v železarni Štore: Posvetovalnice po vseh obratih v Železarni Store so dolgo razmišljali, kako bi približali delavsko upravljanje vsem članom kolektiva in vzpostavili tesnejši stik članov delavskega sveta z volilci. Lani so se odločili in ustanovili T vseh obratih in oddelkih posebna po- svetovalna telesa delavskega sveta. V njih sodelujejo poleg članov delavskega sveta še zastopniki obratnega sindikal- nega odbora, organizacije ZKS in LMS ter obratovodstvo in vsi mojstri. Posvetovalna telesa so se v razdobju enega leta uveljavila že skoraj v vseh obratih in oddelkih, razen v oddelku zi- darjev, tesarjev in modelne mizame. Ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bi se k posvetom sestajali vsakih štirinajst dni in po potrebi. O svojih zasedanjih in po- svetovanjih skrbno pišejo zapisnike, ki predstavljajo koristna napotila delav- skemu svetu in ostalim organizacijam. O svojem delu poročajo posebni komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki delavskega sveta, upravnega odbora, tovarniškega komiteja ZKS, LMS in sindikata. Iz zapisnikov in konkretnega dela po- svetovalnih teles je razvidno, da so ime- la ta posvetovalna telesa od ustanovitve pa do danes že nešteto pomembnih se- stankov in raznih posvetovanj, na ka- terih so v glavnem razpravljali: o proiz- vodnji, kvaliteti proizvodov, delovni di- sciplini, porabi zaščitnih sredstev, o delu HTZ, o tehnološki disciplini, o zmanj- šanju obratnih delovnih nezgod, o osva- janju novih kvalitet, o organizaciji dela in slično. Razen navedenega so posveto- valna telesa razpravljala tudi o gradivu, ki ji^v ^^'nravljen za zasedanje delavske- ga s\ Vi^li upravnega odbora podjetja. Najvažnejša naloga posvetovalnih te- les je, da seznanijo člane kolektiva z vsa- kodnevnimi vprašanji in stanjem proiz- vodnje, poleg tega pa tudi njihove ume- stne predloge za izboljšanje delovnega procesa in slično posredujejo samo- upravnim organom. J. M. ZEMLJA NIKOGAR Miklošičeva ulica se kar lahko postavi med lepo urejene celjske ulice, saj mejita na njo dve novi in obenem največji sta- novanjski hiši v mestu, pa tudi druge hiše so kar lepo urejene, v zadnjih dneh so uredili tudi nov park. Vendar pa za- pušča ulica neugoden vtis s svojo parcelo med hišama št, 2 in 6, torej parcela št. 4, ki ni zazidana, zato pa raste na njej visok plevel. Izgleda, da je ta zemlja nikogar in se zato nikdo ne zmeni, da bi plevel požel in odstranil, TUDI NA TO BI SE LAHKO KDO SPOMNIL Marsikateri obiskovalec »Celja 1957« se je čudil in pritoževal nad velikimi mlakami vode med železniškimi tiri na celjski postaji. Ce je že vse lepo ure- jeno, bi moralo biti tudi to, še prav po- sebno, ker se veliko obiskovalcev pri- pelje z vlakom in so ob času dežja prvi in pa zaključni vtisi kaj malo rožnati. Saj ne bi bilo treba veliko — samo ne- kaj gramoza in blata ne bi bilo več. Jakob Cerovšek iz Kasaz pri Petrov- <5ah je ponoči vozil s kolesom. Na cesti je srečal avtomobil. Srečanje ga je ta- ko zmedlo, da je padel. Pri padcu je flobil poškodbe na glavi. Miha Pungartnik iz Rakovca pri Vi- tanju si je pri padcu zlomil nogo. Z nožem v roki je nesrečno padla Ana Kuzman iz Vitanja. Pri padcu si je prerezala žile na roki. Z gospodarskega poslopja v Belogah pri Šmarju je padla Urška Jager. Do- bila je pretres možganov. Elizabeta Logarič iz Bednice pri Ivanjcu je obirala hmelj pri posestni- ku Kolobarju v Kasazah. Ponoči je padla s kozolca in si je poškodovala hrbtenico. Pod vprežni voz je padel posestnik Anton Lednik iz Kasaz. Dobil je po- škodbe na glavi in rokah, V gozdu je padel in si zlomil rebra Fortunat Viščenik iz Lepe njive pri Mozirju. V Ar j i vasi je pri delu padel in si poškodoval roko Martin Kruleč. Obiralki hmelja Liziki Mojzeš iz Ri- Jeke pri Ivanjcu na Hrvatskem, je na Polzeli padla na glavo deska. Neza- vestno so prepeljali r celjsko bolniš- nico, V Polju ob Sotli so našli na njivi nezavestno Cecilijo Lah. Prepeljali so |o v celjsko bolnišnico. T času od 17. do 24. «Tgnst« 1957 je bilo rojenih 18 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Ferdinand Gorjanc, kIj«čaTničar in Elizabeta Kovač, uslužbenka, oba iz Hotnnja. Karol Kna- felc, strugar iz Stor in Antonija Lečnik, snažilka ia TrboT. Vinko Strašek, delavec iz Kompol in Elizabeta Brgiez, delavka iz Sp. Hndinje. Viktor Korenjak, delavec in Marija Bedrač, nameščenka, •ba iz Celja. Rudolf Verhovšek, kurjač iz Kom- in Štefanija Eržen, kuharica iz Bukovžlaka. Umrli so: Majda Jazbec, otrok iz Gotovelj, stara 4 mese- ee. Rudolf Dremelj, otrok iz Začreta, star 19 dni. Katarina Malej, upokojenka iz Celja, stara 92 let. Peter Debelak, kovač iz Huma na Sutli, star 61 let. Cecilija L.ah, gospodinjska pomočnica Iz P*lja ob Sotli, stara U let. KNJIGE LASTNE ZALOŽBE KNJIGE ZA VSE SOLE KNJIGE VSEH TUJIH ZALOŽB KUPUJTE PRI MOHORJEVI DRUŽBI V ZIDANŠKOVI ULICI 7 CELJE 1957 *CELJE 1957 *CELJE 1957 Tovorna golontepije, gumliov in pisspnišiiih potrebščin ŠOŠTANJ fe v svojo tekočo proizvodnjo vključila celo vrsto odličnih galanterijskih izdelkov za široko potrošnjo. — Oglejte si naš paviljon na razstavišču, kjer boste presenečeni nad pestrostjo in dovršenostjo naše proizvodnje! Po kratkotrajni, a mučni bolezni, nas je zapustila Ceplak Marija — Kranjčeva mama iz Krope. Prebivalstvo Bočne jo je v sredo spremilo na zadnji poti. Tov. Ceplakova se je rodila 1892. leta v Bočni kot hči delavca. Imela je trinajst bratov in sestra, zato je morala že mlada stopiti na samostojno življenjsko pot. V I. svetovni vojni ji je padel mož. Ostala je sama z dvema otrokoma. Ustvarila si je nov dom in srečno živela z drugim mo- žem in osmimi otroki. Ko je tujec pre- gazil našo zemljo, Kranjčevi družini ni bilo vseeno. Prvi organizatorji odpora in kurirji so prihajali pod njihovo streho, kjer so se lahko nahranili in odpočili. Ko se je bližala prva obletnica razkosanja naše zemlje, je Kranjčeva mama šivala slovenske trobojnice, ki so jih potem nje- ni sinovi raznesli ,po vsej Zgornji Savinj- ski dolini. Ko je okupator zvedel za vse to, so ji 7, julija 1942 ustrelili sina, 15, avgusta istega leta pa še druga dva. Njo so z možem in hčerko odpeljali v zlo- glasno taborišče smrti — Aushwitz, kjer je mož že po enem mesecu umrl. Po osvoboditvi se je s tremi otroki vr- nila na svoj dom. Navidez zdrava je v sebi nosila zavratne klice bolezni, ki jo je spravila v prezgodnji grob. Kako je bila cenjena med prebival- stvom, je zgovorno pokazal njen pogreb. V Bočni že dolgo ne pomnijo takega. Pred hišo se je od pokojnice poslovil sosed, tov, Kranjc Franc. Pevski zbor ji je zapel žalostinko. Ob zvokih žalne koračnice, ki jo je igrala sindikalna godba iz Nazarij, se je p>omikal žalni sprevod na pokopali- šče. Poleg njenih bližnjih se je pogreba udeležila velika množica domačinov in zastopniki občine, množičnih organizacij in Zveze komunistov. Poslovilne besede je izrekel tov. Jože Poznič, predsednik krajevnega odbora ZB NOV. Ko so pogrebci ob zvokih žalostinke spustili krsto s pokojnico v grob, je bilo malo takih, ki ne bi imeli solze v očeh. PRIPRAVE NA VOLITTE V KONJICAH V Konjicah so že pričeli s pripravami za bližnje občinske volitve. Ljudski od- bor je na svoji seji že razpravljal o šte- vilu odbornikov, ki naj bi jih imel vsak zbor. Predlagano je bilo, da bi oba zbora štela 46 odbornikov (dosedaj 35), od tega občinski zabor 25, zbor proizvajalcev pa 21 članov. Od skupnega števila članov zbora proizvajalcev je predvideno 16 mest za odbornike iz industrije, obrti in trgovine, ostalih pet mest pa za kmetij- ske poizvajalce. Večja podjetja bodo tvo- rila samostojne volilne enote, manjša pa se bodo združila, tako da bo na približno 135 proizvajalcev prišel po en član v zbor proizvajalcev. Ljudski odbor je raz- pravljal tudi o volilnih enotah za občin- ski zbor, kjer bo en odbornik na okoli 700 prebivalcev. TUDI GASILCI SO PROSVETARJI Dramska sekcija prostovoljnega ga- silskega društva Frankolovo je preteklo nedeljo uprizorila v prosvetni dvorani na Frankolovem dramo v treh dejanjih »NA POLJANI«. Gledalcem je bila uprizoritev zelo všeč in si žele še več podobnih prireditev, saj je to edino kulturno razvedrilo v tem kraju. Po- hvaliti je treba vse sodelujoče igralce, saj so morali žrtvovati marsikatero urico svojega prostega časa. Franko- lovčani pa pričakujejo, da bodo pri prihodnjih predstavah lahko sedeli na klopeh, ki bodo bolj pristojale prosvet- ni dvorani kot dosedanje. KRVAVA VESELICA V Olimju so imeli pred kratkim ve- selico. Precej ljudi se je zbralo v go- stilnici ob vinski kapljici. Lepo v mi- ru so pili in plesali. Toda alkohol ima svojo moč, ki tudi skromnim vsako- dnevnim besedam daje čuden, ostrejši pomen. Nihče ne ve, kako in zakaj. Naenkrat je padel kozarec. V hipu so ljudje zbe- zali in litri so frčali križem po gostin- ski sobi. Niso še pretekle tri minute, jezava nevihta je minila. Zdravnik iz Podčetrtka je obvezoval štiri ranjence. Zlender in Sopot pa sta s prebito ar- terijo v senceh in drobci stekla morala poiskati pomoči v celjski bolnišnici. Kaj pa žene, otroci, družine? Nihče si ne želi podobnih krvavih veselic. Finomelianična delavnica Dominik Grobelnik Celje - Tomšičev trg Vam poprari pisalne stroje, ra- čunske stroje, nalivna peresa in Tseh vrst pisarniške stroje. Ko boste obiskali razstavišče v Gaberju, obiščite tudi paviljon Finomehanične delavnice :!>Dominik Grobelnikc Traktorji »Steyer4( so za Savinjska dolino kot nalašč Zadružno trgovsko podjetje »Agro- tehnika« že nekaj let prireja Y raznih krajih razstave modemih kmetijskih strojev, da bi jih čim bolj popularizi- rala in po svoji strani pripomogla k boljšemu gospodarstvu in mehaniza- ciji kmetijstva. Letos je izrabila ugod- no priliko in razstavila na Kmetijskem gospodarstvu Lava 257 strojev, ki so primerni za celjsko kmetijsko področje. Največ zanimanja je bilo za traktorje Steyer in Ferguson, goseničarja Wen- der, ki ima 60 konjskih sil, enoosne traktorje, namakalne naprave in za- meglilec. Uslužbenci podjetja so se zelo potrudili in zaslužijo vse priznanje za učinkovito prirejeno razstavo. Razstavljeni stroji so namenjeni pred- vsem za uporabo v Savinjski dolini. Predstavljajo vse, kar modernemu kmetijstvu ne bi smelo manjkati in si ga brez tega sploh ne moremo za- mišljati. Lahko bi rekli — vizija bo- dočnosti v malem. Vse skupaj bi še najlaže primerjali z novosadskim Ve- lesejmom, le da ima ta večji — zvezni pomen, kar se pa namena tiče, ni raz- lik, saj sta oba izraz težnje našega kmetijstva za večjim napredkom in pospešenim razvojem. »Agrotehnika« je dosedaj že naba- vila za Savinjsko dolino 200 traktorjev znamke Steyer, ki so najnovejši pro- izvod tovarne Steyer in ima 18 konj- skih «il. Traktorji so opremljeni z vsemi priključki. Poleg njih je bilo prodanih še 180 prikolic in večje šte- vilo traktorjev znamke Ferguson, V celjskem okraju bi bilo potrebnih okoli 24 kombajnov. Nekaj jih je že v upo- rabi, število pa bo kmalu dopolnjeno in bo to vsekakor ena najpomembnej- ših pridobitev našega kmetijstva po vojni. Kombajne izdeluje po licenci to- varna Zmaj v Zemtmu. Z upravičenjem lahko pričakujemo, da se bodo zadruž- ni odseki in pododseki v Savinjski do- lini, ki sodi med najbolj razvita kme- tijska področja v Jugoslaviji, v krat- kem času oskrbeli z zadostnim številom: modernih strojev, brez katerih si in- tenzivnega kmetijstva ne moremo pred- stavljati in to ne bo moglo v zadostni meri zadostiti potrebam naše skupnosti. Motika in kosa se morata umakniti stroju! Za dosego tega velikega cilja pa ne smemo podcenjevati odločilnega deleža »Agrotehnike«, ki se svoje na- loge dobro zaveda in jo pohvalno opravlja. Letošnja razstava »Agrotehnike« je največja tovrstna prireditev v Slove- niji, Kraj in datum sta posrečeno iz- brana, saj je s tem omogočen ogled strojev množicam obiskovalcev »Celja 1957«, predvsem pa neposrednim polje- delskim proizvajalcem, ki se sicer ne smejo zanašati na relativno visoko raz- vito kmetijstvo v našem okraju, ampak morajo biti ravno zato za vzgled dru- gim v iskanju novih poti. V zvezi s celotno razstavo »Agro- tehnike« je bilo sklenjeno, da se 2. sep- tember proglasi za »Dan Agrotehnike«, kar naj bi bil sinonim za »Dan našega naprednega kmetijstva«. Ob tej priliki bo v prostorih Okrajne zadružne zveze v Celju, Cankarjeva ul. 1, veliko po- svetovanje zastopnikov strokovnjakov in zadružnih organizacij. Posvetovanje se bo začelo ob dru^ji uri popoldne. Kombajni, ki jih po licenci izdeluje tovarna »Zmaj« v Zemunu bodo najbolj prikladni za celjski okraj Najnovejši tip traktorja »Fergusn« SLOVO OD Kranjčeve mame