali tudi neke vrste varstvo in dežurstvo, in sicer od 8.00 do 12.00 ure. V vmesnem casu smo v skladu s svojimi naloga- mi pomagali tudi Klubu posavskih študentov pri organizaciji in izvedbi prireditve Festival za mlade - Šrot 2001. Aktivno pa smo začeli sodelo- vati tudi z Uradom RS za mladino, na temo pri- prave novih usmeritev in poudarkov Urada RS za mladino na podrocju mladinske politike in dela z mladimi. V pripravi sta program delovanja Me Krško za leto 2001 in njegova celostna podoba (logotip), zato pozivamo vse zainteresirane posameznike in društva, ki delujejo na tem področju, da se nam pridružijo, oziroma svoje ideje in predloge pošlje- jonanašnaslov. Me Krško Cesta 4. julija 58, Krško P.P. 246, 8270 Krško Telefon: 07/49-81-203, Fax: 07/49-22-221 me krsko@email.si Mladinski pozdrav v.d. direktor Robert Ostrelič, univ.dipl.poL ObzörniK El St 43, Junjj 2001 Informativna priloga Občine Krško ELEKTRONSKO POSLOVAKJE IZZIV ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA Evropska komisija, kot tudi slovenska vlada, sta v letu 2001 kot eno glavnih strateških nalog opre- delili prehod poslovanja podjetij s klasičnega na elektronsko poslovanje. Posebne pomoči bodo deležni v malih in srednje velikih podjetjih, ki so pomembni dejavniki na trgu. Ciljna skupina tega projekta so predvsem tisti, ki v teh podjetjih spre- jemajo odločitve in večinoma nimajo izkušenj z elektronskim poslovanjem in zato potrebujejo posebne rešitve (hitre, poceni...) za svoj posel. Evropska komisija je kot enega ključnih igralcev v informiranju in animiranju podjetij izbrala mrežo evropskih poslovno informacijskih centrov - Euro Info Centre - ki naj omogočijo aktivno pov- ezavo med institucijami Evropske komisije na eni strani ter podjetij na drugi strani. Glavni cilj promocijske kampanje je informira- ti čimveč malih in srednje velikih podjetij o elek- tronskem poslovanju ter jih spodbuditi, da bi v svoje poslovanje pričeli uvajati rešitve, ki jih ponujajo sodobne spletne tehnologije. Slovenska mreža Euro Info Centrov se je od- ločila sodelovati v kampanji, kjer bo pilotni sku- pini slovenskih sodelujocih podjetij omogočila izobraževanje na področju elektronskega poslo- vanja. Poleg tega pa bomo tej skupini s pomočjo pokroviteljev (CREATIV iz Murske Sobote ter Zoom Promotion iz Ljubljane) zagotovili brez- plačno izdelavo osnovne spletne predstavitve in postavitev le-te na svetovni splet za čas 6 - ih mese- cev. Vta del projekta smo povabili tista mala in sred- nje velika podjetja, ki že poslujejo na tujih trgih ali to nameravajo, imajo dostop do interneta, vendar še nimajo spletne predstavitve. Izbrana skupina 20 do 30 podjetij, ki bodo kas- neje sodelovala na informativnih dneh po vsej Sloveniji (organiziranih v okviru lokalnih in re- gionalnih pospeševalnih centrov), bo deležna tudi dveh izobraževalnih delavnic, na katerih bodo spoznali osnove e - poslovanja ter delo s sodobnimi tehnologijami. Z izbranimi podjetji želimo ostalim pokazati prednosti in pasti elek- tronskega poslovanja, postaviti zgled in jim vliti zaupanje v integracijo sodobnih tehnologij v klasično poslovanje podjetja. Uradni začetek promocijske kampanje Euro Info Centrov se bo pričel istočasno po vsej Evropi in sicer 14. September 2001. V kampanji sodeluje še 17 Euro Info Centrov iz držav EU, Islandije, Norveške, Poljske in Slovenije. Priprave na pro- jekt potekajo že od začetka letošnjega leta (vabilo za izbor podjetij je bilo objavljeno preko lokalne pospeševalne mreže in v medijih marca 2001, končni izbor pilotne skupine pa bo opravljen do konca junija 2001). Promocijska kampanja bo potekala 12 mesecev. Vse, ki imate vprašanja na temo elektronskega poslovanja, vabimo, da se oglasite v enem izmed slovenskih Euro Info Centrov, kjer vam bomo s strokovnjaki tega področja odgovorili na vsa vprašanja in razjasnili pomisleke. Euro Info Center Ljubljana pri Pospeševalnem centru za malo gospodarsrvo Dunajska 156 1000 Ljubljana Tel: 01 5891 883 Fax: 01 5891885 Kontaktna oseba: ga. Mirjana Kljajič E - pošta: miriana.kliaiic@pcmg.si Spletna stran: http://www.pcmg.si NA SLAVNOSTNI SEJI OBCINSKEGA SVETA OBCINE KRSKO Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Krško, ki je bila 8. junija v krškem kulturnem domu, je bil osrednji govornik župan Franci Bogovič, ki je v nagovoru med drugim dejal: »Smo v letu obletnic, na katere velja spomniti, saj so pomembni mejniki in vsak po svoje drago- cen temelj narodove zgodovine, ki je ne gre pozabljati in odrivati, saj smo nanjo lahko ponosni. To nam mora biti vodilo, ko se srečujemo z navidez nepremagljivimi gen- eracijskimi in ideološkimi razlikami, ki pogosto ohromijo našo aktivnost in zasenčijo pozitivne dosežke. Veseli nas, da je prav v našem okolju priš- lo do zglednega primera sodelovanja med veter- anskimi organizacijami druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Preseganje tovrstnih razlik in združevanje potencialov je nujno potrebno danes, v tern prostoru, v državi in bo še bolj jutri, ob soočanju z izzivi sodobne Evrope...« Ob zaključku nagovora pa je Bogovič opozoril: »..«Poslovni izid gospodarskih družb v Posavju je bil v letu 2000 najboljši v zadnjem desetletju, po mnogih letih zopet pozitiven in ugoden tudi glede na sosednje regije. Seveda pa to ne pomeni, da bi bili lahko pretirano zadovoljni, a navedeni podatki dajejo razloge za optimizem. Pred nami so veliki projekti, ki zahtevajo pogled preko plota osebnih interesov. Reka Sava je sto- letja predstavljala težko premostljivo oviro. Upam, da je prišel čas, da nas združi in poveže v regijo novih priložnosti.« Na slovesnosti je tokrat zbrane svetnike in druge goste pozdravil zupan pnjateljske občine Obrigheim iz Nemčije, ki je spregovoril o dve desetletji trajajočem sodelovanju, za katerega je zaslužnih veliko posameznikov z obeh strani. Prireditve so se udeležili tudi vsi župani oz. pred- sedniki skupščin, ki so v tern obdobju vodili občino Krško. Na sliki od leve: Danilo Siter, Roland Lauer, Franc Bogovič, Silvo Gorenc, Vojko Omerzu, Zoran Šoln in Branko Pirc. Staqfttska stta doMHftw letoin|iti obänskUi primanj z hipanom - od leve: Frand Bogwic, Margareta Maijeoc, Ernest Broznlkar, Ida Merhar, Roland Lauer In DanM Nwsk (manjka Ohlrich Kottawr). Informativna priloga Občine Krsko ŠL43,juntl2001 Letošnji dobitniki občinskih priznanj Ernest Breznikar POLKOVNIK V SLUŽBI, KOMEDIJANT NA ODRU Škocjanski župan Povšič je na proslavi ob podelitvi letošnjih občinski priznanj nedvomno dobro parafraziral rek, po katerem naj bi strel in med- alja ponavadi ne zadela pravega človeka, češ, da pa je v primeru Brezni- karjeve „medalje" tokrat drugače. Skratka, da je Ernest Breznikar - Enč, kot mu pravijo kolegi, to največje občinsko priznanje - veliki znak Občine Krško še kako zaslužil. Ernest Breznikar je v nekoliko daljši in zelo odkritosrčni zahvali pov- edal, da je zelo zadovoljen, celo presrečen, da ta slavnostni dogodek sov- pada z desetletnico osamosvojitvene vojne, saj so "spomini še živi, vpeti v zdajšnje delo, za vse, predvsem pa za tiste, ki so v tej dogodkih sodelova- li!" Konec je bilo vojaških vaj, pravi Breznikar, konec je bilo igric, manev- erske naboje so zamenjali pravi, bojni. Nastopila je vojna in v njej je bil dan ukaz: onemogočiti agresorja, da ne doseže ciljev na našem območju in da je davek za to čim manjši. Tako se je zgodilo, a zmagala ni politika niti poveljniki, zmagal je naš cloyek. Pravi, da je, kolikor je to mogoče, zadovoljen, da je sodeloval v tej vojni. Uspešno je zaključil kariero vojaka, a za to je zaslužen celoten kolektiv, s katerim je lahko ustvarjal in deloval, borci veterani vojne za Slovenijo in družina, ki mu je vedno stala ob strani. Priznanje velja tudi vsem njim. Poleg delovnih obveznosti se že več kot štirideset let ukvarja z različn- imi hobiji, aktiven je v domačem kraju, a gledališče ima v tem pogledu posebno mesto. Sprva je začel za zabavo, pravi, po prvih uspehih pa je tudi to delo postalo resno in odgovorno. Vgledališču je ogromno raznih izzivov, moral se je spoprijeti z interpretacijami različnih likov iz ra- zličnih časovnih obdobij, od berača do barona, od Krjavlja do sodnika. V zadnjem času igra predvsem v komedijah. Da imajo ljudje dram dovolj v vsakdanjem življenju, pravi in dodaja: „Rad to počenjam!" Letošnje občinsko priznanje - veliki znak Občine Krško mu bo vzpod- buda, da bo nadaljeval z delom, saj pravi: „V gledališču me še niso up- okojili in upam, da se bomo kmalu spet videli!" S.M. I Turistično društvo ' Sekcija Selmarija I Kostanjevica na Krki vabi na prireditev j KOSTANJEVIŠKA NOČ | (21. julij 2001) j 15.0 10. SREČANJE PUSTNIH SKUPIN SLOVENIJE I 17.00 SRECANJEG0DBNAPIHALASPR0MENADNIMK0NCERT0M 19.0 ZAČETEK VESELICE Z GOSTINSKO P0NU0B0, ANSAMBL0M IN SREČELO- V0M I 21.0 PRIHOD SPLAVA Z G0DB0 IN 0DB0ROM PRFORCENHAUSA I 30.30 PREDSTAVITEV PUSTMIH SKUPIN | 30.30 P0V0RKA 0KRAŠENIH ČOLNOV | 24.0 0GNJEMET DOZOREI Prlorcenhaus I KOSTANJEVISKA NOC je ena najbolj množično obiskanih prired- ¦ itev v Kostanjevici na Krki, saj jo že vrsto let, po naših ocenah, obišče 3000 do 4000 obiskovalcev. Nedvomno je prireditev zanimiva zaradi I svojih tradicionalnih, razpoznavnih elementov, kot so okrašeni Čolni, ka- I terih začetki segajo v petdeseta leta, z vzpodbudo pa upamo, da bomo | ohranili vsakoletno udeležbo vsaj 10 čolnov. Prav letos pa je že deseto I leto zapovrstjo tudi srečanje izvirnih pustnih skupin iz vse Slovenye. I Doslej je na srečanjih sodelovalo že enajst skupin, posebej pa KORANT . iz Markovcev in PUSTJE iz Liga nad Kanalom. Na srečanjih smo doslej » lahko pozdravili tudi etnologe, med drugimi naj omenimo le dr. Janeza I Bogataja in dr. NaŠka Križnarja. Na srecanju, katerega se je vsako leto I udeležilo 120 dol50 ljudi, smo izmenjali posamezne izkušnje, zvečer pa I smo se vsi skupaj še predstavili obiskovalcem Kostanjeviške noči. I V letošnjem letu predvidevamo tudi nastop treh pihalnih orkestrov, ki ¦ bodo kot združena stočlanska godba priredili promenadni koncert na pr; ireditvenem prostoru in s tem pripravili dostojen uvod v samo Kostanje- I viško noč z dobro glasbo, domačo ponudbo jedače, pijače... I In če je, kot smo zapisali, dostojen uvod, naj bo dostojna tudi polnoč z | ognjemetom nad mjrno gladino Krke , I Dobrodošli na naši in vaši Kostanjeviški noči! PRFORCENHAUSl Na tetošnjl Kostanjevttkl noä bodo za dobro razpoloženje poskrbeU neuntäjhra skuphia Kararans in zvezda slovenske zabavnoglasbene scene Irena Vrčkonift. Obžoinik IQ ŠL43,Junil200l Informativna priloga Občine Krško Občina Krško razpisuje natečaj z naslovom Celostna podoba Občine Krško Natečaj poteka skozi leto 2001. Razpisani so dve temi. Vsaka tema predstavlja zaokroženo celoto. Teme natečaj so: a) Občina Krško skozi fotografski objektiv naključnega obiskovalca. b) Izdelek posameznika kot razpoznavno darilo Pogoji nateča|a pod temo a) 1. Na natečaj lahko avtorji prijavijo samo deta, ki so bila posneta v občini Krško. 2. Na natečaj se lahko prijavijo vsi, ki upoštevajo določila tega razpisa. 3. Namen natečaja je pridobiti paleto slikovnega materiala, ki ga bo občina uporabila za izdelavo turističnega vodnika, koledarja in ostale namene. 4. V okviru teme bodo podeljene za prve tri fotografije denarne nagrade. 5. Vsak avtor naj predloži najmanj 10 črno beli ali barvnih fotografij: formata od 18x24 dalje, upoštevali pa bomo dela, ki so nastal v obdobju od leta 1995. Na hrbtni strani fotografij naj bodo napisani: naslov dela, ime in priimek avtorja in zaporedna številka dela. 6. Dela morajo biti posneta v občini Krško in vsebujejo motive naravnih in kulturnih znamenitosti občine, dogajan- ja na različnih prireditvah, življenje Ijudi in ostali motivi, ki bi lahko bill del promocije občine Krško. 7. Pošiljki fotografij je potrebno priložiti seznam fotografij. 8. Vse fotografije morajo biti avtorsko delo udeležencev natečaja. 9. Fotografije morajo prikazovati dejansko stanje brez dodatnih spreminjanj posnetega motiva in računalniških obdelav. 10. Dela bomo sprejemali najkasneje do 30.9.2001. 11. Ocenjevanje del bo predvidoma prvi teden v oktobru. 12. Pripele fotografije bo obravnavala štiri članska komisija. 13. Poročila o izidu bomo pošiljali okolr 20.10.2001. 14. Vračanje fotografij bo potekalo v januarju 2002. 15. Avtor nagrajene fotografije dovoljuje, da bo občina Krško uporabljala za promocijske namene občine Krško brez omejitve. Nagrada predstavlja nadomestilo za izključni prenos avtorskih materialnih pravic na občino Krško. Če se avtor s tem ne soglaša mora to navesti v prijavnici. 16. Skupna višina sredstev za nagrade prvih treh fotografij je 150.000 SIT. 17. Za morebitne poškodbe ali izgubo pošiljke med transportom organizatorji ne prevzemajo odgovornosti. Poiasnilaktočklbl 1. Na natečaj se lahko prijavijo vsi, ki upoštevajo določila tega razpisa, 2. Namen natečaja je pridobiti ideje, izdelke in spominki ter druga dela iz vseh področij znanstveno umetniškega ustvarjanja za celostno predstavitev občine Krško, v smislu promocijskega in reprezentančnega darila Občine Krško. 3. Vsakemu izdelku, spominku, ideji je potrebno priložiti obrazložitev na kakšen način bo predlagani predmet ali ideja predstavljala inpromovirala občino Krško, z možnostjo uporabe znaka občine Krško ali turističnega zna- ka občine Krško. 4. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: ime in priimek, kratek opis izdelka. 5. V okviru teme bodo podeljene za prve tri izbrane denarne nagrade. 6. Vsi izdelki in predlogi morajo biti avtorsko delo udeležencev natečaja. 7. Dela bomo sprejemali najkasneje do 30.9.2001. 8. Ocenjevanje del bo predvidoma prvi teden v oktobru. 9. Pripele izdelke bo ocenjevala štiri članska komisija. 10. Poročila o izidu bomo pošiljali okoli 20.10.2001. 11. Vračanje del bo potekalo v januarju 2002. 12. Izbrane izdelke in dela bo občina Krško nagradila in jih uporabila v promocijske namene brez omejitve. Avtor dela prenese v zameno za nagrado izključno vse materialne avtorske pravice na Občino Krško v skladu s pogodbo. 13. Skupna višina sredstev za nagrade prvih treh fotografij je 150.000 SIT. 14. Za morebitne poškodbe ali izgubo pošiljke med transportom organizatorji ne prevzemajo odgovomosti. Fotografije in izdelke pošljete na naslov Občifla Krško, CKŽ14,8270 Krško. Pošiljke morajo biti v varni embalaž. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 07-49-81-292. Občina Kriko PRIREDITVE VMESECU JULIJU 2001 Ponedeljek, 16.07. ob 20,30 uri ISAAC POSCH: KLEINE GEISTLICHE KONZERTE Nastopajoči: Bernardka Fink (SI), Marko Fink (SI), Do- men Marinčič (SI), Ars Antiqua Austria(A) VSamostans- kl cerkvi v Kostanjevici na Krkl, Organizator: Ars Ram- ovš, Ljubljana Sreda, 18.07. ob 20,30 uri CAMERATA TRAJECTINA (NL): Nastopajoči: Sytse Buwalda (alt), Nico van der Meel (tenor), Job Boswinkel (bas), Saskia Coolen (kljunasta flavta), Erik Beijer (fidula, viola da gamba), Louis Peter Grijp (lutna, cister) V samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krkl, Organi- zator: Ars ramovš, Ljubljana Torek, 24.07. ob 20.30 uri CAPELLA PRATENSIS (NL); ČUDEŽ AMSTERDAMA Rebecca Stewart, Annelies Coene, Renee Kartodirdjo, Stratton Bull, Ludy Vrijdag, Chris Kale, Sjef Van Leunen, Rob Borst, Olard Derks; V Samostanski cerkvi v Kostan- jevici na Krki, Organizator: Ars Ramovš, Ljubljana RAZSTAVE Do 15. julija 2001 SUKARSKA RAZSTAVA - ERNA FERJANČIČ - FRIC »EMINENTNE PREOBRAZBE«, V Galeriji na Gradu Sevnica, Organizator: JSKD Ol Sevnica Od 12.06. do 30.08.2001 RAZSTAVA SLIK - VSPOMIN NA KIPARJA VLADIMIR- JA ŠTOVIČKA, V nalp.riii KrškO. Oroanizatorfa: JSKD Ol Krško in Društvo likovnikov »OKO« Krško Od 1.06. do 31.07.2001 RAZSTAVA - VLASTEŽANIČ - akad. Kiparke, V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevixci na Krki /Lap- idarij/, Organizator: GBJ Kostanjevica na Krki Petek 6.07. do 26.08.2001 RAZSTAVA- POGLEDII (arhltektura, oblikovanfe, so- tografija), V Lamutovem likovnem salonu, Organizator: GBJ Kostanjevica na Krki Sobota, 7.07. ob 20 uri SEKTET MATEVŽA SMERKOLA, Na Gradu Rajhen- burg. Organizator: JSKD Ol Krško Sobota, 14.07. ob 19.00 uri SPEEDWAY- SVETOVNO PRVENSTVO - POLFINALE ZA MLADINCE, Na stadionu Matije Gubca v Krškem, Organi- zator: MAD Kr&o Sobota 14.07. ob 6.00 uri PLANINSKIPOHOD NA BEGUNJŠČICO, Zblrno mesto pred OS Me Gorjup v Kostanjevici na Krkl, Prl\ave zbl- ra: Bohinc Matjaž PD Kostanjevica na Krki, Organizator: PD »P0L0M« Kostanjevica na Krki Sobota, 21.07. ob 9.00 uri GMAJNA 2001- Tumirparov v odbojki na mlvkl, Organizator: Športno društvo Kostanjevica na Krki Sobota, 21.07. ob18.uri KOSTANJEVIŠKA NOČ, Na kopališču Otok v Kostanjevici na Krki, Organlzlra: TD Kostanjevica na Krki - sekcija Šelmarija Turlstično informaciiska plsarna Kostanjevica na Krki. IS ObžorniK Informativna priloga Občine Krško ŠL43Juntl2001 Na obisku pri predsednikih krajevnih skupnosti IVAN URBANČ, predsednik sveta KS Podbocje PODBOČJANI ZNAMO ŽIVETI IN DELATIV SLOGI V mesecu juniju praznuje svoj praznik poleg občine Krško tudi večina njenih krajevnih skupnosti. Med njimi je tudi Krajevna skupnost Podbočje, ki je prazno- vanje svojega praznika, 26. junija in dneva državnosti, letos združila z otvor- itvijo noveqa in razširjeneaa športneaa iarišča pri osnovni šoli. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Podboška noč, so v soboto, 23. junija, najprej potekala športna tekmovanja, nato pa se je ob 19. uri začel kulturni program s podelitvijo priznanj in otvoritvijo novega objekta. Ivan Urbane Na svečanosti so podelili priznanja KS Pod- bocje za leto 2001, in sicer je znak KS Podbočje prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Podbočje, ki prav letos praznuje 100 - letnico delovanja. Za vs- estransko delo in pomoč v kraju je prejel znak KS Podobočje tudi Franc Glinšek - Aci, naziv častne- ga krajana sta prejela Marija Glinšek Baškovič - Mijater JožeZupančičml., priznanje KS paBran- ko Strgar in Martin Grame. V Podbočju podel- jujejo tudi posebno priznanje, ki je namenjeno najbolj aktivnim in obetavnim mladim krajanom, imenuje pa se "Mladi up". Tokrat sta ga prejela mlada glasbenica in voditeljica skupine Mladi harmonikarji Katarina Stefanie in učenec 7. razreda OŠ Podbočje Marko Flajšman, ki je zabeleži] izjemne rezultate tako na šolskem kot izvenšolskem področju. Največ truda in prizadevanj krajanov ter zato tudi največ zadovoljstva ob opravljenem delu je terjala izgradnja športnega igrišča, ki ni le igrišče, pač pa pravi športni park, v katerem se nahajajo: igrišče za mali nogomet, dve igrišči za košarko, večnamenska betonska ploščad, odbojkarsko ig- rišče na mivki, 200-metrska atletska steza, pros- tor za met krogle, 75-metrska steza s polietanom z modernim skakališčem in betonske tribune za gledalce. O novi pridobitvi in aktivnostih v krajev- ni skupnosti nasploh smo se pogovarjali z Ivanom Lrbančem, ki je pred dnevi nastopil svoj drugi mandat predsednika sveta KS Podbočje (pred- sednika imenujejo izmed članov sveta vsako leto). »Predinvesticijska vrednost objekta je znašala preko 60 milijonov tolarjev, vendar smo ga Pod- bočjani zgradili s precej manjšimi sredstvi in z ve-- likim lastnim prispevkom v delu ter z zbiranjem sponzorskih sre.dstev. Poseben posluh je imela za izpeljavo projekta bivša uprava podjetja Kostak, ki je v dogovoru s KS Podbočje in občino Krško omogočila, da je lahko Krajevna skupnost Pod- bocje za izpeljavo projekta pridobila dodatnih 7 milijonov tolarjev. Glavni del investicije je zago- tovil občinski proračun (20 milijonov), resorno ministrstvo (5 milijonov), razliko pa smo pokrili s pomocjo donatorjev in sponzorjev, še posebno novomeške Krke, ki je zgradila tribune in sponzo- rirala zaključno slovesnost,« je pojasnil Urbane. Branko Strgar, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo športnega igrišča, sicer športni orga- nizator in pedagog na podboški šoli, pa je dodal: "Ideja za prenovitev in razširitev igrišča je stara že nekaj let. Glede na to, da je imelo tudi vodstvo krajevne skupnosti posluh za to dejavnost, smo se lotili priprave dokumentacije za večnamensko ig- rišče in v dobrem letu dni uspeli uresničiti željo celo v nekoliko večjem obsegu, kot je bilo prvotno predvideno. Ob glavnih investitorjih Občini Krš- ko, Ministrstvu za sport, se zahvaljujem pred- vsem vsem sponzorjem, izvajalcem del Kostaku in Togrelu, tovarni Krka, športnikom, krajanom in vsem, ki so kakorkoli pomagali. Objekt je za naš kraj velika pridobitev, saj ni namenjen le šport- nim dejavnostim, pač pa ga bodo lahko za prired- itve uporabljala tudi društva, ki so aktivna v našem kraju. Športno društvo Podbočje ima že lepo tradicijo, znano je predvsem po košarki in nogometu, tudi sedaj v njem deluje več sekcij, kot so košarka, mali nogomet, šahovska sekcija, ima- jo organizirano žensko, mladinsko in družinsko rekreacijo, prirejajo izlete skupaj z drugimi društvi v kraju, delajo z mladimi v soli, pri čemer žanjejo lepe uspehe tudi v širšem merilu. Mladi, zlasti šolarji, so veliko pomagali pri izgradnji ig- rišč. Vsekakor pa je košarka tisti sport, po kater- em je Podbočje postalo znano po vsej Sloveniji in tudi krška košarka v nekem trenutku ne bi segla tako visoko brez entuziazma in dosežkov Podboč- janov. Želimo, da bi oživeli klub v tekmovalnem smislu, a ne več na tako široki osnovi kot pred leti. Tvorili bi ga naj predvsem domači igralci, kajti le tako živijo z ekipo gledalci in to je najlepše, kar lahko imajo tekmovalci. Žal je tudi za take cilje zdaj v kraju premalo strokovnega kadra, v občini pa tudi denarja,« je zaključil Strgar. Seveda pa tudi po uspehu, ki ga nedvomno predstavlja omenjena otvoritev, v kraju ne bodo mogli počivati. Med vecjimi nalogami, ki čakajo vodstvo KS, je na prvem mestu ureditev samega Podbocja, ki je pravzprav še edina neurejena vas v KS. Potrebnih je še nekaj javnih razsvetljav in ure- ditev cestnih odsekov, tudi makadamskih, a zadn- ji čas je, da uredijo krajevno središče. To se bo začelo že letos z izgradnjo in ureditvijo okoli 150 metrov dolgega odseka ob Mlinščici, nato pa sle- ~ di ureditev celotnega Podbočja, za kar sta pripravljena ureditveni načrt in projektna doku- mentacija. Tudi v letu 2001 načrtujejo pripravo in dobavo gramoza za krajevne poti in ceste, precej dela jih čaka na pokopališču, kjer morajo dokončati ograjo, urediti parkirni prostor, poko- pališče pa nameravajo tudi razširiti in ob njem zgraditi ustreznejšo mrliško vežico. Veliko priča- kujejo tudi od gradnje namakalnega sistema, saj se v krajevni skupnosti zelo razvija zelenjavarst- vo. Pred dnevi so odprli že eno športno igrišče v Velikem Mraševem, podobno bodo izkoristili možnosti v okviru rekreacijskega centra na Plani- ni. "Zavedamo se, da je mladim potrebno dati možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, ' menimo, da je to še najmanjši strošek, da nekaj naredimo za mlade. Zato smo se odločili, da vecjim krajem znotraj KS zagotovimo pogoje za sport in rekreacijo,« pojasnjuje Urbane in pove, da ga zelo veseli, da so se v zadnjem času znova organizirali mladi. Mladinsko društvo Podbočje deluje zdaj eno leto, ima upravni odbor in organe, ki so potrebni za društvo. Trenutno je v njem 34 mladih, vendar so v večini fantje, zato bodo veseli vseh, ki se jim želite pridružiti, še posebno pa bodo seveda vese- ObzorniK El Št 43. Jung 2001 Informativna priloga Občine Krško li deklet. Ker je predsednik sedaj v vojski, smo se na kratko pogovarjali z njegovim namestnikom Davidom Olovcem, ki je povedal, da so mladi idejo o taki organizaciji dobro sprejeli, atudi starejši so po začetni zadržanosti uvide- li, da njihov namen ni le "žuriranje", pač pa se lote- vajo tudi drugih aktivnosti v kraju. Na razpolago ima- jo dva prostora, ki so si ju uredili v bivši šolski drvarnici, v enem imajo tako imenovano mfadinsko ali klubsko sobo, v kateri se družijo in zabavajo, v drugem pa vadijo glas- bene skupine, trenutno sta to Thunders in Bad Motor Fingers. Mladi so doslej že izvedli čistilno akcijo okoliških vasi, pomagali pri pripravi osred- nji prireditve ob krajevnem prazniku, v načrtu pa imajo še več aktivnosti, kot so čolnarjenje po reki Krki, odbojka na mivki in drugo. Predsednik Urbane pravi, da včasih izven Pod- bočja slišijo očitke, da je bilo v njihovo KS v zadn- jih letih veliko vloženega, da so veliko naredili, a potrebno je vedeti, pravi, da so pri njih v takih po- sodobitvah še vedno veliki prispevki krajanov v sredstvih in delu, medtem ko marsikje samo čaka- jo, da bodo dobili več iz proračuna. »Seveda nis- mo in najbrž nikoli ne bomo zadovoljni s sredstvi, ki jih dobi krajevna skupnost, saj jih je vedno pre- malo za uresničevanje sprejetih programov in vseh potreb v kraju. Kar pa se tiče sodelovanja s službami občinske uprave in odnosa do problem- ov, moram reči, da je to zelo korektno in dobro. V zvezi s tem sicer mislim, da se občina Krško pre- pogosto loteva velikih projektov, ki v razmeroma kratkem obdobju preveč osiromašijo proračun oz. zahtevajo velika investicijska sredstva.« Kot primer navaja zdravstveni dom, ki je tudi po njegovem mnenju potreben, a bi ga lahko rešili na bolj sprejemljiv način, na drugi lokaciji. V zvezi s pobudo KS Krško in KS Kostanjevica za razdelitev občine oziroma odcepitev pa Urbane pravi: "V KS Podbočje ne vidimo dovolj tehtnega razloga za razbijanje občine, saj v tem ne more biti rešitve problemov. Po našem mnenju to pelje v vse večjo razdeljenost glede na druge in pre- pričani smo, da bi potem imeli še manj. Naš inter- es je, da ostanemo v Občini Krško, ne zato, ker bi bili tako zelo zadovoljni v njej in z njo, pač pa zato, ker smo prepričani, da nam drugje ne bo bolje, sami pa nimamo pogojev za občino. Pogovori s Kostanjevico pa so bili že pred leti neuspešni in mislim, da tudi zdaj ne pridejo v poštev. Morda bo nekoč sprejemljiva delitev na tri občine, severno, južno in vmesno okoli mesta Krško, a to šele, ko bi že imeli svojo regijo, zdaj pa bi z vsako spremem- bo občine vsi precej izgubili! Sam pa menim, da bi vendarle morali nekaj storiti, da bi skupaj dogo- vorili strategijo razvoja tako'za mesto Krško kot za okoliške centre, kot sta npr. Kostanjevica, Sen- ovo, a tudi Podbočje in drugi kraji na podeželju, da bi se vsi lahko videli v tem konceptu razvoja." Tudi štiriletni program investicij po njegovem bolj zamegljuje probleme, nekako daje upanje, ki pa nima dovolj realne osnove. Urbane meni, da ima občina ima veliko služb in uslužbencev, na drugi strani pa krajevne skupnosti nimajo profe- sionalcev, ki bi lahko sledili vsem novim oblikam in možnostim sodelovanja in povezav tako v državi kot tudi v Evropi. Ne pričakuje povečanja števila profesionalcev za potrebe KS, »tarn tako nihče ne dela za plačilo«, a morda bi bilo dobro, da bi v občinski upravi zadolžili določene delavce za spremljanje in pomoč posameznim KS. Ne da bi ga posebej vprašali, Urbane pove, daje zdaj v zvezi z preimenovanjem kraja pri njih vse dokaj mirno, da življenje teče naprej in da "smo Podbocjani ali Krževci, če hočete, taki. da se sicer tu in tarn sporečemo, a znamo živeti naprej v slo- gi, kar daje rezultate, kakršne pokazali tudi zdaj, ob otvoritvi tega lepega športnega objekta, ki je namenjen resnično vsem." (N.C.) ObzorniK Informativna priloga Občine Krško ŠL43,Junl]2001 Krško se (jih) spominja <2> Prihodnje leto 2002 bo minilo 525 let, kar je današnje občinsko središče Krško dobilo mestne pravice. Ob petstoletnici tega datuma je bila v Krškem velika prosla- va, izšel pa je tudi zajeten zbornik z mnogimi prispevki, ki pa so obravnavali tudi druge kraje in osebnosti iz širše okoiice Krškega. Cetrt stoletja pozneje smo se v uredništvu Posavskega obzornika odločili, da s serijo zanimivih prispevkov in starih fotografij obeležimo to obletnico in hkrati zlasti mlajšim rodovom povemo kaj zan- imivega o kraju, v katerem živijo, delajo ali se učijo. Prispevke bomo pripravljali v sadelovanju z domoznanskim oddelkom Valvasorjeve knjižnice. GRADITEU NAJLEPŠE RENESANČNE ZGRADBE V OBČINI Akademik dr. Emilijan Cevc, najvidnejši slov- enski umetnostni zgodovinar, je v obširnem inter- vjuju kot »Naš gost« v letošnji aprilski številki re- vije »Rast« ponovno izjavil: »Cerkev v Leskovcu je celo najbolj čista srednjeevropska renesančna arhitektura, ena najlepših na naših [slovenskih, op.p.] tleh.« Ta cerkev je bila središčna tudi za mesto Krško nad 350 let, saj se je mesto izločilo iz leskovške župnije, ki se v pisnih virih omenja že od leta 1274, šele pred dobrimi stotimi leti; šele potem, ko je Jo- sipina Hočevar z donacijo 20.000 gld zagotovila sredstva za dvoje »dušebrižniških mest« (župnika in pomožnega duhovnika) in je ljubljanski kne- zoškof Jakob Missia okoli 1. septembra 1894 ustanovil »Faro Krško, ki naj začne delovati na praznik sv. Roženvenca, t.j. 7. oktobra tega leta.« Katoliška cerkev je najstarejša ustanova z neprekinjenim delovanjem, zato današnji zapis posvečamo graditelju cerkve Žalostne Matere božje, »ene najlepših« cerkvenih zgradb v Slov- eniji. Graditelj te cerkve, ki jo umetnostna zgo- dovina vseskozi uvršča med pomembno slovens- ko kulturno dediščino, je bil zavit v tančico skrivnosti skoraj pol stoletja, dokler je leta 1996 ni odgrnil neumorni raziskovalec slovenske cerk- vene zgodovine dr. Jože Mlinarič. V samostanu Rein pri Gradcu v Avstriji je odkril pismo opata Martina Duelacherja, naslovljeno 3.12.1554 na podkanclerja avstrijskega dvora dr. Jakoba Jo- nasa. 0PAT0V0 PISM0 Pismo je bilo napisano kot pojasnilo, ki ga je zahteval avstrijski deželni knez in kralj Ferdinand I., potem ko je iz župnije Leskovec dobil pritožbo vikarja Ivana Zistlpacherja, ki je skupaj z nekater- imi župljani obtožil svojega predstojnika, župnika Martina Duelacherja, da je kriv, da v župniji vse propada in da pri nas pobira le dohod- ke, ničesar pa ne popravi. Tedanji leskovški župnik je bil namreč od 1. 1543 tudi svetni du- hovnik samostana Rein, 29.6.1549 pa je bil izvol- jen za opata. Kot menih in predstojnik samo- stana sicer ne bi smel obdržati župnije, vendar mu jo je deželni knez za zasluge podelil dosmrtno, kar je potrdila tudi cerkvena oblast. Župnik pritožbene poti vikarja smatra za žaljive in neprimerne in zavrača njegove trditve, saj mu je ob sprejemu v službo (ok. 1550) župnijo izročil v odličnem stanju. Nato opiše svoje delo v župniji: zgradil je novo župnišče v Leskovcu, ma- jerijo (hišo za oskrbnika župnijskih posesti), par- mo (prostor za shranjevanje krme), hleve in še nekatera gospodarska poslopja ; pozidati je dal novo župnijsko in še eno cerkev, župnijska je bila prej le »tesna in majhna kapela«, opremil jo je z zakristijo, zakramentsko hišico, oboki, stebri, ka- pelami, prižnico in oltarjem, o čemer pričajo nje- gove insignije (znak časti) in letnica. Prepričan je, da bi komisija, ki bi pregledala stanje v župniji, ugotovila, da je za župnijo veliko storil, saj mu je tudi mnogo duhovnikov in plemičev zatrdilo, da bi tako lepa cerkev bila v okras vsakemu mestu. Poskrbel je tudi za mašne plašče, obleke za levite (duhovniške strežnike) in drugo opremo. Poudar- ja, da je v obnovo vložil tudi veliko lastnega denar- ja, kar vedo vikar in župljani in da sredstva, ki jih daje župnijska posest (župnija je bila takrat ureje- na v fevdalnem smislu, imela je svoja posestva, pobirala je tudi desetino) vlaga v obnovo samo- stana Rein. Pripravljen pa se ji je tudi odpovedati, zlasti zaradi »herezij in zmot«, ki pretresajo ka- toliško vero, deželnega kneza pa prosi, naj jo v tern primeru podeli Krištofu Lacknerju, magist- . ru svobodnih umetnosti iz Celja. ČAS IN RAZMERE Tojebiloobdobje, kojevžupniji žemočnovre- lo protestantsko gibanje. Novi veri se je predalo zlasti veliko meščanov Krškega, z mestnim sve- tom vred. Tudi vikar Zistlpacher je bil »v srcu pri- jazen krivoverstvu«, pozneje (1560) so ga deželni stanovi izbrali celo za pregledovalca protestant- skih knjig. Njegov organist (orglar) je bil Adam Bohorič, ki je z učenci svoje latinske protestant- ske sole, ki jo je v Krškem vodil od leta 1551, s Martin Duelacher Stebri s kaptteR, nosnd krfžnorebrastlh obokov v leskowkl cerkvi. ObzorniK El St 43. Jung 200t kultura in izobraževanje petjem sodeloval pri mašah. Kasneje (1563) sta se Bohorič in Zistlpacher, ki je bil v letih 1560 - 1566 župnik, razšla, njun sporpajebil domnevno tudi vzrok zaprtja Sole. Tudi vikarjeve pritožbe proti župniku Duelacherju so bile verjetno plod verskih nasprotovanj, saj je v materialnem oziru za župnijo resnično lepo skrbel in so bili očitki popolnoma neupravičeni. KDO JE BIL MARTIN DUELACHER? Rod Duelacherjev (Dularjev) izhaja iz Celja, Martin je bil iz družine celjskih mestnih sodnik- ov, po enem viru naj bi bil rojen celo v Krškem. Leta 1525 je bil v Budimü (na Madžarskem) pos- večen v duhovnika. 1534 ga je kralj Ferdinand I. predlagal oglejskemu patriarhu Marku Grimani- ju za župnika »cesarske župnije« Leskovec, naslednje leto pa ga je v imenu patriarha umestil Daniel de Rubeis, škof v kraju Caorle. Prva leta je v Leskovcu tudi živel. Po letu 1543 je bil hkrati še celjski župnik, kjer mu je bil podeljen tudi bene- ficij izumrlih knezov Celjskih. Njegov vzpon je povezan z drugo znano celjs- ko rodbino - Ungnandi, katere najvidnejši pred- stavnik je bil štajerski deželni glavar Ivan (Hans, Janž) Ungnand, vplivni mož na dvoru kralja Fer- dinanda I., pozneje tudi ustanovitelj in mecen založbe »Biblijski zavod« v Urachu, kjer je bilo tis- kanih večina slovenskih in hrvaških protestant- skih knjig, zavod je vodil Primož Trubar. Ungnan- di, znani protestantje, so bili od sredine 16. stol. tudi gospodje gradu Krško, z ženitvami v sorodu tudi z gospodi Rajhenburškimi, Brestaniški pa so imeli že od leta 1492 tudi gospostvo Šrajbarski turn v Leskovcu. Martin Duelacher je bil pod močnim vplivom Ivana Ungnanda, ki mu je omogočil tudi službo v Reinu, kjer je zadnjih deset let življenja preživel kot opat. Podeljena mu je bila še cast naslovnega škofa, nekaj mesecev pa je bil tudi škof v Dunajskem Novem mestu. Umrl je na Novega leta dan 1559 in bil vse do takrat tudi leskovški župnik, šele dve leti po njegovi smrti je bil na to mesto imenovan vikar Ivan Zistlpacher. Rodbina Duelacher je od 2. polovice 16. stol. trajno prisotna tudi v Krškem: 1558 je Boštjan Tuelacher postal krški meščan, med 1570 in 1575 je bil krški meščan Jurij D. hasnovalec (koristnik, najemnik) dvorca v kraju, priimek Dular je ohran- jen do današnjih dni. ŽUPNIJSKA CERKEV ŽALOSTNE MATERE BOŽJE V LESKOVCU Insignije župnika Duelacherja so v župnijski cerkvi na prižnici, naslikane na plošči prvega (levega) polja: župnikov grb in nad njim inicialki imena in priimka (od Valvasorja do 70-ih let 20. stol. so zato nastanek prižnice povezovali z letni- co 1500; rimska številka 1000 je M, 500 je D); na zgornjem robu, nad podobo Kristusa Odrešenika (4. polje) je letnica 1545, ki s postavitvijo prižnice verjetno pomeni zaključek gradnje cerkve. Pomen grba je pojasnjen na 2. polju, v krajšanih verzih v stari nemščini: Vgrbuje zvezda - v strahu in zmedenosti naj se človek obrne k Bogu. Ob zvezdi sta lilijina cvetova ¦ kar človek ukrene brez vere.je sama težava. Ob lilijahje deteljica - človeška modrost pri Bogu nima nobene veljave. Vgrbuje tudi rdeče polje - ubogi redkokdajpridejo dopravice brez daril in denarja. Grb je razdeljen na štiri polja (štiriperesna detel- jica ?), grbovni podobi v diagonalno nasprotno razvrščenih poljih sta ptici v rdečih poljih in fran- coski liliji (na reinskem grbu, ki je tudi diagonalno presekan), v Leskovcu pa želoda. Po napisu sodeč bi tudi tu morali biti liliji in tudi smiselno bi bilo, saj lilija simbolizira čistost, Devico Marijo, ki ji je pos- večena tudi cerkev, vendar je morda pozneje bila narejena preslikava. Že Valvasor (1689) piše o želodih, zato je grb pripisal gospodom Aichelbur- škim, za njim pa vsi, ki so prižnico predstavljali do 1. 1977, ko je dr. Cevc nakazal možnost, da gre za kriptogram (iz rodbine Aichelburških, ki ima v grbu tri želode, je bila soproga Inocenca Moscona, ki so mu Ungnandi prodali krški grad, zakonca sta bila graditelja znamenite protestantske Lutrovske kleti v Sevnici, kjer sta domnevno tudi pokopana). Na reinskem grbu se na vrhu pne obrazna podoba z znamenji opatovih časti, v Leskovcu pa čelada z dvema rogovoma. Diagonalni preseki tvorijo zvez- do, kar je bolj vidno na reinskem grbu. Prižnica. ki je izredno dragocen kos cerkvene opreme, sodi v severorenesančno umetnostno smer, njenega izdelovalca pa bi morda smeli pov- ezati z umetniki, ki so delali tudi za reinski samo- stan, saj predstavlja izredno umetniško dovrše- nost. Klesana je iz enega kamna v obliki osmer- okotnega keliha, kamen naj bi po ljudskem izročilu izviral iz antičnega mesta Neviodunum. Od tarn sta tudi v južno zunanjo steno vzidana dva rimska kamna: napis Sedatu in relief genija. Vidna strani- ca »genija iz Leskovca« predstavlja le eno od ožjih ploskev antičnega nagrobnika neviodunumskega meščana, v cerkev je vzidana narobe (leži), širša ploskev z napisom je zazidana. Krilati erot, genij smrti, je bil predkrščanski simbol, tisti, ki dušo popelje v nebo, zato ima v levici pretrgan krog (krog - simbol večnosti; pretrgan - minljivost ze- meljskega bivanja). Podoba je zaradi nad dvati- sočletne starosti že poškodovana, kopija je v pravilni legi postav^ena na Drnovem, kjer je mes- to Neviodunum prvi lociral dr. Gašper Tunckel- steiner, leskovški župnik v letih 1671-1695, kar je objavil Valvasor v svoji znameniti »Slavi vojvodine Kranjske«. Od Duelacherjeve zidave župnijske cerkve je minilo nad 450 let, vendar se ladja v tem času ni bistveno spremenila, ravno to pa jo uvršča v sku- pino arhitekturnih posebnosti, v njej je združeno dvoje umetnostnih stilnih obdobij: gotika in rene- sansa. Prostor sestavlja troje enako širokih in ena- ko visokih ladij, ki jih povezuje osem osmerokot- nih stebrov. Na vrhu stebrov je osem različnih kapitelov (glavičev), ki jih pokrivajo kvadratne plošče, na njih pa sloni 15 obokanih križnore- brastih polj. Ob stenah so polja naslonjena na konzole (nosilne kamne v zidu), ki so okrašene s kanelurami (podolžnimi žlebovi) in maskami. Teme cerkvenih obokov je še vedno rahlo (gots- ko) zašiljeno, pete pa se nizko spuščajo v prostor, kar je v razvoju gradnje cerkvenih stavb tistega časa pomenilo novost, ki jo je prinesla renesansa. Ta cerkev je najznačilnejša predstavnica prehoda v novo stilno obdobje na slovenskih tleh. Umet- nostni zgodovinar dr. Nace Šumi domneva, da je isti arhitekt gradil tudi leskovški grad, njegovo ime pa še ni odkrito. Cerkev je bila posvečena »Naši ljubi Gospe«, sredi 18. stol. pa je dobila dan- ašnje ime. Prvotni prezbiterij danes ni več ohranjen, v 2. • polovici 17. stol. je bil zaradi namestitve dragocenega zlatega oltarja povečan in baročno oblikovan, iz baročnega časa je tudi kapela na južni strani (oboje je financiral takratni lastnik lesk- ovškega gradu Herbard X. Turjaški, vrhovni povel- jnik Vojne krajine). Vbaroku je bil zgrajen tudi zda- jšnji pevski kor, zasnovan ob zvoniku, ki je roman- ski in gotski ostanek prvotne cerkve, imenovane Marijanajezeru. P.s.: Za posojeno slikovno gradivo se zahval- jujemo g. Ludviku Žagarju, župniku župnije ŽMB, za prevod nemških tekstov pa g. Olafu Lovrenčiču. Seznam uporabljenih virov je v uredništvu Posav- skega obzornika. L.S. Insignije Martina Duelacherja Vlestovcuh .... V samostanju Rein v Avstriji. El ObzorniK predstavitev ŠL 43. Jung 2001 Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK INFORMACIJA o poslovanju Sklada V LETU 2000 Poslovno leto 2000 je bilo za Sklad NEKponovno uspešno. Vtem letu je Sklad prvič po ustanovitvi izpolnil vsa pričakovanja in skupaj z vsemi drugi- mi akterji dosegel, da so se v celoti izvajala vsa določila Zakona o Skladu. V tem letu je NEK prvič po letu 1995 poravnala vse tekoče obveznosti in dogo- vorjeni del zaostalih obveznosti. Vletu 2000 je NEKv Sklad vplačala 3.869 milijonov tolarjev. Sklad je zbrana sredstva investiral v skladu z dolgoročno strategijo in naložbeno politiko. Tudi v letu 2000 je vodil politiko varnega investiranja in razpršenosti naložb. Zaradi varnosti naložb ima Sklad skozi celotno ob- dobje najmanj 30% finančnih naložb v vrednostnih papirjih, ki jih je izdala ali za njih jamči Republika Slovenija. Na dan 31.12.2000 je Sklad upravljal z 10.415 milijonov tolarjev. 59% sredstev je naloženih v obliki depozitov pri različnih slovenskih bankah, 35% v državnih vrednostnih papirjih (doma- čih in EURO obveznicah), 6% naložb pa ima Sklad v ostalih obveznicah. Donos portfelja Sklada za leto 2000 je znašal TOM+5,6% ali DEM+7,6%. Ob upoštevanju tržnih tečajev na borzi vrednostnih papirjev na dan 31.12.2000 pri vrednotenju portfelja Sklada ugotovimo, da bi Sklad ob prodaji vseh vrednostnih papirjev, ki jih ima v svojem portfelju, ustvaril 157 milijonov tolarjev kapitalskega dobička. Z nalaganjem denarnih sred- stev je ustvaril 1.044 milijonov tolarjev prihodkov iz financiranja. Dobra organiziranost in racionalna poraba sredstev sta se odrazila tudi v odhod- kih, ki so bili pomembno nižji od načrtovanih. V letu 2001 Sklad načrtuje prilive iz naslova rednega prispevka v višini 2.389 milijonov tolarjev ter iz naslova poravnave in dogovorov v višini 1.611 milijonov tolarjev. Z uspešnim nalaganjem sredstev naj bi v tem letu ustvaril cca. 1.500 mio SIT prihodkov od financiranja, ob koncu leta 2001 pa upravljal s cca. 17 milijard tolarjev finančnih naložb. MNENJE O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH Upravnemu in Nadzornemu odboru Skla- da za financiranje razgradnje NEK in za odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK Revidirali smo računovodske izkaze Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO ir NEK, in sicer bilanco stanja na dan 31.12.2000, izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter izkaz računa financiranja za poslovno leto 2000. Za računovodske izkaze je odgovorno poslovodstvo, naša odgovornost pa je, da izrazimo mnenje o njih. Revidiranje smo opravili v skladu s temeljnimi revizijskimi načeli in Mednarodnfmi revizijskimi standardi. Revidiranje smo načrtovali in izvedli tako, da smo si pridobili razumno zagotovilo, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napačnih prikazov. V okviru revizije smo preiskali dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v računovodskih izkazih. Ocenili smo tudi skladnost računovodskih usmer- itev z Zakonom o računovodstvu in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi ter pomembnejše metode izkazovanja vrednosti v računovodskih izkazih, ki jih je uporabilo poslovodstvo, ter ovrednotili razkritja v računovodskih izkazih. Prepričani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za mnenje o računovodskih izkazih. Na podlagi opravljenih preveritev menimo, da računovodski izkazi Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK, resnično in pošteno izkazujejo finančni položaj sklada na dan 31.12.2000 ter rezultate poslovanja za leto 2000 v skladu z določbami Zakona o računovodstvu. Ljubljana, 07.06.2001 DIREKTOR: Saša JERMAN Brane PODBORŠEK Pooblaščeni revizor Pooblaščeni revizor Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Cesta krških žrtev 59 Telefon: 07 / 49 01 710 8270 Krško Telefaks: 07 / 49 02 841 E.mail: sklad@sklad-nek .si Na osnovi 9. člena Zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krko ter 34. člena Statuta Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, objavllamo: BILANCO STANJA na dan 31.12.2000 8 KflMti M « I Prihodki od prodafe osnovrii sredstev 44 vfeoesrr 31.122000 01Ü12000 C ModnK 4Z627 mm I Race in drug izdatki zaposterti (40004009) 20.694 h DobNtanntavwipii 12Ü86D39 7L2ü7« II Prispevki detod zasoa varnrjst(40104013 3016 GO NeopreriTBterta ddg sredsVa 4.133 1352 III tzdatki za Uago in storitve (40204029) 18917 01 Poprawek wedxsti neop. dolg, sreritev (1943) (1524) M Qjema in druga opredTBtena sredsfc/a 17328 15337 0 ütötafri 15ÜBB5 GB Pcpawek vred. opr. in dr. neop. Sred (9.649) (7257) I Tr^rferi neprofilriTi agareadjam in ustzrovarn 1500 07 Doigtxocno dana pGsojte in depozib' 9.199545 3475592 II Crucp td» .^i^r'.ce-i !.-j;vo cuj^v^, v ^ coe" po žfVDan/u »• časn--».tri Večtn. Oelo ki One1.'" • Naqradna akcija za modri kasko i Najmodrejši odgovor je: i (obkrožite) i a), b), c) ; Ime in priimek: ; Ulica in hišna št.: •[ Kraj in poštna št.: AK - PO - 2