206. Itev. I*hals ras®« rce«3e8I žn ppasKtkou vsak dan ob IG. uri (SojseSdRa. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust Poitnlna plačana v gotovini. UuMlani, v torek 13« septembra 1921. f|3$r Posamezna šfcev. L h Lato IL fekasiio S«go#So¥. socljsino - ciemekratišne stranic©. is^sSoaska %l, 312. Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom aa ceio ieto K 28S, s:a pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije ra list so poštnine prosto. Upraviiištvo e ? L ubljanS, Frančiškanska ulica št. 8 i, Učiferska tiskarna. Brez obrekovanja in podtikanja ne gre. Nepoštenost »političarjev« v Sloveniji .ie znana stvar. Komaj smo objavili dopis iz Belgradu o Peskovi zadevi, že ve povedati klerikalno časopisje o zvezi z vla^o. o Pra-protnikovih in Tonetovih papirjih itd. Tako more pisati le moralni lump. če ni to le dovtip. Mi se v Peskcvo afero nismo vmešavali do sedaj, zato je pa klerikalno in narodnosocijalistično časopisje dosedaj pisalo, da podpiramo demokrate ali Jntrovce. ker molčimo. A sedaj, ko smo objavili dotič-no pismo z namenom, da se ta trapasta afera porine v večnost, pa zopet podpiramo demokrate in vlado ter dobivamo od njih menda milijone kot nagrado. Če so čitatelji teh listov pametni ljudje, morajo uvideti, kakšna nepoštenost je v taki obleko valnl politiki. Socijalni demokrati so zahtevali od vlade, da se dovoli vpogled v tozadevni akt vsem klubom. Tudi klerikalci in narodni socijalisti lahko pogledajo. Toda klerikalcem je ta boj všeč. ker vedno radi gazijo po blatu ter upaio, da bodo želi iz vse afere največji politični dobiček, dočijn smo mi odločni nasprotniki iniamnemu boju v Peskovi aferi kakor sploh vsem infamijam. ki jih zlasti klerikalci vsak dan ponavljajo proti naši stranki. Peskova afera ie sedaj v končnem razvoju. Raztegnila se bo na širši krog. toda. če se je kolo zasukalo. se mora zvrteti do kraja in dolžnost merodajnih činiteljev je, da stvar čim prej doženo. Koga zadene obsodba in koga ne. to vprašanje sedaj ne more več odločevati; kdor ie krivec, naj nosi posledice, ali sq to Peskovci, Ju-Irovci ali priče, to je za javnost irelevantno. Naše čUatelie pa naj ne vara hudobna sodba klerikalnega, narodno-socijalističnega ali demokratskega časopisja, ko vendar poznajo vso zlobnost in lažnjivost nekaterih »žurnalistov«, ki občinstvo farbajo s svojimi »žurnalističnimi Iznajdbami« in se potem hvalijo, kako imenitno so javnost potegnili. Naše časopisje se mora emanci-pirati od te metode, socijalni demokrati morajo imeti yero v svoje časopisje neoziraje se na to. kaj piše klerikalno ali demokratsko časopisje. Naši pristaši niso klerikalci, ne demokrati, ne narodni socijalisti, marveč socijalni demokrati, ki bi ravnali nespametno, če bi se ozirali na to. kaj ie onim všeč in kaj ne. N^j trobijo, naj lažejo, naj obrekujejo kakor srake, to se nas ne tiče; mi imamo ravno pot. odkrito in se nimamo bati nobene lojalne kritike. nepoštenost pa moramo zavračati tako kakor zasluži. O naši politiki pa ne bo pdločeval ne Novi čas ne Jugoslavije ne Jutro in ne Domoljub. To nas ne briga, kat ti listi pišejo ; mi imamo svojo pošteno pot, odkrit vizir. Od tega ne moremo in ne smemo odstopiti. B. Krekič: Karakteristika ministrskega projekta službene pragmatike za železničarje. (Konec.) Kategorije osobja. Vse železniško osobje naj se deli v tri kategoriie, in sicer v I.. II. in III. kategorijo, v katere so uvrščeni: I. vigji in nižji uradniki. ji. uslužbenci in kvalificirani delavci. III. pomožni uslužbenci in nekvalificirani delavci. V kategorije naj se uvrste po dejanski sposobnosti, katero so pokazali v službi, brez ozira na šolsko izobrazbo. Pri enaki sposobnosti naj imajo prednost oni z višjo šolsko nanbrazbo. Vsaki nastavljenec naj ima pravico do napredovanja v višjo stopnjo, če izkaže za to potrebno sposobnost. Dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški: LISTEK. 0 zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja. (Referat na zborovanju blagajničnih zdravnikov Slovenije ob priliki III. iugoslov. lekarskega skupa v Ljubljani.) Častiti gospodje kolegi! Porabili smo priliko III. jugoslov. lekarskega skupa. na katerega so prihiteli zdravniki iz vseh krajev naše domovine in Vas povabili na današnje zborovanje, na katerem naj se pomenimo o svojih skupnih nalogah in bodrimo za bodoče delo. Imeli smo pred očmi dejstvo, da je danes socialno zavarovanje najvažnejši nosilec zdravstvenega varstva za Široke plasti naroda. Kakor Vam je znano, so bolniške blagajne, posebno dokler so bile omejene na manjše okoliše, svojo nalogo videle zgolj v tem. da so svojim zavarovancem nudile zdravniško pomoč in boleznino, oziroma namesto te zdravljenje v^ bolnišni- Plače. Razlika v plačali: I. ‘100 II. 300 III. 200 200 150 100 cah. Kmalu pa se je izkazalo, da je to nezadostno, ker ie zavarovancem v socialno - zdravstvenem oziru kaj malo pomagalo in ker je bolniškim blagajnam nrouzročalo stroške, ki niso bili v nobenem razmerju z doseženim uspehom. Uprave socialnega zavarovanja so zgolj z gospodarskega stališča uvidele, da jb kolikor moč zgodno izpozaiavanje in odkrivanje bolerni, preprečevanje njih zlih posledic in odoravljanje nezgodnih nevarnosti najuspešnejše sredstvo, da se zmanjšajo stroški. Iz tega izpoznanja. torej iz neke notranje potrebe, so se razvile preventivne zdravilne metode, ki so vzele v svoje okriljg celo vrsto kroničnih bolezni, pred vsem pa tuberkulozo. Ideja preventivnega zdravljenja, preprečevanja bolezni, je postala slednjič tako važna, da so se začeli nanjo ozirati tudi .socialni zakonodajalci in da ie že dosedanji zakon o ljudskem bolezenskem zavarovanju pripuščal preventivna zdravljenja tudi pri svojcih, torej pri omla-dini. pri naraščaju zavarovancev. Ravno vsled te tako dalekosežne razširitve je postalo socialno zava- Minimalna Plača naj bo tako vi- j soka, kakor je fiziološki minimum j za eksistenco. Specifikacija Plač: Plača naj sestoji iz treh delov: Temeljna 50% trenotno potrebnega minimuma za eksistenco, ki je izrazito konštatiran. Spreminialna. v katero je všteti drugi del kulturnih potreb, ki se pa na podlagi predlogov gospodarske nih komisij železničarjev personalnih komisij ali železniške uprave, od časa do časa po stanju draginje višajo ali nižajo. Špecijelne. katere so odvisne od špecijelne.ga službenega značaja. Temeljne in spreminjevalne plače so normalna nagrada vseh nasra-vljencev, med tem ko so špecijelne plače nagrada za špecijelno delo kakor n. pr. vožnja, nočna in slične službe. Špecijelna plača naj dosega dejansko višino povečanih izdatkov v dotični službi (pri strojnem in voznem osobju n. pr. toliko običajnih dnevnic, kolikor dni povprečno mesečno vozi, proračunane na kilometrino. škodo, pavšal in slično). Plače se toraj grupirajo iz: temeljne. kot nespremenljive, spremenljive ali automatične napram draginji in špecijelne doklade napram službenem značaju. Delovni čas naj bo za vse panoge železniške službe S ur dnevno. To je program uprave, katerega naj sistematično i?yede in katerega naj vsi v to pozvani činitelji. nadzorujejo. Dokler se ne proizvede, naj se prehodno določi, najdaljši delovni čas za eksekutivno osobje 10 ur. na to odmor 20 ur. čuvaji in postajno osobje 12 ur. odmor 24 ur. .delavni-ško. knrilniško, skladišno in prožno osobje 8 ur. odmor 16 ur. Čezurno delo je vse. kar ie več kakor ie gori navedeno in se plača z 100% povišanja vseh prejemkov. Nedeliski počitek. za vse osobje vsakih sedem dni, brez ozira na dan in traja 36 ur. Letni dopusti na? bodo za vse kategorije železničarjev enaki toda po načelu: za vsako službeno leto en dan in pol dopusta. Dopusti naj bedo radi tega enaki, ker naj sc razlika med lažio in težjo službo, med zdravejšo in nezdravo zahteva pri odreditvi dnevnih ali tedenskih delovnih ur, tako da se v težji in nehigijenični službi dela manj nego v ostalih. Razlika nai se pa poleg tega zahteva tudi v hitrejši dosegi pokojnine. Zavarovanja v bolezni, proti nezgodam, invali-diteti in za starost nai bodo obligat-na. toda inštitucije samoupravne in v rokah zavarovancev samjh. Gmotna sredstva naj daje delodajalec, po potrebi, na razpolago. V vseh slučajih se imajo uslužbenci. takoj po vstopu v službo, zavarovati. Izvzet je le slučaj zavarovanja za starost, katero nastopi v slučaju stalne namestitve. Višina podpore nai bode v vseh slučajih enaka rednim dohodkom zavarovanca, ko Je še opravljal službo In sicer temeljnim in spremenjevalnim poleg pro-siih zdravil in zdravnika. Pravico do pokojnine dobe vsi nastavljenci. čim postanejo stalni (po enoletnem provizoričnem stanju.) Polno pokojnino dosežejo oni na lažjih službenih mestih po 25. oni s težjo službo pa po 20. letih. če so preje vpokojeni se jim izplača pro»entualna pokojnica po službenih letih. Prekinjenje službe. Nobenega stalnega nameščenca se ne more odpustiti, samo vpokoji se ga lahko. Denarne kazni se ne morejo v nobenem slučaju Izrekati. Kaznuje se lahko z ukorom in v večkratnem slučaju s premestitvijo. Ugodnosti pri vožnji. Vsi nastavljenci imajo pravico do brezplačne vožnje za sebe In družino na železnicah in parobro-dih in sicer: I. kategorija v I. razredu; II. kategorija v II. razredu In III. kategorija v III. razred«. Stanovanja. Železniška uprava je dolžna, da preskrbi za svoje nastavljence zasebna stanovanja. Skrb nai teži v tem pravcu. da postane vsak železničar. ko stopi v pokoj lastnik družinskega stanovanja, katerega bi tekom svoje službene dobe redno v mesečnih obrokih v smislu mesečne najemnine, izplačal. ( Zasebno življenje nastavljencev je izven razmotriva-nia v zakonu o železnicah, in ni podrejeno nadzorstvu podjetia, toraj v mejah meščanskih zakonov popol- noma svobodno. Izven službe je vsaki nastavljenec svoboden državljan in ni dolžan podjetju polagati računov za svoje zasebno življenje, Poiltllne westi. + .Slovenski Narod« in radikalci. Več hrvaških listov poroča, da radikalci v Belgradu upajo, da dobe sčasoma v svoja roke »Slovenski Narod«. Ce res tudi delu« jejo na tem, nam ni znano. + Volitve v okrožne skupščine v Srbiji se bodo vsled sklepa ministr. sveta vršile 16. oktobra. + Italijanski kovinarji In uradniki pri kovinarskih industrijah — se pripravljajo na splošen boj proti podjetnikom, ki jim hočejo znižati plače za 20% kot priprava za 50% znižanje. + Italijanski zakon o vojaških naborih je bil razširjen tudi na anektirane pokrili* ne. K naborom bo klican najprej letnik 1901' j in sicer ne pred 1922. + Nemčija In Letska sta podpisal! medsebojno trgovinsko pogodbo. + Amsterdamsko vodstvo pozivna delavstvo vseh dežel nag bojkotira izdelk« pri nas dobro znanih čokoladnih podjetij v Svicl Peter, Caillet in Kohler radi skrajno brezobzirnega postopanja lastnikov teh tj« vam z delavstvom. + Stavkovno Ribanje na Španskem s« širi z veliko hitrico. Bolj in bolj zavzema političen značaj in neka poročila govora o revoluciji. Teh poročil ni mogoče kontrolirati, ker je vlada uvedla brezpogojno cenzuro. AsturSkim rudarjem so se pridra* žili tudi poljedelski delavci v tej pokrajini in tudi po drugih. V Madridu so stav-bincl proglasili splošno stavko. Zaradi teli gibanj je skoro popolnoma zastal prevoz vojaštva in vojnega materiala v španski Maroko. + Comu potem razorožltvene kotite* renče? Ameriški predsednik Hardlng, tisti ki ima o svetovnem miru najbolj polna usta, Je te dn( v washingtons'kl vojaški Roli Imel govor, v katerem Je dejal, da je upanje na popolno odstranitev vojne prazno, Po njegovem mnenju bosta vojska to vojna mornarica vedno obstajali. Hardingu in vsem ena&im gre pač le naslednji kratki odgovor: militarizem bo obstajal, dokler ga bodo odpravljali taki ljudje, kakor j« on. Ampak tisti ljudje ne pomenijo niti peščice proli človeštvu, ki drugače misli. In tisto človeštvo bo prej ali sle) od samih misli prešlo tudi do dejanj. SODRUOI PEVCI IN PRIJATELJI DELAVSKE PESMI! Vse sodruge pevce in priatelje delavske pesmi, ki hočejo pristopiti in sodelovati v pevskem zboru »Svobode*, poživljamo, da se prijavijo k pevskemu odseku, in sicer v tajništvu »Svobode« Aleksandrova ul. 5, pritličje desno. Sodrugi in prijatelji delavske pesmi, odzovite se oozivu k delu čim najštevilnejše! rovanje glavni nosilec zdravstvene-' ga varstva med narodom. Pa tudi uosredno ie socialno zavarovanje — ako tudi ne v naši ožji domovini, pa vendar v sosednjih deželah in drugih državah — veliko storilo v zasledovanju tega cilja s tem, da je dalo na razpolago potrebna sredstva za razne .socialne naprave, na pr. za kolonije higiensko urejenih delavskih hiš, za odpočivališča. za zdravilišča proti tuberkulozi itd. K vedno jačjemu naglašaniu preventivnih zdravstvenih metod pa nas sili tudi ves razvoi današnje medicine. Kakor Vam je znano, doživlja medicina- danes naravnost krizo in stoji v znamenju nekega preporoda, namesto dosedanje individualne medicine in individualne terapije stopa vedno boli socialna medicina. Pokazalo se je. da je individualna medicina, ki obrača vso svojo skrb in pažnjo le na posameznega člo/eka, da. včasih le na posamezne njegove organe, pi;oti tako važnim in razširjenim .ljudskim boleznim brez moči. Znani socialni higienik Grotjahn pravi: »Velik, da številčno pretežni del vseli bolezen- skih pojavov je zdravljenju le v majhni meri dostopen, preprečiti pa se dajo vse bolezni.« Akoprav temu izreku ne moremo brezpogojno pritrdili. kajti naravne obrabe organizma ne moremo preprečiti, ako tudi jo lahko zavlečemo, pa moramo vendar, .izjaviti, da nam obetajo preventivne metode veliko več uspeha, kakor pa individualno zdravljenje. In tako ie vedno boij prodrlo spoznanje, da moramo upropaščeno narodno zdravje regenerirati na novi podlagi in da mc*a namesto stare individualne medicine stopiti nova medicina na osnovi ljudskih potreb in to je ravno socialna medicina. Socialna etijologija in socialna patologija sta nam pokazali, da leži vzrok večine bolezni, posebno pa takozvanih ljudskih bolezni v socialnih. to je v življenskih. stanovanjskih ip poklicnih prilikah, v miljeju. Tu je torej treba zastaviti sile. Naravnost uspeh socialnega zavarovanja. torej bolniških blagajn, pa tudi privatnih zavarovalnih družb za življenje in njihovih izkušenj ie. da slopa danes vedno boli v ospjedje doslej zanemarjeni pojem konstitu- cije in rasne higiene in da so začeli na tem PoJju delovati odlični kliniki in učitelji medicine, ki so si dos!. svojo slavo stekli ravno na polju individualne medicine, kakor Miiller, Martius. Gottstein. Tamr.čr in drugi. Nauki eugenike in rasne iii-giene pas pa tudi uče. da na pr. pri takozvanih konstituciionalnih boleznih ne smemo videti pred sebej le bolnega človeka, teniveč konečnl produkt evolucije, ki sega morda že generacije nazaj. Mislim, da Vam kot zdravnikom stvari ni treba dalje razjasnjevati. Kadar sem imel bodoče naloge socialnega zavarovanja razložiti la ukom. sem rabil pri-prost primer. Dejal sem: Akoravno so blagajnični zdravniki doslej uspe-! šno in požrtvovalno zdravil: vsak slučaj tuberkuloze in vsak slučaj spolnih bolezni, zaradi tega tuberkuloze in spolnih bolezni med delavstvom ni postalo mani. To kaže. da moramo svoje delo orientirati v drugem smislu in da se morajo pri socialnem zavarovanju pred vsem tudi uveljaviti preventivne metode. (Dalje prih.) irsolavg. PTUJSKI ŽUPAN SOCIJALNl DEMOKRAT. Podžupan NSS Blažek. Snoči se je vršila v Ptuju seja Občinskega sveta glede izvvlitve fupana in podžupana, pri kateri je )il izvoljen za župana zopet sodrug u07inšek, za podžupana pa NSS Blažek, ki sp ga podprli demokrati >roti socijalističnemu kandidatu Sesuli. Lozinšek je dobil pri tretji volit-’/i 11 glasov, demokrat dr. Senčar pa le 8. O seji bomo še poročali. CENTRALNA UPRAVA. Državni podtajniki, — Osebni kabinet. LDU. Belgrad, 12. sept. Danes je pravosodno ministrstvo predložilo zakonodajnemu odboru načrt zakona o centralni upravi in o državnem svetu. V tem zakonskem načrtu o centralni upravi je predvidenih 12 ministrstev: 1. ministrstvo za pravosodje in vero; 2. ministrstvo prosvete; 3. ministrstvo za zunanje stvari; 4. ministrstvo za notranje stvari; 5. finančno ministrstvo; 6. ministrstvo za vojno in mornarico; 7. ministrstvo za javna dela; 8. ministrstvo za promet, pošto in brzo-jav; 9. ministrstvo za poljedelstvo in vode; 10. ministrstvo za trgovino in industrijo; 11. ministrstvo za narodno zdravstvo in socijalno politiko; 12. ministrstvo za šume in rude. Njihova pristojnost se bo odredila s kraljevo uredbo. Ministri so lahko tudi brez portfelja. Ministrskim sejam smejo prisostvovati tudi državni podtajniki. Državni podmjniki zastopajo ministre v njihovi odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi odgovornega ministra in imajo pravico govoriti v narodnem predstavništvu. Čas. ki ga prebijejo v tem poslu, se jim računa kakor v državni službi. Dalje sme vsak minister, a'ko smatra za potrebo, da s svoio na-iedbo sestavi osebni kabinet. Temu kabinetu se uradni posli ministrstva ne morejo izročevati, temveč samo osebne iti politične odločbe ministrstva. Nameščenci osebnih kabinetov ministrstva se nastavljajo z ministrovim odlokom. Oni niso aktivni uradniki in jim minister določa plače po zaslišanju ministrskega sveta. »SAMOSTOJNI« KMETJE — RADIKALNA STRANKA. LDU Zagreb, 12. sept. Dopisnik »Novosti« poroča iz BelgTada, da se }e ob prihodu slovenskih poljedelcev v Belgrad mnogo govorilo o spoju samostojne kmetske stranke z radikalno stranko. Ta vest prihaja iz okolice ministra Puclja, kot potrdilo za to pa se navala akcija dr. Žtipa-niča in dr. Janjiča na kmetskem kongresu na Bledu. DEMISIJA BAVARSKE VLADE. LDU Miinchen, 12. sept. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom dr. von Kahra. Sklenila se ]c demisija kabineta, ki bo do nadaljnesa vodil svoje posle še nadalje. GLAD V RUSIJI. LDU Moskva, 12. sept. V pokrajini Saratov izvršujejo kmetje samoumore, ker jim preti smrt od gladu. — Ameriška pomožna akcija za otrofce je že začela delovati v Petrogradu. Tam namerava prehranjevati 50.000 otrok. ODBOR ZA POMOČ STRADAJOČIM LDU Moskva, 12. sept. Po pogodbi, dne 27. avgusta sklenjeni med sovjetsko vlado in pooblaščencem ženevske konferenco Nansonom, se ustanovi v Moskvi mednarodni izvrševalni odbor za pomoč strada)očdm. Zadnje dni je dospelo že razno blago za organizacijo v Moskvo. Dnevna kronika. Protest proti postopanju ptujskih demokratov pri seji, ki je bila sklicana v soboto za volitev župana, je vložil včeraj poslanec sodr. Korun rri predsedstvu pokrajinske irorave z.a Slovenijo. Kongres blagajniških zdravnikov v Slo. venili. V petek, 9. t. m. popoldne se je vršil v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani kongres zdravnikov bolniške blagajne za Slovenijo v Ljubljani. Zborovanja se ,e udeležilo nad 60 blagajniških zdravnikov, zastopnikov uradov in odposlanci iz cele države. Kongres je otvorll višji blagsujnič-ni zdravnik g. dr. Peter Košenina iz Ljubljane, na čigar predlog je bil izvoljen za predsednika višji blag. zdravnik dr. Jankovič iz Maribora. O točki »bodoče naloge socialnega zavarovanja« je poročal Sef-zdravnrk blagajne g. dr. Demeter Bleivveis. Poročilo priobčimo v celoti po sienogra-flčnem zapisniku (glej današnjo številko »Napreja«). Bolniški blagajni častitanio ra pridobitvi tako sijajnega strokovnjaka na polju socialne medicine, kakor Je dr. B!ei-wels. Pri drugih točkah Je kongres obravnaval zdravniške stanovske zadeve in je napravil več važnih zaključkov. Lakota v Hercegovini. Kakor je letošnja suša storila po vsem svetu zelo mnogo ikode, tako le tudi v Hercegovini, ki je bila že zmlrom — tudi ob dobri letini — pa- sivna, prtzadjal« mnogo škode in pTetl njenemu prebivalstvu lakota. Da pa se prebivalstvo obvaruje najhujšega, so se zastopniki Hercegovine obrnili na centralno vlado s prošnjo za takojšnjo izdatnejšo pomoč. Toda minister za socialno skrb Jim Je odgovoril, da mu je finančni minister črtal kredit za podpore pasivnih dežel, vsled česar jim ne more ugoditi. Kako upravlja buržoazlja narodno premoženje. »Zvono« piše: Gnilo in pokvarjeno blago, katerega ministrstvo prehrane in obnove — vzlic nepregledne množice inšpektorjev, tajnikov, skladiščnikov in pisarjev — ni utegnilo razdeliti tekom dveh let, ko Je bilo še blago zdravo, razdele te dni narodu v obmejnih srbskih okrajih. Zanima nas, če hočejo izvesti preiskavo proti onim, po katerih krivdi je toliko blaga zgnilo. Ljubljanski velesejm In brivski mojstri, Vsled ljubljanskega velesejma so sklenili j?, brivski mojstri, da so imeli na praznik 8. septembra 1921. delavnice odprte 'kljub delovni pogodbi sklenjeni 8. avgusta 192t. L, ki določa, da morajo biti delavnice na praznike zaprte; kar je bilo objavljeno tudi v časopisih s strani pokrajinske zadruge mojstrov. G. Franchetj je sklical 6. septembra sejo, na kateri so sklenili delati na praznik 8. septembra, ne da bi se preje sporazumeli z osrednjim društvom brivskih pomočnikov, nego so sklep enostavno oktro-irali. Seveda se je pomočniški zbor kon.:i-Ijantno držal sklenjene pogodbe in ni delal. Toda ni veliko tako poštenih mojstrov, Ki bi napram svojim pomočnikom koncHijant-no postopali. Tako n. pr. je bil g. Kosec tako predrzen in je svojemu pomočniku odtegni! od tedenske plače 50 K. Opozarjamo merodajno oblast, da g. Kosec sploh noče poznati nobenih predpisov oblasti in postopa s svojim osobjeni, kakor se mu zljubi. Dela zjutraj, opoldan In zvečer, čez uro brez vsake odškodnine. Toda so še drug) slični mojstri, tako n. pr. starinar Derganc, ki tudi ne priznava nobenih predpisov s strani zadruge, a še mani s strani poverjeništva za socialno skrb. Osrednje društvo brivskih pomočnikov protestira proti takšnemu postopanju pokrajinske zadruge mojstrov 1. ker se vsi konciljantno ne dr/e svojih cenikov, 2. ker kršijo predpise o pomočnikih in apelira na poverjeništvo za socialno skrb, da ukrene potrebne korake. — Glavni odbor osrednjega društva brivskih in lasničarskih pomočnikov. Vinska trgotev »Svobode«. Društvo namerava dne 8. oktobra t. 1. prirediti v veliki kazinski dvorani v Mariboru vinsko trgatev, ki bo spojena z raznimi drugimi zabavami. Opozarjamo že danes na to. Letno gledališče v hotelu Tivoli igra samo šc do četrtka 15. t. m. Predstave se vrše na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani. Mesto hišnika. Mestna občina potrebuje hišnika za poslopje »Mladika« v Šubičevi ulici št. 9, Prosilci morajo biti neopo-rečeni, oženjeni brez otrok, ne preveč mladi in če mogoče izučeni ključavničarskega oferta ali vsaj Izprašani kurjači. Prošnje je vlagati pri mestnem gospodarskem uradu do 16. septembra 1921. Plača po dogovoru. Hotel »Moskva« v Belgradu, največia In najlepša belgrajska zgradba., ki je bila doslej last ruske zavarovalne družbe »Rusija«, je kupila Jadranska banka v Belgradu za 11,500.000 dinarjev. Iz strank©. Sodruge v Spodnji Šiški opozarjamo na diskusijski večer, ki bo jutri v sredo ob 20. uri v bivši nemški šoli. Iz strok. erganEzaciji. Sela centralnega odbora kovinarjev se bo vršila v sredo 14. t. m. — Tajništvo. PRIČETEK ŠOL. Glasbena Matica v Ljubljani. Ureditev urnika za gojence konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani se vrši po sledečem -e-du: Vsi gojenci solopetja naj pridejo k razdelitvi ur v sredo 14. t. m. pop. ob. 3. uri. Gojenci vseh letnikov glasbene teorije, združene s petjem, v četrtek 15. t. m. ob 3 uri pop. Gojenci klavirja v četrtek 15. t. m. ob 4. uri pop. Gojenci gosli v petek 16. t. m. ob 4. uri pop. vsakokrat v dvorani G'asbene Matice v Vegovi ulici 7--II. Kr. drž. trgovska akademija v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. trgovske akademije naznanja, da se vrši vpisovanje v prvi in drugi letnik od dne 13. do inkl. 15. septembra na . srednji tehnični šoli v drugem nadstropju, soba št. 6, in sicer od 9—12 'm 3 do 6 ure. Začetek pouka bo naznanjen na deski v avli omenjenega zavoda. Vpisovanje v abiturijentski tečaj se vtšI 25. do 30. septembra na fetem zavodu. — Ravnateljstvo. Gospodarstvo. — Ljubljanski veliki semenj se je zaključil v ponedeljek dne 12. t. m. ob 18. uri zvečer. Razstavljata lahko prično o.l-važati svoic blago v torek dne 13. t. m. ob 7 uri vjalraj. Izkaznice za odvoz razstavnega blaga izdaja po predhodnem dovo.je-nju sejmskega urada družba za mednarodne t.anspute