P«W»iw« plačan* v gotovini. KRALJEVINA gfgg JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 20. kos. V LJUBLJANI, dne 10. marca 1934. Letnik V« VSE 172. Pravilnik o sestavi bilance in načrta prečiščene bilance in o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge. 173. lzpremetnbe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku. Prejšnjemu, 15)., kosu »Službenega lista« je priloženo kazalo za II. polletje 1933. Uredbe osrednje vlade. 172. Na osnovi člena 2. uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 22. novembra 1933., št. 77.112/V, in členov 2., 19. in 22. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 15)33 predpisujem pravilnik o sestavi bilance in načrta prečiščene bilance in o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge.* l. Člen 1. Zadruga (zveza), ki zaprosi po členu 1. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933., naj se ji dovoli bodisi odložitev Plučil bodisi sanacija ali pa izvenstečajna likvidacija, mora priložiti svoji prošnji bilanco, sestavljeno po predpisih tega pravilnika. Člen 2. . ^ Bilanca (zaključni račun) mora biti sestavljena iz '■ačuna izravnave (računa razmerja, bilance) in iz računa ra zli od ko v (izgube) in dohodkov (dobička). Na njej mora biti označen dan (datum), ko je zaključena, in mora biti podpisana po določbah pravil zadruge (zvezo) Člen 3. Račun izravnave mora obsezati naslednje postav-kfc, in sicer: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ‘O. februarja 1934., št. 41/X/88. INA: 171. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 15)34. 175. Razne objave iz »Službenih no vin«. A. Na aktivni (imovinski) strani: 1. Blagajna — gotovina v kasi. 2. Denar, naložen (položen) pri zvezi in raznih denarnih napravah. 3. Vrednostni papirji. 4. Deleži, vplačani pri zvezi in drugih zadružnih napravah. 5. Posojila in dolžniki, in sicer: a) na obveznice, b) na menice (eskompt), c) na tekoči račun, č) oslali dolžniki. 6. Blago (po popisu konec leta). 7. Instalacije (priprave, stroji in ureditve), po odpisu. 8. Inventar (oprema in drugo), po odpisu. 9. Nepremičnine, po odpisu. 10. Ostala razna aktiva. 11. Izguba. 12. Skupni seštevek vseli postavk na aktivni (iinovinski strani). B. Na pasivni (dolgovni) strani; 1. Deleži zadružnikov. 2. Fondi, in sicer: a) rezervni (občni in specialni), b) ostali (vštevši državne in banovinske podpore). 3. Hranilne vloge, in sicer: a) stalno hranjenje, b) ostale vloge. 4. Upniki (posojila zadrugi), o. Ostala razna pasiva. G. Višek (prihranki, dobiček). 7. Skupni seštevek vseh postavk na pasivni (dolgovni) strani. Člen 4. Račun razhodkov (izgube) in dohodkov (dobička) mora obsezati naslednje postavke, in sicer: A. Na strani razhodkov (izgube); 1. Pasivne obresti (obresti na navadne in stalno hranilne vloge, deleže zadružnikov in posojila zadrugi). 2. Izguba pri blagu (V kosmatem znesku). 3. Upravni stroški, in sicer: a) plače in honorarji (nagrade), b) kurjava, razsvetljava in najemnina, c) potni stroški, č) poštnina, pisarniški material in drugo. 4. Odpisi, iu sicer: a) pri inventarju, b) pri nepremičninah, c) pri instalacijah (pripravah, strojih in ureditvi), č) ostali. r>. Davek, doklade, trošarine in druge davščine. G. Ostali razni ruzhodki. 7. Višek (prihranki, dobiček). 8. Skupni sestevek vseh postavk na strani razhodkov (izgube). B. Na strani dohodkov (dobička): 1. Aktivne obresti (obresti od danih posojil, vloženega— položenega denarja, deležev, vplačanih pri zvezi in drugih zadružnih napravah, in od vnovčenih kuponov vrednostnih papirjev). 2. Dobiček pri blagu (v kosmateni znesku). 3. Ostali razni dohodki. 4. Izguba. 5. Skupni seštevek vseh postavk na strani dohodkov (dobička). Clen 5. Ce se bilanca ne more sestaviti po stanju ob vložitvi prošnje, mora biti sestav ljena vsaj po stanju zadruge (zveze) konec poslovnega leta, ki je minulo pred prošnjo zadruge (zveze); vendar mora biti ta bilanca sestavljena IX) spredaj predpisanem obrazcu k prošnjam tistih zadrug (zvez), ki prosijo za zaščito izza dne uveljavitve tega pravilnika. Clen G. Razen bilance mora priložiti zadruga (zveza) svoji prošnji tudi še tele listine: 1. pravila zadruge (zveze); 2. spisek članov upravnega in nadzornega odbora; G. izpisek iz računa posojil in dolžnikov z označbo poklica pri vsakem dolžniku, fizični osebi, tako, da se pri vsakem dolžniku, ki ni kmet, in pri zadrugi-dolžniei tudi navede rok, dogovorjen za povračilo posojila; 4. izpisek iz računa vrednostnih papirjev z označbo dneva nabave in nabavne cene glede vsake vrste teh papirjev; 5. izpisek iz računa hranilnih vlog vseh vrst z označbo rokov, dogovorjenih za njih povračilo (imen ali naziva vlagateljev ni treba navajati); 6. izpisek iz računa upnikov z označbo dogovorjenih rokov, ko poedini dolgovi dospevajo. Vse spredaj navedene priloge morajo biti podpisane po določbah pravil glede podpisovanja zadru/ne (zvezne) firme. Clen 7. (l) Revizijska zveza, po kateri pošilja zadruga (zveza) prošnjo ministru za kmetijstvo, priloži prošnji zadruge (zveze) prepis poslednjega revizijskega poročila In poda v spremnem dopisu svoje mnenje o prošnji zadruge (zveze), zlasti tudi o odplačilnem načrtu, če prosi zadruga (zveza), naj se ji odlože plačila, odnosno o sanacijskem načrtu in boniteti zadružnih (zveznih) terjatev, če prosi za sanacijo. Prav tako odda zveza svoje mnenje o tem, koliko bi se smelo vzeti v račun kot zadružna (zvezna) imovina morebitno vplačilo po jamstvu zadružnikov za zadružne (zvezne) obveznosti. (8) Zadruge, ki niso članice revizijske zveze, morajo priložiti svoji prošnji, ki jo pošiljajo po Glavni zadružni zvezi, prepis poslednjega revizijskega poročila, če so bile revidirane. II. Clen 8. Razen bilance, sestavljene po obrazcu, predpisanem v členih 2. do 5. tega pravilnika, mora zadruga (zveza), ki prosi za odložitev plačil ali za sanacijo, priložiti svoji prošnji tudi še načrt svoje prečiščene bilance, sestavljene po določbah členov 13. do 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in po predpisih tega pravilnika. Clen 9. Zadruga (zveza), ki izkazuje v svoji bilanci izgubo, mora skladno z določbo člena 13., odstavka (*), uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov zaradi prečiščenja te svoje bilance odpisati izgubo, in to predvsem z uporabo (odpisom) svojega rezervnega sklada (občnega in specialnih) in drugih prihran (rezerv), izvzemši prihrane za pokojnino in dobrodelne namene V korist njenih nameščencev in delavcev. Clen 10. Ce bi izguba niti z odpisi po prednjem členu 9. ne bila celoma pokrita, se zadruga (zveza) zaradi nadalj-njega prečiščenja svoje bilance, odnosno kolikor je to potrebno za pokritje izgube, lahko koristi tudi z odredbami, določenimi v členu 14., točkah 1. in 2., odnosno v členih 15. in 16. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Člen 11. Ce se koristi zadruga (zveza) pri sestavi načrta prečiščene bilance zaradi pokritja izgube z valorizacijo svoje nepremične imovine skladno z določbo člena 15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, mora priložiti svoji prošnji pismeno izjavo o cenitvi dotične nepremičnine, podpisano po vsgh članih upravnega iu nadzornega odbora. Clen 12. Če se koristi zadruga (zveza) za pokritje svoje izgube pri sestavi načrta prečiščene bilance skladno z določbo člena 16. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z valorizacijo državnih papirjev in papirjev, za katere je prevzela država jamstvo, mora podati ob svoji prošnji dokaz, da so ti papirji zanjo trajna naložba, in priložiti spisek teh papirjev z označbo nabavne cene, nominalne vrednosti in borznega tečaja na dan sestave načrta prečiščene bilance. Clen 13. Ce zaprosi zadruga (zveza) za dovolitev, da izda zadolžnice skladno z določbami člena 14., točke 3., in člena 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, mora priložiti svoji prošnji izjavo o cenitvi nepremičnin, kakor pod členom 11. tega pravilnika, in amortizacijski načrt. , Clen 14. Načrt prečiščene bilance mora obsezati vse tiste dele in postavke bilance (zaključnega računa), ki so označeni v členih 2. do 4. tega pravilnika; sestavljen pa mora biti po stanju zadruge (zveze) konec tistega meseca, ki je minul pred predložitvijo tožbe, in s stanjem, ki se pokaže po uporabi odredb, označenih v členih 13. do 16. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov^ odnosno v členih 9. do 12. tega pravilnika; treba pa je že: A. na aktivni (imovinski) strani: 1. vpisati pri postavki 2. kot posebno podpostavko tiste zneske, ki se vselej lahko dvignejo brez odpovedi, nadalje kot posebno podpostavko zneske, ki se lahko dvignejo ob dogovorjenih rokih, kot posebno podpostavko pa zneske, vložene pri napravah, ki jim je dovoljena zaščita; 2. vpisati pri postavki 3. kot posebno podpostavko vrednost tistih papirjev, ki so trajna naložba in ki so valorizirani, kot posebno podpostavko pa vrednost ostalih papirjev; 3. razdeliti pri postavki 5. vsako podpostavko a), h), c) in č) na dva dela, in to tako, da se izkažejo v enem delu s seštevkom zneski teh terjatev proti tistim osebam in napravam, ki so pod zaščito, v drugem delu pa terjatve proti ostalim; 4. vpisati pri postavkah 7. in 8. vrednost po ustreznem odpisu; 5. vpisati pri postavki 9. valorizirano vrednost, če se koristi zadruga (zveza) z valorizacijo nepremičnin, če pa ne, pa vrednost po ustreznem odpisu; B. na pasivni (dolgovni) strani: pri postavki 2. se mora vpisati kot posebna pod-postavka sklad za pokritje škod ob realizaciji aktiv po členu 15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, če se z valorizacijo nepremičnin po pokritju izgube pokaže kakšen višek. Clen 15. V prečiščeno bilanco ni postaviti ne na aktivni (irno-vinski) strani ne na pasivni (dolgovni) strani vanjižb, kakršne so: pologi in položniki pologov, varščine in po-ložniki varščin. Člen 16. S prečiščeno bilanco mora predložiti zadruga (zveza): a) posebno pismeno poročilo o tem: 1. koliko so njene terjatve v postavki 3. aktiv (imo-vine) zavarovane s stvarnim kritjem (hipoteko ali zastavo); 2. kolika je stvarna (prometna, prodajna) vrednost instalacij (priprav, strojev in ureditev), inventarja (opreme in drugega) kakor tudi nepremičnin (če niso valorizirane), in sicer na dan sestave načrta prečiščene bilance; 3. kolik je znesek še ne vplačanih deležev zadružnikov; 4. koliko znašajo skladi za pokojnino in za dobrodelne namene v korist nameščencev in delavcev zadruge (zveze); 5. v zvezi s členom 20., odst. (’), uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, kolik je skupni znesek dolgov zadruge (zveze) za javne davščine, nadalje Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici, Narodni banki in javnopravnim telesom; b) v zvezi s postavko 3. računa razhodkov (izgube): spisek stalnih in honorarnih nameščencev z označbo njihovih plač, odnosno nagrad (honorarja). III. Člen 17. V odplačilnem načrtu, ki ga mora priložiti zadruga (zveza) svoji prošnji za odložitev plačil, mora zadruga (zveza) natančno določiti, kako, t. j. v katerih zneskih 'n ob katerih rokih bo poravnavala svoje dolgove v dobi, katero predlaga svoj odplačilni načrt. Člen 18. (*) Odplačilni načrt se mora sestaviti skladno z določbo člena 20., odst. (‘), uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov tako, da se z zneski in roki, predlaganimi po predhodnem členu 17. tega pravilnika, poravnajo dolgovi zadruge (zveze) celoma najdalj v petih letih. (*) Če ima zadruga (zveza) med svojimi aktivi znatnejše terjatve, katerih izterjava je odložena z drugimi predpisi, odnosno vezana na daljše roke, sestavi lahko svoj odplačilni načrt tudi za dobo, daljšo od petih let, vendar najdalj za tisti čas, za katerega so njene terjatve odložene, odnosno vezane, in za tolikšen znesek svojih dolgov, kolikor znašajo njene tako odložene, odnosno vezane terjatve; pri tem je pa upoštevati določbe člena 27. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in določbe uredbe o zaščiti kmetov z dne 22. novembra 1933. (s) V odplačilnem načrtu se morajo navesti poleg zneskov za odplačilo glavnice tudi zneski za obresti za čas vsakega odplačilnega obroka. IV. Člen 19. Zadruga (zveza), ki prosi za sanacijo, mora priložiti svoji prošnji razen bilance, načrta prečiščene bilance in prilog, omenjenih v členih 6., 11., 12. in 16. tega pravilnika, tudi še sanacijski načrt, kakor tudi: 1. izpiske iz vseh ostalih računov aktiv (imovine) in pasiv (dolga) in računov razhodkov (izgube) in dohodkov (dobička) svoje neprečiščene bilance, ki niso omenjeni v členu 6. tega pravilnika. Ti izpiski morajo biti podpisani, kakor je to predpisano v členu 6. tega pravilnika; 2. pismeno izjavo o cenitvi blaga, inventarja in instalacij (priprav, strojev in ureditev), podpisano tako, kakor je predpisano v členu 11. tega pravilnika. Člen §0. Zadruga mora sestaviti sanacijski načrt za ves čas, v katerem misli izvesti sanacijo. V tem načrtu ne sme jemati zadruga (zveza) v račun nikakršnih prispevkov zadružnikov, ki niso določeni s pravili zadruge (zveze). Če bi določila take prispevke skupščina zadruge (zveze) s svojim sklepom, mora priložiti zadruga (zveza) sanacijskemu načrtu tudi overovljeni prepis zapisnika dotične skupščine. Člen 21. Če prosi zadruga (zveza) v prošnji za dovolitev sanacije obenem tudi, naj se ji dovoli odložitev izplačila njenih starih dolgov po členu 34. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, in če se ob izdelavi sanacijskega načrta koristi s tako odložitvijo, mora v tem načrtu posebej navesti, koliko se je koristila s takšno odložitvijo. V. Člen 22. Skladno z določbo člena 22. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov se sme kot obrestna mera za stare hranilne vloge na knjižice in tekoče raču- ne, f. j. na vloge, ki so obsežene v členu 20., odst. (s), uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, računiti v odplačilnem načrtu in sanacijskem načrtu največ do 5% v kosmatem znesku na leto. Ob oceni odplačilnega načrta, odnosno sanacijskega načrta zadruge (zveze) določi minister za kmetijstvo, če .niso dogovorjene nižje obresti, obrestno mero po stanju zadruge (zveze), vendar ne višje od 5% na leto v kosmatem znesku. VI. Člen 23. Zadruga (zveza), ki prosi za dovolitev izvenstečajue likvidacije, mora priložiti svoji prošnji: 1. bilanco (zaključni račun), sestavljen po predpisih členov 2. do 4. tega pravilnika s stanjem konec tistega meseca, ki je minul pred vložitvijo prošnje, naj se dovoli izvenstečajna likvidacija; 2. svoja pravila; 3. spisek članov upravnega in nadzornega odbora; . 4. izpiske iz vseh računov aktiv (imovine) in pasiv (dolga) in iz vseli računov razhodkov (izgube) in dohodkov (dobička); 5. če je kaj nepremičnin, pismeno izjavo o dejanski vrednosti dotičnih nepremičnin; 6. poročilo o tem, ali in koliko so njene terjatve zavarovane s stvarnim pokritjem (hipoteko ali zastavno pravico). Spredaj omenjene priloge morajo bili podpisane po določbah pravil o podpisovanju zadružne (zvezne) firme. Člen 24. Revizijska zveza, po kateri pošilja zadruga (zveza) svojo prošnjo za dovolitev izvenstečajne likvidacije, postopa ustrezno predpisu člena 7. tega pravilnika. VII. Člen 25. (*) Zadruga (zveza), kj prosi za odložitev plačil, za sanacijo ali za izvenstečajno likvidacije^ sme, označiti v svoji prošnji nekoliko oseb (in tudi njih poklic in stalno bivališče), izmed katerih bi želela, da se postavi komisar, če bi minister za kmetijstvo spoznal za primerno, da postavi komisarja. (*•) Zadruga (zveza), ki prosi za dovolitev izvenstečajne likvidacije in je včlanjena v kakšni revizijski zvezi, lahko zaprosi, naj se poveri njena izvenstečajna likvidacija njeni revizijski zvezi; če pa ni včlanjena v nobeni revizijski zvezi, lahko ■ zaprosi, naj »e poveri njena izvenstečajna likvidacija eni izmed revizijskih /.vez. ki jo predlaga. Člen 26 Revizijska zveza, po kateri pošilja zadruga (zveza) svojo prošnjo, poda v spremnem dopisu polog podatkov po členu 7. tega pravilnika tudi še svoje mnenje o osebah, ki jih predlaga zadruga (zveza) za komisarja, kakor tudi o predlogu zadruge (zveze), naj se poveri njena izvenstečajna likvidacija njeni revizijski /.vezi. če revizijska zveza spozna, da predlogi zadruge (zveze) niso umestni, navede za to svoje razloge in poda svoje predloge. Pri odločanju o postavitvi komisarin kakor tudi o poveri tv i izvenštečalno likvidacije zvezi se upoštevajo predlogi revizijske zveze. VIII. Člen 27. Na prošnje zadrug (zvez), ki so vložene pred uveljavitvijo tega pravilnika in pri katerih ni popolnoma zadoščeno določbam člena 2., odst. (l) in (:l), uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in o katerih niso že izdane odločbe po členu 3. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, je zahtevati naknadno od dotičnih zadrug (zvez) potrebne listine in pojasnila skladno s predpisi tega pravilnika. Člen 28. Ta pravilnik dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 13. februarja 1934.; št. 8958/V. Namestnik ministra za kmetijstvo, minister za gradbe dr. St. Srkulj s. r. 173. Na osnovi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z due 18. februarja 1934. predpisujem izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku,* ■ -ki se glase: Člen 1. Točka 15. člena 1. taksnega in pristojbinskega pravilnika se izpreminja in se glasi: 15. S pravico oprostitve po točki 6. člena o. zakona o taksah na osnovi potrdila o siromaštvu se morejo koristiti tudi tujci, toda samo, če predlože potrdilo pristojnega ministrstva svoje države, da tudi naši državljani na isti osnovi ne plačujejo takse v njihovi državi. To potrdilo mora biti overovljeno po našem tamošnjem poslaništvu, prevedeno in overovljeno pa pri našem ministrstvu za zunanje posle.« Člen 2. Člen 31. taksnega pravilnika postane člen 9.a taksnega in pristojbinskega pravilnika in se mu dodaja kot točka 29. Dokler ne nastane možnost, voditi takšne registre, morajo vsa oblastva, družbe in naprave, ki pobirajo po zakonu takso za državo, voditi o pobranih taksah podatke na način, kakor ga predpiše minister za finance. Za neizvrševanje tega predpisa ali za njegovo malomarno izvrševanje se kaznujejo odgovorne osebe po določbi točke 7., odnosno 8. člena 56. zakona o taksah v zvezi s predpisi člena 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.c Člen 3. V členu 38. taksnega in pristojbinskega pravilnika postaneta točki 37. in 38. točki 38. in 39., kot točka 37. pa se dodaja: * Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. februarja 1934., št. 47/XII/115. 30- kcw. >37. Davčne uprave so dolžne, pošiljati vse operate 0 plačilu te takse najdalj do 10. dne vsakega meseca za minuli mesec oddelku za davke zaradi cenzure. Po opravljeni cenzuri vrne oddelek za davke vse prijave s svojim ifcvidoin davčni upravi v morebitno nadaljnje postopanje, priloge prijav (novine, časopise, koledarje in druge knjige z oglasi), po katerih se je ta taksa pravilno pobrala, pa obdrži za svojo knjižnico.« Člen 4. V členu 40. taksnega in pristojbinskega pravilnika *e dodaja na koncu točke 2. nov odstavek, ki se glasi: ::Za pismene pogodbe o razdružitvi kakor tudi za pismene pogodbe o razveljavitvi sklenjenega pravnega Posla se plačuje polovica takse, predpisane za sklenitev teh pogodb.« Člen 5. Člen 56. taksnega in pristojbinskega pravilnika se izpreminja in se glasi: »1. Taksa iz tar. post. §4. se plačuje na račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali 'drugim osebam, neglede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdajatelji podpisali ali ne, kakor tudi na oddajanje sob in potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah (mehanah), kavarnah (kavanah), penzijah, ljudskih kuhinjah in v vseh lokalih, kjer se trošita jed in pijača, — kakor tudi na obračune denarnih zavodov in delniških družb o poslovanju z blagom in na obračune denarnih zavodov o eskomptiranju menic, zastavnic in temu pod. Prav tako se plačuje ta taksa tudi na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so jim ga opremili ali izdali. 2. Računi med glavnim podjetjem in njegovimi podružnicami kakor tudi obvestila, da je menica eskompti-rana, niso zavezani taksi iz tar. post. 34. 3. Izdajati račune, note, poročila in podobne spise o terjatvah, dobavah in potroških, omenjenih v točki 1. &ga člena, če v njih ni vsote ali če znaša vsota najmanj 20 dinarjev, in obračunov, omenjenih v istem predpisu, Je obvezno za vsakogar. Za neizvrševanje tega predpisa je kazen petdesetkratni znesek neplačane takse. 4. Taksa za račune, note, poročila in podobne spise, kakor tudi za obračune denarnih zavodov in delniških družb, se pobira z uporabo taksnega papirja (taksni monopolizirani obrazec). o. Ti taksni papirji se nabavljajo proti plačilu ustrezajoče takse in odškodnine za njih izdelavo: taksni papirji za račune, note, poročila in podobne spise pa se izdelajo v blokih po 25 do 50 izvodov. 6. Če mora kdo zbog notranje ureditve svojega obrata izdajati račune, note, poročila in podobne spise v več Izvodih ali v posebni obliki, lahko naroči in nabavi sani potrebne bloke; vendar pa mora vsak blok pred uporabo predložiti v taksiranje davčni upravi, ki prilepi na vsak izvirni izvod računa, note, poročila ali podobnega spisa takso 0-50 dinarjev, odnosno 1*— dinarja in jo uniči. 7. Glede knjižic, s katerimi jemljejo poedine osebe blago pri trgovcih in obrtnikih, ki jim blago vpisujejo v knjižice, najsi jim blago neposredno oddajo ali pa ga jim odpremljajo, se plača taksa 5'— dinarjev na leto. *a taksa se prilepi na prvo stran knjižice, uniči pa s tem, da se zapišeta čez kolek (trgovčevo, odnosno obrt- nikovo) ime in datum prilepljenja. Po izteku enega leta od prilepljenja te takse se mora taksa obnoviti ali z izdajo nove knjižice z vtisnjeno takso ali s prilepljenjem nove takse na isto knjižico na način, kakor je tukaj predpisano. 8. Imetnikom uporabljenih računov, not, poročil in pod. spisov, omenjenih v točki 1. tega člena, se vrne 'A zanje plačane takse, če predlože najmanj 101) (stot izvodov katerikoli davčni upravi. Ta povračila se vrše v gotovem denarju brez prošnje, brž ko se preda potrebno število izvodov davčni upravi; ta povračila obremenjajo redne dohodke od taks v tem letu. 9. Vse izvode računov, not, poročil in pod. spisov, po katerih se je povračilo takse opravilo in po knjigah izvedlo, pošljejo davčne uprave s svojim referatom pristojni finančni direkciji kot gotovino v višini izvršenih povračil. Direkcija uniči vse prejete izvode računov, not, poročil in podobnih spisov komisijsko, ko predhodno preizkusi pravilnost po njih izvršenih povračil.« Clen 6. Predpisuje se nov člen 59. a taksnega in pristojbinskega pravilnika, ki se glasi: : 1. — Samo na listine o pravnem poslu, ki ni izrečno omenjen v nobeni drugi tarifni postavki, se plača taksa po tar. post. 40. taksne tarife. 2. — Če je takšen pravni posel ocenljive vrednosti, se plača taksa po točki a) te tarifne postavke. 3. — Če je takšen pravni posel absolutno neocenljiv, se plača taksa po točki b) te tarifne postavke. 4. — Za absolutno neocenljiv pravni posel se smatra samo tisti pravni posel, ki je neocenljiv tako ob sklenitvi kakor tudi ob izvršitvi. 5. — Za tiste pravne posle, ki so neocenljivi samo ob sklenitvi, toda po. svojem značaju niso neocenljivi tudi ob izvršitvi, se mora pobrati ob sklenitvi taksa iz točke b) te tarifne postavke, po njih izvršitvi pa ta taksa dopolniti do takse iz točke a) te tarifne številke, odnosno do takse iz ustrezne tarifne postavke po dejansko ugotovljeni vrednosti. 6. — Vsa oblastva, ki potrjujejo takšne listine ali pred katere kakorkoli pridejo takšne listine, morajo obvestiti o vsakem primeru s prepisom ali eventualno tudi z izvirnikom listine pristojno davčno upravo, ki vodi po točki 5. tega člena kontrolo in skrbi, da se ostanek takse plača. 7. — Davčne uprave vodijo v ta namen posebno knjigo z naslednjimi razpredelki: Zaporedna številka; ime oblastva (z datumom in številko) ali osebe, ki je listino poslala; dan in številka vpisa pri davčni upravi; ime oseb, ki so pravni posel sklenile; naziv pravnega posla; datum sklenitve pravnega posla; rok za izvršitev pravnega posla; kolika taksa se je plačala pri sklenitvi; kolika skupna vrednost pravnega posla je po njegovi sklenitvi ugotovljena; koliko je treba iz naslova takse še plačati; datum, Številka in znesek plačane takse. 8. — Po točkah 4., 5 . 6. in 7. tega člena je ravnati tudi z listinami o kakršnemkoli drugem pravnem poslu, če je bil samo ob sklenitvi neocenljiv in se je zato plačala manjša taksa. - Člen 7. V členu 103., prvem odstavku točke 3.. je za besedami >Vs (ena šestina); postaviti piko, stavek: : 10°/„na taksa pa tako, da se vzame od celotne vsote V« (ena enajstina)« pa črtati. Točka 4. se črta. V točki 6. je črtati: >4. in«. V točki 44. je črtati besedi: »odnosno 10'7o<. Člen 8. 1. — V členu 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika je, kjer stoji »15%«, postaviti: »20%><, kjer pa stoji »10°/„«, postaviti: »15°/»«. 2. — V točki 1. tega člena je za besedami »jezerih in kanalih v notranjem prometu« postaviti vejico in dodati nov stavek, ki se glasi: »avtobusi, tovorni avtomobili«. 3. — V točki 18. tega člena je namesto »tri triindvaj-setine ('Vsa)« postaviti: »eno šestino ('/•)«; v isti točki pod b) je namesto »eno enajstino (Vit)« postaviti: »tri triindvajsetine (3/ss)<; v isti točki pod c) je namesto »eno enajstino (Vu)c postaviti: »tri triindvajsetine ("/»sl«. 4. — Na koncu člena 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika je'postaviti nov oddelek, ki se glasi: »X. Prevoz potnikov in blaga z avtobusi in tovornimi avtomobili. 105. — Vsa avtobusna podjetja, ki se bavijo s prevozom potnikov v lokalnem in linijskem (medmestnem) prometu, plačajo na vsakih 100 diuarjev čiste voznine 15 dinarjev iz naslova takse po tej tarifni postavki, odnosno V*s celotne vsote, dobljene s prodajo potniških vozovnic. 106. — Samoupravne naprave, ki opravljajo tak promet, morajo zahtevati ugodnost iz pripombe 4. te tarifne postavke in obračunjajo to takso po določbah oddelka 11. tega člena, kakor za tramvajske vozovnice. Vsi predpisi oddelka II. tega člena veljajo tudi za samoupravni avtobusni promet. 107. — Za občinski tramvajski promet se plačuje ta taksa s posebno dovolitvijo ministra za finance lahko tudi v pavšalnem letnem znesku V tem primeru se mora polagati ta znesek vsak mesec naprej pri državni blagajni. Predlog o višini letnega pavšala poda ministru za finance strokovna komisija, ki mora pribaviti vse potrebne podatke. 108. — Privatna avtobusna podjetja, ki se bavijo s prevozom potnikov, morajo pravočasno predložiti pristojni davčni upravi svoje potniške vozovnice zaradi žigosanja in plačila takse. Vozovnice se predlagajo z navadno prijavo, ki ni zavezana taksi po zakonu o taksah. 109. — Ko prejme davčna uprava prijavo s pot niškimi vozovnicami, jih takoj žigosa in postavi odrejeni uradnik poleg vsakega žiga svojo parafo. Po izračunu in plačilu takse mora postaviti uradnik na juksto vsakega bloka številko taksnega dnevnika. Taksa 15 od slo se najde tako, da se razdeli celotna vsota, na katero je treba takso plačati, z 23 in količnik pomnoži s 3 (3/>»). 110. — Avtobusne potniške vozovnice morajo biti razdeljene na tri dele: juksto, vozovnico in kupon, ki so ločeni drug od drugega s perforacijo in imajo isto številko. Vozovnice se vežejo v bloke. Taksa se vračuni z voznino vred v vrednost potniške vpzovnice; zaokroži se pa na skupni znesek voznine s takso vred. Cena potniške vozovnice mora biti natisnjena na juksti, na vozovnici in na kuponu z debelimi številkami. Na vsaki vozovnici mora biti tudi obračun s takso, n. pr.: vrednost vozovnice 8-70 15 od sto takse 1-30 cena vozovnice 10-— Din. Taksa in čista voznina se izračunita po naslednji razpredelnici: Kosmata voznina s takso vred Din Znesek čiste voznine Din Znesek takse 15 od sto Din 0-50 0-43 0-07 1 0-87 0-13 2 1-74 0-26 3 2-61 - 0-39 4 3-48 0-52 0 4-35 0-65 6 5-22 0-78 7 6-09 0-91 8 6-96 1-04 9 7-83 1-17 10 8-70 1-30 11 9-56 1-44 12 10-43 1-57 13 11-30 • 1-70 14 12-17 1-83 15 13-04 1-96 16 13-91 2-09 17 14-78 2-22 18 15-65 2-35 19 16-52 2-48 20 17-39 2-61 25 21-74 3-26 30 26-08 3-92 35 30-43 4-57 40 34-78 5-22 45 39-13 5-87 50 43-48 6-52 60 52-18 7-82 70 60-87 9-13 80 69-57 10-43 90 78-26 11-74 100 86-96 13-04 115 100-00 15-00 itd. Vozovnice z raznimi cenami se natisnejo po možnosti v različnih barvah. 111. — Vsa privatna avtobusna podjetja, ki se bavijo s prevozom potnikov in blaga, morajo v 30 dneh, ko stopi ta pravilnik v moč, spraviti svoje vozovnice v sklad s predpisi točke 110. tega člena. 112. — Ob prodaji je treba pritisniti na vozovnico datum z žigom, ki ga mora nabaviti vsako podjetje s svojo firtno. Vozovnica se preda potniku in sprevodniku s kuponom vred. Kupon rabi za kontrolo nadzornih organov. Te vozovnice se izdajo lahko potniku tudi za plačano voznino za prtljago. 113. — Mesečne, letne in ostale naročene vozovnice se tudi morajo pri pristojni davčni upravi žigosati in čista voznina obračunati. Na teh vozovnicah mora biti cena razločno označena; prav tako je treba označiti tudi čas, za katerega vozovnica velja. 114. — V krajinah, kjer se plačuje za takšen prevoz tudi banovinska taksa, je postaviti v obračun na vozovnici tudi znesek banovinske takse. Če pa potniške vozovnice za avtobusni promet tiskajo in prodajajo banske uprave same, je plačati tudi državno takso iz te tarifne številko pri banskih upravah ali njihovih podrejenih ■— ..................................... organih. V ta namen morajo spraviti banske uprave svoje vozovnice v sklad s predpisi točke 110. tega člena. Pobrano državno takso predajajo banske uprave pristojni davčni upravi najdalj do 15. dne vsakega tekočega me-s®ca za minuli mesec. 115. — Zaradi pravilnega knjiženja morajo voditi danske uprave potrebne kontrolnike, iz katerih je natančno razvideti znesek in ceno prodanih vozovnic kakor tudi znesek pobrane državne takse. Obračun se opravlja s strokovnimi uradniki finančne direkcije. Te določbe veljajo samo za potniški avtobusni promet. 116. — Privatna in samoupravna transportna podivja, ki opravljajo prevoz kosovnega in ostalega blaga v linijskem (medmestnem) prometu s tovornimi avtomobili proti plačilu, pobirajo v korist državne blagajne na vsakih sto dinarjev čiste voznine 15 dinarjev za takso iz te tarifne postavke. Izračuni se ta taksa po razpredelnici k točki 110. tega člena. 117. — Vozniki tovornih avtomobilov morajo izpolniti za vsak tovor blagovno sprevodnico, in sicer tako, kakor se izpolnjujejo sprevodnice iz točke 64. tega člena. Te sprevodnice tiska oddelek za davke in jih oddaja po davčnih upravah za nabavno ceno. Sprevodnice morajo biti vezane v bloke in izdelane po predpisih točke 63. tega člena. 118. — Konec vsakega meseca mora predložiti voznik pristojni davčni upravi porabljene bloke sprevodnic zaradi obračuna in plačila takse po tej tarifni postavki. Kdor tega ne stori, se kaznuje po predpisih oddelka VI. tega člena. 119. — Določbe točk 62., 63. in 64. tega člena veljajo tudi za te transporte. 120. — Glede kontrole, povračila takse in kazenskih odredb veljajo občne določbe iz tega člena.« Clen 9. Za členom 188. je vstaviti nov člen 188. a, ki se glasi: »Clen 188. a. 1. — Taksa iz tar. post. 259. a taksne tarife se plačuje za vse gradbene dovolitve (odobritve), ki se izdajajo po predpisih gradbenega zakona za gradnjo novih ali popravilo in preureditev starih zgradb (§ 84. gradbenega zakona). Potemtakem se mora pobrati ta taksa tudi za gradbe, omenjene v točkah 1., 4. in 5. tar. post. 259. taksne tarife, poleg takse iz te tarifne postavke. 2. — Taksa iz tar. post. 259. a se plačuje v gotovini pri oblastvu, ki izdaja gradbeno dovolitev. Zato morajo vsa oblastva, ki izdajajo gradbene dovolitve, to takso, preden izdajo dovolitve za gradnjo, pobrati in jo s posebnim spisom poslati pristojni davčni upravi zaradi knjiženja. V tem spisu mora biti označeno, za katero gradbo in pod katero številko je treba izdati dovolitev, znesek proračunske vsote in znesek pobrane takse, ki se vplačuje. Davčna uprava mora označiti v potrdilu o yplačani taksi ime in spisovno številko oblastva, ki je izdalo upotilni spis. Ko prejme oblastvo, ki izdaja dovolitev, potrdilo o vplačani taksi, izida dovolitev in označi y dovolilu, pri katerem davčnem oblastvu, pod katero stevilko in v katerem znesku je taksa iz te tarifne postavk© vplačana. Potrdilo o vplačani taksi se prosilcu ne izda, ampak se mora vložiti v dotične spise in hraniti zaradi nadaljnje kontrole. 3. — Državni in samoupravni uslužbenci, ki ne pobe r o te takse, se kaznujejo po členu 55. zakona o taksah.« Clen 10. 1. — V členu 198. taksnega in prislojbinskega pravilnika je povsod nadomestiti besede »direkcija rečnega prometa« z besedami: »uprava pomorstva in rečnega prometa«. 2. — V točki 1. tega člena je za besedami »taksa za vpis po« vse do konca te točke Črtati, namesto tega pa dodati: »predpisih točke L tar. post. 303, in to: a) za parne ali motorne plovne objekte: potniške in mešane za vsako indicirano konjsko silo pogonske jakosti po . Din 2—• za remorkerje in ostale tipe za vsako indicirano konjsko silo pogonske jakosti po ,, 3 ■ b) za vlačilce za vsako tono nosilnosti po „ 4-— c) za lesene ladje za vsako tono nosilnosti po..................................................... 3-— č) za dereglije za vsako tono nosilnosti po „ 21— d) za vse ostale plovne objekte za vsako tono nosilnosti, odnosno za vsak kvadratni meter zavzetega prostora po „ 2-— 3. — V točki 19. tega člena je črtati ves odstavek in ga nadomestiti z novim, ki se glasi: »19. Pristaniška taksa se izračunava na osnovi indi-cirauih konjskih sil ali nosilnosti v metrskih tonah, ki se dobivajo iz listin o merjenju.« 4. — V točki 22. tega člena je v oklepaju namesto besed »začasne uredbe o pristaniških kapetanijah« postaviti: »zakona o pristaniških kapetanijah«. 5. — V točki 25. tega člena je črtati ves odstavek in namesto njega postaviti novega, ki se glasi: »25. Kako je treba to takso izračunavati, je določeno v točki 19. tega člena.« 6. — V točki 28. tega Člena je namesto besede »Prostornina« postaviti besedo: »Nosilnost«. 7. — V točki 29. tega člena je namesto besed »Cisto tonažo« postaviti besedo: »Nosilnost«. 8. — V točki 32. tega člena je črtati besede: »prostornino in«. 9. — V točki 34. tega člena je črtati besede: », ki nimajo čiste prostornine«. 10. — V točki 90. tega člena je črtati besede; »pod-kapetanije in delegacije«. 11. — V točki 96. tega člena je namesto besed: »minister za poljedelstvo in vode sporazumno z ministrom za finance in z ministrom za promet« postaviti besede: »minister za promet sporazumno z ministrom za finance«. 12. — V točki 97. tega člena je Črtati besede: »pobirajo izjemoma hidrotehnični oddelki generalne direkcije voda« in je postaviti besede: »pobirajo pristaniške kapetanije«. \ Clen 11. Te izpremembe in dopolnitve stopijo v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 24. februarja 1934.; št. 15.256. Minister za finance dr. Mil. K. Dordevič s. r. 188 ............ 20. kos. Banove uredbe« 174. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. 11. No. 5256/1. Občina Konjice — trg v srezu konjiškem bo pobirala od 1. aprila 1934. dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 120—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—, e) od goveda nad 1 letom Din 30-—, f) od goveda pod 1 letom Din 20—, g) od prašičev Din 20—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 5. marca 1934. II. No. 4270/1. Občina Motnik v kamniškem srezu bo pobirala od I. aprila 1934. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 125—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 125*—, c) od 100 1 piva Din 30—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—, d) od goveda nad 1 letom Din 30-—, e) od goveda pod 1 letom Din 20—, f) od prašičev Din 20—, g) od drobnice Din 7'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, ' dne 27. februarja 1934. • -------------------------- II. No. 3987/1. Občina Novo mesto v novomeškem srezu bo pobirala od 1. aprila 1934. dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150*—, c) od 100 I piva Din 50—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—, d) od goveda nad 1 letom Din 50—, e) od goveda pod 1 letom Din 30—, f) od prašičev Din 30—, g) od drobnice Din 10—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 1934. II. No. 4519/1. Občina Podlehnik v srezu ptujskem bo pobirala od 1. aprila 1934. dalje občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 100—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1934. II. No. 4803/1. Občina Tacen v ljubljanskem srezu bo pobirala od 1. aprila 1934. dalje naslednje občinske trošarine. a) od 100 1 vina Din 100— b) od 100 I vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja ruma in konjaka Din 5—, d) od goveda nad 1 letom Din 50—, e) od goveda pod 1 letom Din 25—, f) od prašičev Din 25—, g) od drobnice Din 10—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—. Kraljevska banska uprava Dravski* banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1934. Razne objave iz „Službenih novin“. 175. številka 25 z dne 1. februarja 1934. Z odlokom ministra za promet z dne 5. januarja 1934., P. t. štev. 2040, so napredovali: za tehnika Vlil. položajne skupine pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani Čuček Josip, tehnik IX. položajne skupine iste direkcije; za p. t. uradnika VIII. položajne skupine pri pošti in telegrafu Zidani most Prva-novič Ana, p. t. uradnik IX. položajne skupine iste pošte in telegrafa; za telefonista Vlil. položajne skup.ne pri pošti in telegrafu Ljubljana 1 Zemljič Frančiška, telefonist IX. položajne skupine iste pošte in telegr. fa; za praktičnega tehnika IX položajne skupine pri III. terenski t. t. sekciji Ljubljana Kavčič Ivan, praktični tehnik X. položajne skupine iste sekcije; za p. t. manipulanta IX. položajne skupine: pri pošti in telegrafu Prevalje Fabiani Marija; pri pošti in telegrafu Vič Klemenčič Miroslava; pri pošti in telegrafu Trbovlje 1 Leske Josipina; pri pošti in telegrafu Ljubljana 1 Š paca p n Gabriela; pri pošti in telegrafu Ljubljapa 6 Mikuž Ladislava; pri pošti in telegrafu Maribor 1 Pistor Josipina, šavpah Angela. Sever Anton in Serajnik Danica; pri pošti in telegrafu Ljubljana 2 Švajger Anton in pri pošti in telegrafu Murska Sobota Vesenjak Frančiška, p. t. manipulanti X. polož. skupine istih pošt in telegrafov. Ministrstvo za notranje |>osle je prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati: z odlokom z dne 22. januarja 1934., I. št. 2164, knjigo , Volk jenseits der Grenzen od Richarda Bara, izdano v Hamburgu, z odlokom z dne 18. januarja 1934.. L šteV. 1956, pa knjigo La paix en danger. od Jožefa Ajtoja, izdano v Budimpešti. -mm * m" I .— Izdaja kraljevska nanska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 20. kosu V. letnika z dne 10. marca 1984. Razglasi kraljevske banske uprave Vl- No. 1000/7. 516 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini. od 15. feb. do 21. feb. 1934. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. > rei Skupina tifuznih bolezni. Celje (mesto) . . . . pornjigrad ........... konjiče .............. Maribor desni breg Maribor levi breg . Šmarje pri Jelšah . Vsega 8 1 Litija Griža. — Dysentcria. ..............I 11-1- Vsega . . 1 - - škrlatinka. — Scnrlatina. Celje................ Dolnja Lendava . . Kočevje.............. Laško ......... Litija.............................. Ljubljana (Brez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer ............ Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Prevalje............. Vsega 23 5 10 2 Ošpice. — Morbilli. Ptuj Dušljivi kašelj. — Pertussi9. Ljutomer I 501 — 50 | - Vsega . . I 50 [ — 50 - Otročična vročica. — SeDsi* puerperalis. 1 Brežice .............................. Kranj................. Ljubljana (srez) . . Maribor levi breg . Vsega 18 Lendava .... — 7 6 — 1 Sobota 6 3 — — 8 8 3 4 — 7 Vsega . . 13 13 10 ___ 16 S r • z 3 m O No »OTO (I oboleli j "e ► e •s j CJmrli n V Davica. — Diphteria et Croup. Brežice 9 — 3 — 6 Celje 1 i 1 — 1 Celje (mesto) 1 — — — 1 Črnomelj 2 — — — 2 Dolnja Lendava .... 4 — 1 — 3 Gornjigrad 1 — — — 1 Kamnik 6 — — — 5 Kranj 2 2 — 1 3 Kočevje . 8 3 — 1 10 Konjice 1 1 — — 2 Krško 7 — — — 7 Laško 1 — — — 1 Litija 9 3 3 — 9 Logatec 3 1 1 — 3 Ljubljana (srez) .... 10 4 3 — 11 Ljubljana (mesto) . . . 7 l 3 — 0 Maribor desni breg . . 4 1 4 — 1 Maribor levi breg . . . 6 1 5 — 2 Maribor (mesto) .... 6 — 3 — 2 Murska Sobota 3 — — 3 Prevalje 2 — 1 — 1 Ptuj 1 3 1 1 2 Radovljica 2 — — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . 4 — — — 4 Vsega . . 98 21 29 3 87 Šen. — Erys Brežice ipel 2 as. 2 Celje 1 1 1 — 1 Črnomelj '1 2 1 — 2 Dolnja Lendava .... — 1 — — 1 Kočevje . 1 — — — 1 Laško 1 1 — — 2 Ljubljana (mesto) . . . — 2 1 1 — Maribor desni breg . . — 1 1 — — Maribor levi breg . . . 1 — — — 1 Maribor (mesto) .... 1 2 1 — 2 Novo mesto — — — — — Šmarje pri Jelšah . . . — — — — — Vsega . . 8 10 5 1 12 Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epidemu Konjice ‘H. 8 1 9 Laško 116 — — — 116 Ptuj 20 8 11 17 Ptuj (mesto) 5 — 2 — 3 Vsega . . 149 9 18 - 146 Otrpnjenje tilnika. - - Polyomyelitis acuta. Črnomelj 1 1 Ljutomer 1 — — — 1 Maribor desni breg_. . 1 — — — 1 Vsega . . 3 — 1 — 2 Hripa. — G Laško rippe. -1 6 - 1 6 Vsega . . — 1 6 — 1- 1 6 Ljubljana, dne 24. februarja 1934. Kralj, bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * VIII. No. 1411/6. 512-2—9 Razglas. Tvrdka Karel Tlionia, tvornica svile v Mariboru, namerava svojo barvarno, ki je sedaj v Cvetlični ulici št. 20. premestiti na Pobrežje pri Mariboru in na parcelah št. 608, 613 in 616, doslej last Schvvertner Katarine, zgraditi novo barvarno po predloženih načrtih, v katerih so označene podrobnosti izvedbe. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z.. § 84., odstavka 2., § 89., odstavka 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava v ponedeljek, dne 12. marca t. 1. s sestankom komisije ob 10. uri na kraju projekta. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali. temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. marca 1984. V. No. 159/3. 472 3-3 Razglas. o 11. javni pismeni ponudbeni licitaciji za gradnjo državne šolske poliklinike v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. aprila 1934. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8/1II. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 35 tehn. odd. Ljubljana. Gledališka ulica št. 8/III., odnosno je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu nabavnih stroškov pri tem uradli. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjene proračunske zneske, ki zna-šujo: 1. za pleskarska in slikarska dela . . . 2. za vodovodno instalacijo ................. 3. za polaganje parke-tov..................... 4. za zidarska, težaška, tesarska, kleparska in pečarska dela ter za polaganje linoleja ...................... 1,106.256-06 Din 123.556-52 „ 148.482-30 76.100-50 5. za mizarska in steklarska dela . . . Din 214.286-90 6. za ključavničarska dela ...... „ 25.880— Pri prvi skupini bodo upoštevane le ugodnejše ponudbe kakor s popustom 28-29% (dvajsetosem celih, dvajsetdevet stotink od sto), pri drugi skupini ko s popustom 18-6% (osemnajst celili, šest desetink od sto), pri tretji skupini ko s popustom 2-5% (dve celi pet desetink od sto), pri četrti skupini ko s popustom 20% (dvajset celih od sto) ter pri peti skupini ko s popustom 18-5% (osemnajst celih pet desetink od sto). Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom po tarifni post. 25* in vsaka priloga s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem X-te skupine del pri gradnji drž. šolske poliklinike v Ljubljani« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Kavcija znaša: Kap. St. Posamezne vrste del Za naše | Za tuje državljane Din 1. Pleskarska in slikar- ska dela 13.000 26.000 2. Vodovodna instalac. 1&.000 30.000 3. Polaganje parketov 8.000 8.000 4. Zidarska, težaška, kleparska dela ter polaganje linoleja . 100.000 212.000 5. Mizarska in steklar- ska dela 22.000 44.000 6. Kl jučavničarska dela 3.000 6.000 in se mora na predpisani način položiti najkesneje na .au licitacije do 10. ure dopoldne. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico in ostale predpisane dokumente za pripust k licitacijam je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo neglede na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. februarja 1934. * Vlil. No. 1350/1. 511—2—2 Razglas. Mariborska tekstilna tvornica, d. z o. z. v Mariboru, je zaprosila zn uporabno dovoljenje za tekstilno tovarno v Motherjevi ulici. Na to prošnjo se uvaja obenem postopanje po 112. in 113. ob. z. zaradi obrtne odobritve in uporabe naprave, odobritev mestnega načelstva mariborskega z due 22. VIII. 1933., štev. 8867, pa se proglaša po • (Po § 9. zakona o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o taksah »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. marca 1932., št. 70/XXIX/196.) § 135. z. u. p. zaradi stvarne nepristojnosti za nično. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z.. § 84., odstavka 2., § 89., odstavka 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem ih obravnava v ponedeljek, dne 12. marca t. I. s sestankom komisije ob 11-30 uri pri tovarni. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali. temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. marca 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Su 349—5/34—1. 527 Razglas. Apelacijsko sodiišče v Ljubljani je postavilo Strmška Slavka, nastavnika meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za nemški jezik na sedežu sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Predsedništvo apcla -ij: kega sodišča v Ljubljani, dne 6. marca 1934. * Preds. 294 13/32—8. 516 Razglas. Okrožno sodišče v Ljubljani poziva vse one, ki imajo na kavciji dne 12. septembra 1933. umrlega javnega notarja Tavzesa Frana v Kranju, obstoječi iz 34 komadov obveznic 2%% ratne štete v skupni nominalni vrednosti 34.000-— Din, deponiranih pri davčni upravi za okolico kot depozitnem uradu v Ljubljani ped D. K. št. 19. zakonito zastavno pravico (§ 17., odst. 1., št. 1. in 2., odn. § 19. zak. o javnih notarjih) ali vobče pravico do poravnave iz kavcije, naj v roku od 12 mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku tega roka sodišče neglede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovi-na prenehala služiti za kavcijo. Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 5. marca 1934. Og 12/34—2. 524 Amortizacija. Na prošnjo »Slavije«, jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev-, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poziv-lje, da uveljavi tekom 6 mesecev P° razglasu svoje praviice, sicer bi se P° poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Življenski zavarovalni polici : Slavijec jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani št. 24.608/19.328 za 25.Lastili dom«. Zastopata firmo in podpisujeta isto oba družabnika skupno. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 6. marca 1934. Kg A III 145/5. * 223 Sedež: Celje. Dan vpisa: 6. marca 1934. Besedilo: Peter Majdič »Merkur« kovinska industrijska in trgovska družba z omejeno zavezo v Celju. Vsled smrti se izbriše Peter Majdič kot poslovodja te tvrdke. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 6. marca 1934. Rg C II 50/16. * 224. Sedež: Dragatuš. Dan vpisa: 23. februarja 1934. Besedilo: Jožef Štcfanič, prodaja mešanega blaga in krčma v Dragatušu. Izbrisal se je bivši imetnik Jožef Šte-fanič zbog smrti, vpisal pa naslednik Štefanič Franc, trgovec v Dragatušu št. 30. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. februarja 1934. Fi 5/34 — Pos. I 130/2. * 225. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 1. marca 1934. Besedilo: »Kočevje«, tekstilna industrijska družba z o. z. v Kočevju. Vpisal se je po sklepu sreskega kot Izvršilnega sodišča v Kočevju od dne 20. 2. 1934., J 40/34. prisilni upravitelj Lovšin Anton, notar v Kočevju, ki bo za firmo podpisoval samostojno tako. da bo besedilu firme pristavil svoj lastnoročni podpis.. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. marca 1934. Fi 49/34 — Reg C I 78/24. * 226. Sedež: Prečna Dan vpisa: 26. februarja 1934. Besedilo: Anton Košir in tovariši, opekarna Krka, javna trgovska družba v Prečni. Novo besedilo: Dolon, dolenjska one-karniška komanditna družba V. Sedaj. Prečna. Osebno jamčeči družabnik je Viljem Sedaj, poslovodja v Novem mestu. Izbrisal se je družabnik Krevs Anton. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. februarja 1934. Fi 22/34 — Reg A II 60/2. Izbrisaleso se nastopne firme: 227. Sedež: Breg pri Ptuju. Dan izbrisa: 1. marca 1934. Besedilo: Vinzenz Lcposcha, J. Stra-schilPs Eidam. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. marca 1934. Rg Ges I 45/10. ❖ 228. Sedež: Kočevje št. 80. Dan izbrisa: 19. februarja 1934. Besedilo: Franc Bartelme. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Javna družabnika: Jožef Osvvald in Ana Osvvald. Zaradi smrti obeh in ker tvrdka ne obstoja več. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. februarja 1934. Fi 16/34 Ges I 5/2. * 229. Sedež: Križevci pri Ljutomeru. Dan izbrisa: l. marca 1934. Besedilo: Križevska opekarna, elektrarna, mlin in žaga v Križevcih — Lumir in Žnidarič. Obratni predmet: opekarna, elektrarna, mlin in žaga. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. marca 1934. Rg A II 147/9. Sedež: Orehovci. Dan izbrisa: 1. marca 1934. Besedilo: Franc Dreflak. Obratni predmet: trgovina z živino. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 1. marca 1934. Rg A I 169/5. ❖ 231. Sadež: Rogaševci. Dan izbrisa: 1. marca 1934. Besedilo: Fartek Franc. Obratni predmet: trgovina z vinom, pivom in žganjem na debelo. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 1. marca 1934. Rg A Tli 132/4. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe ih dodatki pri nastopnih zadrugah: 232. Sedež: Ljutomer. Dan vpisa: 1. marca 1934. Besedilo: Prva jugoslovanska zadru-ga za rejo dirkačev v Ljutomeru, regi' strovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva: Zemljič Fric, Zemljič Ivan, Slavič Marko, Vaupotič Jožef in Petovar Anton, vpišejo pa se novi člani načelstva: Galundcr Franc, posestnik v Veržeju (načelnik)* Štuhec Anton, posestnik v Logarevcih, Slavič Joško, posestnik v Bunčanih* Bunderl Ivan, posestnik v Veržeju, ih Slavič Alojz, posestnik v Banovcih. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. marca 1934. Zadr I 108/37. * 233. Sedež: Maribor. Dan $pisa: 1. marca 1934. Besedilo: Jugozadruga za vnovčovanjc kmetijskih pridelkov v Mariboru, regi' strovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Šuman Franc in dr. Kramberger Ludvik, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Zemljič Franc, posestnik* Zgor. Ročica št. 34, in Žižek Anton, posestnik, Ščavnica št. 83. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 1. marca 1934. Zadr V 37/3. * 234. Sedež: Ribnica. Dan vpisa: 23. februarja 1934. Besedilo: Zveza lesnih domačih obrti, r. z. z o. z. v Ribnici. Izbrisala sta se načelstvena Člana Novak Janez in Vesel Tomaž, vpisala Pa člana načelstva Prijatelj Peter, obodar v Zamostecu št. 24, in Gorše Mihael, rešetar v Dolenji vasi št. 66. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. februarja 1934. Fi 13/34 Zadr. II 228/5. * 235. Sedež: Sv. Lenart v Slov. gor. Dan vpisa: 1. marca 1934. Besedilo: Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenartu v Slov. gor., registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstvi Sarnitz Henrik, vpiše pa novoizvoljen* član načelstva Lorber Franc, posestnik v Spod. Porčiču št. 22. Zadružna pravila so se izpremenila v §8 1.. 2., 3., 14., 15., 26., 27., 33. in S4- Besedilo firme odslej: »Živinorejska selekcijska zadruga za Slovenske gorl,'° pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udom®* nih pasem goveda, svinj in perutnine, vseh vrst živine glede na določen rejski in zboljšanje prodajnih razmer glede živine. Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim Veeji hašnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego goveda simendolske Pasme. V ta namen zadruga: a) preskrbuje dobre plemenjake si-jnendolske pasme, ki je v njenem oko-lsu zakonito določena, oziroma daje Podpore za njih nakup ali vzdrževanje; . o) vpelje rodovnik (matično knjigo) 'n skrbno izbira živali, ki so za vpis v rodovnik sjfosobne; c) skrbi za vzrejo telet, ki izvirajo od Z1vali, vpisanih v rodovnik; v) skrbi za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine; d) posreduje pri prodaji in nakupu Plemenske živine s tem, da objavlja od o&sa do časa podatke iz rodovnika in da vodi seznam živali, ki so naprodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine, oskrbuje tudi izvoz klavce in plemenske živine v inozemstvo.; e) širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine; . 0 se udeležuje živinorejskih razstav Pi prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovnik; g) sprejema posojila od vsakogar po dogovoru in daje svojim članom za nakup plemenske živine in sploh povzdi-80 živinoreje kratkoročne kredite po Ppsebnem poslovnem redu, katerega sestavi načelstvo in odobri občni zbor. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. marca 1934. Zadr III G5/8. Izbrisala se je nastopna S3li. •■■On*: Sedež: Rova. lian izbrisa: G. februarja 1934. .Besedilo: Mlekarska zadruga na Ro-v,h, registrovana zadruga z omejeno zarezo v likvidaciji. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. februarja 1934. Fi 85/34 — Zadr. III 11/63. Konkurzni razglasi S37. S‘- 12/33—53. 514 Potrditev poravnave. . Stečajna zadeva prezadolžene tvrdke *■ Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin. d. z 0 Z- v Ljubljani, Miklošičeva c. 30. V smislu § 164. steč. zak, se odobri ^uravnava, ki jo je sklenila prezadol- ženka s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 23. decembra 1933. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. februarja 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev 514 Narodna banka kraljevine Jugoslavije bo na podstavi sklepa štirinajstega rednega zborovanja delničarjev Narodne banke izplačevala dividendo za preteklo 1933. leto po kuponu št. 7 Din 300'— (tristo) po komadu. Izplačevanje dividende se bo vršilo pri bančnih blagajnah: v centrali in pri podružnicah, počenši od 7. marca 1934. leta, in sicer na osnovi kuponov, uvedenih po aritmetičnem redu v spisek, ki se dobi pri bančnih blagajnah. V Beogradu 5. marca 1934. Br. 41700. Uprava Narodne banke. Štev. sekcije 118/34. 468-3—3 Razglas o licitaciji. Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani, Krekov trg 10 I., razpisuje na podstavi odločbe ministrstva za gradbe MGBr. 3256/34 od 10. II. 1934., in čl. 86. a zakona o državnem računovodstvu za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani prvo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 20. marca 1934. ob 11. uri dopoldne v prostorih terenske tehnične sekcije za nabavo gradbenega materiala, in sicer: 596.718 kg cementa, 3.311 m3 betonskega gramoza. 75 m3 smrekovih 12 cin močnih, 3 m dolgih zagatnih sten, 50 m3 smrekovih. 5 cm močnih, 2 m dolgih zagatnih sten, 248 kg železnih pilotnih čevljev, 710 m3 tolčenca za betonsko pod-logo. Dobavni pogoji pri podpisani. Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani, dne 28. februarja 1934. * Razpis. 521 Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo benrolske naprave po sistemu z aktivnim ogljem. Ponudbe se sprejemajo 14 dni po razpisu v »Službenem listu«. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo plinarne. Ljubljanska mestna plinarna, dne 6. marca 1934. Štev. 635/E—Ing. J. 523 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje napravo izolacije zoper vlago že obstoječe podzemeljske transformatorske postaje na vogalu Tržaške in Groharjeve ceste. Potrebne podatke dobi ponudnik med uradnimi urami, Krekov trg 10/11. Ponudbo je vposlatii v zaprtem ovoju do 31. marca t. 1. do 14. ure z napisom »Ponudba za izolacijo postaje«. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 7. marca 1934. Razne objave 520 Vabilo na redni letni občni zbor J. Blasnika nasled., univerzitetne tiskarne, litografije in kartonaže d. d. v Ljubljani, ki se bo vršil dne 24. marca 1934. ob 17. uri v družbeni pisarni v Ljubljani, Breg št. 10. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva.- 3. Odobritev bilance za leto 1933. in ■ in predlogi k njej. 4. Volitev nadzorstva. 5. Razno. Po § 26. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora le tisti delničarji, ki so založili vsaj 6 dni poprej pri družbeni blagajni v Ljubljani najmanj 10 delnic. Ljubljana, dne 7. marca 1934. Načelstvo. * 515 Vabilo na 13. redni občni zbor, ki ga bo imela tvrdka »Saturnus« d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, dne 24. marca 1934. ob 11. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1933. in predložitev bilance z dne 31. 12. 1933. 2 Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance. 4 Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po predlogu upravnega sveta. 5. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 6. Volitev ripravnega sveta. 7. Volitev nadzora tv enega sveta. 8. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki polože tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi in sicer pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani. Na občnem zboru daje vsakih 25 delnic pravico do enega glasu. V smislu člena 16. družbenih pravil. Ljubljana, 7. marca 1934. Upravni svet. * 91/34. 517 Vabilo k II. redni letni skupščini Gospodarskega društva v Mariboru, r. z. z o. z. v Pobrežju pri Mariboru, ki bo v nedeljo, dne 25. marca 1984. v dvorani gostilne Balon (Mottl) na Pobrežju pri Mariboru, Zrkovska cesta. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila: a) računsko in poslovno poročilo; b) poročilo nadzorstva in čitanje revizijskega poročila Zveze Gospodarskih zadrug v Ljubljani o zadnji zvezni reviziji. 3. Potrditev letnega računa in podelitev odveze. 4. Nadomestne volitve načelstva in volitev nadzorstva. 5. Volitev tajnika, radi izstopa. 6. Izprememba pravil §§ 2., 3.. 6., 10., 12., 20.. 34. in 35. 7. Sklepanje o raznih predlogih in pritožbah. 8. Razno. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor osem dni pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom, ki sklepa s tričetrtinsko večino neglede na število zastopanih glasov (§ 21. III. odst.). Pobrežje, dne 5. marca 1934, Načelstvo: Tajnik: Predsednik: Pavaleti Franc s. r. Korenjak Karol s. r. * 517 Vabilo na redni občni zbor, kii ga bo imela Tovarna za špirit in drože d. d. v Račah, v ponedeljek, dne 26. marcu 1984. ob enajstih v prostorih Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru. Dnevni red: 1. Računsko poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance. Gospodje delničarji naj polože delnice najkesneje do dne 19. marca 1934. pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru, kjer dvignejo dotične izkaznice. Upravni svet. 510—3 2 Poziv upnikom. >Mlekarska zadruga« na Visokem (srez Kranj) je prešla v likvidacijo jJ1 poziva vse svoje upnike, da ji naznanijo v zakonitem roku svoje terjatve. Visoko, dne 4. marca 1934. Likvidatorji. Poziv upnikom. Zadruga Splošno gospodarsko društvo r. z. z o. z. v Mariboru je s skilepom občnega zbora z dne 2. februarja 1934. prešla v likvidacijo. Kot likvidator na-stcpa g. Marko Kardiner v Pobrežju p1;' Mariboru. Likvidacijska firma je vpisana v zadružnem registru pri okrožnem kot trg. sodišču v Mariboru. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve v roku 60 dni po objavi razglasov v roke likvidatorja. Splošno gospodarsko društvo r. z. z o. i-v Mariboru, v likvidaciji. Marko Kardiner likvidator. * 521 Objava. Izgubil sem izpričevalo o višjem tečajnem izpitu humanistične gimnazije v Ljubljani iz leta 1929. na ime: Frelih Marjan. Proglašam ga za neveljavno. Ljubljana, dne 8. marca 1934. Frelih Marjan s. r. Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine znaša naročnina: mesečno Oln 16"—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96’—, letno Din 192'—in se mora plačevati vedno vnaprej. Na »Službeni list« se lablto naroči vsakdo! List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone ln kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne obče veljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremcmbe v osebju itd.: rasen tega pa že vpise in izbrise v trgovinskem ln zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije' razpise služb in razne objave. List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Upravništvo »Službenega lista«, Ljubljana, Gregorčičeva ul. št. 23, tel. št. 30-69* Uredništvo »Službenega lista«, istotam, tel. št. 25-66. Izdajo kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.