«UGLASILO ■ DELOVNEGAKOLEKTIVALIPBLED LETO IX SOBOTA, 10. FEBRUAR 1979 ŠTEVILKA 2 Prizadevanja se stopnjujejo Zadnja seja strokovnjakov LIP In GG v zvezi z mehaniziranim skladiščem oblovine je potekala v znamenju formiranja odločitev lokacije in okvirne tehnologije bodočega skladišča. Med drugim je bilo določeno, da bo skladišče neolupljene oblovine na zemljišču v trikotu pod cesto proti Pokljuki ob železniški progi. Ob sedanjem skladišču hlodovine na desni strani v smeri žagalnice bi stal lupilnik s sortacijo oblovine s sortirnimi boksi. V zvezi s ceno strojev in naprav bo treba v najkrajšem času poiskati realne ponudbe. Pri nabavi mehanizacije bo treba upoštevati novejšo tehnologijo in pri tem paziti, da bodo pomanjkljivosti, ugotovljene pri mehanizaciji, ki že obratuje, izključene. Na osnovi domenjenega naj bi Biro za lesno industrijo izdelal projekt z upoštevanjem vskla- diščenja neolupljene oblovine ob progi izza gostilne, na desni strani sedanjega skladišča hlodovine pa lupljenje oblovine in sortaci-ja te v bokse. Na prostoru sedanjega skladišča hlodovine bo skladišče sortirane hlodovine za žaganje. Izgradnja bo potekala tako, da bo obratovanje v žagalnici skoraj neokrnjeno. Čimpreje je treba urediti odkup potrebnega zemljišča in se dogovoriti o ukinitvi ceste s podvozom proti Sp. Gorjam. Sklep sestanka je bil med drugim tudi, da se kar najbolj pospeši uveljavitev dokumentacij, tako da bi v začetku jeseni začeli delati skladišče neolupljene oblovine. Na tem delu bi opravili sanacijska in druga dela, tako da bi že lahko pred zimo vskladiščili hlodovino na zalogo. V ta namen je treba takoj pričeti zbirati finančna sredstva. Prav tako se v najkrajšem času izdela tudi samoupravni sporazum o skupnem vlaganju LIP in GG za izgradnjo mehaniziranega skladišča oblovine. Tand Zapostavljeno zapisnikarslvo Kadar je govor o zapisnikih, se je treba včasih lotiti tudi vprašanj, ki na videz ne sodijo v to problematiko. Tega se marsikdaj ne zavedajo niti tisti, ki se držijo za strokovnjake na tem področju, ker pač zapisnikarske prakse v glavnem sploh nimajo. In posledice so znane: poenostavljanja in nesporazumi ipd., v izobraževanju za to dejavnost pa prevladuje pozitivizem, ki je drag in brez haska. Zapisnik je dokument trajne vrednosti in je kot tak osnova za uresničevanje dogovorov, zamisli, pravic, odločitev, sklepov itd., sprejetih na določenem formalnem sestanku. Z njim potrjujemo dejstva, stanje. Tako je pisanje in oblikovanje zapisnika še kako odgovorna delovna zadolžitev. In paradoksalni skrajnosti: prva, ponavadi vidimo, da ga piše najnižji po rangu, ki pa so največkrat najmanj kvalificirani za tako opravilo. S tem nemalokrat stečejo dragocene misli v pesek. Hudo zgrešeno je mišljenje, da je mogoče vsebino in zapisnik oblikovati pozneje, po sestanku, morda še s pomočjo drugih, ki so na seji sodelovali — vsebina se tem- Podoba ob progi, kjer močno zavije, je sedaj majhen gozdiček; kaže da se bo le-ta kmalu zelo spremenila Dan, namenjen ženam 8. marec praznujejo vse matere, žene in dekleta. Tega dne svojim sodelavkam in ženam voščimo vse najboljše za njihov praznik in veselo jim sežemo v roke. Počastimo jih s toplimi besedami ali darilom. Povemo jim, da jih imamo radi. Kot simbol spoštovanja jim darujemo tudi šopek cvetja. Mnogi pisatelji in pesniki so opevali ženski lik, vlogo žene v družbi pa je pokazala zgodovina. Opisovali so materinsko široko razdano srce, dobroto, potrpljenje in nesebično požrtvovalnost. Kako pomembna, a vendar premalo spoštovana se kaže vloga slovenske žene v zgodovini našega naroda! Mnoge slovenske matere, žene in dekleta so sodelovale v narodno-osvobodilnem boju. Nudile so zavetje in hrano borcem, po zaporih in taboriščih so preganjane trpele. Mnogim materam se sinovi in očetje nikoli niso vrnili iz gozdov. Te pa so še posebej vredne spoštovanja. Beremo v knjigah in slišimo resnične zgodbe in povesti, ko je žena — vzgojiteljica in učiteljica učila mladi rod v domovinskem, svobodoljubnem duhu. In to v tistih viharnih časih, ko so tujci preganjali slovenski jezik in požigali slovenske knjige. Tedaj so opravile pomembno poslanstvo. Naše rojakinje — učiteljice izven slovenskih meja se še danes močno borijo, da ne bi tam otroci pozabili slovensko besedo in materin jezik. Težka, pa vendar hvalevredna je njihova naloga. Vemo, da je žena v zadnjih desetletjih postala borka za svoje pravice, za izenačitev z moškim svetom. V borbi za emancipacijo s počasnimi koraki dosega uspehe. Vloga žene v naši družbi je vedno večja in tudi vplivnejša. Seveda pa je ženska tudi mati, vzgojiteljica, gospodinja ter v večini primerov redno zaposlena po naših delovnih organizacijah. To pa so tudi zaviralni momenti za njihovo družbeno aktivnost in sodelovanje v družbenem življenju. Pokažimo ženam, da smo jim vendarle hvaležni za njihovo skrb in delo, saj je osmi marec namenjen prav vsem ženam! Vesna LesaM’79 v Bohinju Letošnje zimske športne igre lesarjev, gozdarjev in lovcev bodo na Gorenjskem, v Bohinju. Tekmovanje v tekih bo na standardni FIS progi, tekmovanje v veleslalomu pa na Kobli. Organizator XX. zimske lesariade je letos naša delovna organizacija, zaradi česar je ta prireditev za vse nas še posebno važna. Z dobro organizacijo tekmovanja moramo namreč dokazati, da smo bili vredni zaupanja, ki so nam ga izkazali s tem, da so nam zaupali to jubilejno prireditev. Delavski svet DO je že imenoval organizacijski odbor, katerega predsednik je tov. direktor Franc Bajt. Odbor je že imel dve seji, na katerih je izdelal program, določil naloge in zadolžitve posameznim članom odbora. Tehnično izvedbo tekmovanja pa je kot najboljšemu ponudniku poveril Smučarskemu klubu Bohinj pri Telesnovzgojnem društvu Bohinjska Bistrica. Program športnih iger je naslednji: 15. februar 1979 — rok za poimenske prijave tekmovalcev 15. februar 1979 — rok za plačilo startnine 22. februar 1979 — ob 10.00 — sestanek vodij ekip, žrebanje štartnih številk za teke in veleslalom v Park hotelu na Bledu 23. februar 1979 — ob 14.00 — odprta tehnična pisarna na Krajevni skupnosti v Bohinjski 'Bistrici za divig Startnih številk in informacije — ob 15.55 — svečana otvoritev XX. lesariade na startu solo tekov — ob 16.00 — start solo tekov na standardni tekaški FIS progi v Bohinjski Bistrici 24. februar 1979 — ob 7.00 — odprta tehnična pisarna na Krajevni skupnosti v Bohinjski Bistrici — ob 8.30 — pričetek obratovanja dvosedežnice Kobla I za dostop do cilja tekmovalnih prog — ob 10.00 — start veleslaloma na smučiščih TC Kobla nad Bohinjsko Bistrico. Vse proge ob vlečnici Ravne. Dostop na start z dvosedežnico Kobla II ali vlečnico Ravne. — ob 16.30 — zaključek XX. zimske lesariade v Park hotelu Bled Želimo, da bi bilo v času prireditve dovolj snega in da bi lepo vreme prizaneslo, da bi organizacija ‘kar najbolje uspela. Tekmovalcem želimo čimveč uspeha, vsem udeležencem pa prijetno bivanje med nami. xx.zimska lesariada 23.-24.2.1979 bolj zastira, čimveč jih sodeluje v njenem oblikovanju; in druga skrajnost, da postavimo za zapisnikarja visoko specializiranega strokovnjaka. Tedaj se spremeni marsikaj, več kot bi si človek lahko mislil, besedilo je po pravilu tako prirejeno pogledom tega strokovnjaka in kakršno v razpravi sploh ni bilo — razkrivajo se misli, ki v razpravi sploh niso bile načete. V obeh primerih zapisnik ne ustreza resničnosti. O spominu imamo danes že veliko raziskav in znanstveniki še posebno opozarjajo, kako hitro nastopi v nas proces pozabljanja in tako se z njim kvalitativno in kvantitativno spreminja besedni in nebesedni spo- min. Primer: dva strokovnjaka sta pred leti na skrivaj posnela govorjenje na nekem sestanku. Čez dva tedna sta udeleženca pismeno zaprosila, naj opišejo, o čem so govorili. Poročila sta primerjala s posnetkom in ugotovila, da so se udeleženci spomnili samo 8,4 % delov razprave. Hkrati pa so navajali 48 % takih enot, ki niso točne. Poročali so o stvareh, ki se sploh niso zgodile, ali pa so se pripetile kdaj prej. Nekdo je trdil, da je eden od navzočih dal opazko, kakršno je sicer pogosto dajal, vendar ne na tem sestanku. Drugi je izjavil, da se je predsednik zahvalil govorni- nadaljevanje na 2. strani Zapostavljeno zapisnikatslvo nadaljevanje s 1. strani ku, kar spet ni bilo res. V raznih malenkostih so pretiravali. Poročila so bila vse prej kot obnova razprave (Pečjak). Takih neugodnih ugotovitev bi lahko naštevali še in še, vendar se zdi, da je samo ta en primer zagotovo dovolj, da nas prepriča, kako negotov je naš spomin in kako narobe je naknadno oblikovanje zapisnika, po seji, ko naj posamezniki, »šefi«, pomagajo (nezadostno usposobljenemu zapisnikarju) dopolniti besedilo s posameznih točk dnevnega reda, »da bo bolj ustrezalo«. Nemalokrat prihaja v takih primerih do tendencioznega oblikovanja vsebine v tem smislu, kako je kdo glede na svoje pričakovanje hotel razumeti razpravo. Stvari, za katere mislimo, da smo si jih zapomnili, se v nas zares hitro spreminjajo in to ne samo po tem, kako smo naravnani, ampak tudi časovno zbledijo. Psihologi ugotavljajo, da že v prvi uri pozabimo veliko nad polovico tistega, kar bi si radi zapomnili, da si še najbolje zapomnimo začetek in konec razprave ali predavanja oziroma prebranega. Po dveh ali treh urah nam ne ostane v spominu niti petina. Pozabi i ani e pa še kar naprej raste in ob tem se začenjajo še znane kvalitativne spremembe spomina: da se dvoje ali več enot stisne v eno; včasih ostane osnovna vsebina v glavnem nespremenjena, toda podrobnosti »hlapijo«, ali pa se močno spremenijo; včasih pa se osnovna vsebina spremeni in postane bolj racionalna, logična in konvencionalna, podrobnosti se predrugačijo skladno s spremembami vsebine; včasih gre osnovna vsebina povsem v pozabo, spominjamo se le posameznosti, zato je obnova slabo strukturirana in obnavljamo le podrobnosti, ki so na nas napravile močan vtis; zelo pogosto odpadejo ali se spremenijo osebna in krajevna imena, številčni podatki itd. Po navedenem že lahko rečemo, da mora biti zapisnikar zares ustrezno pripravljen za svoje odgovorno delo, da mora biti razgledan v stroki, da mu vsebina razprave ne sme biti tuja, da mora imeti določene izkušnje in obvladati spretnosti za pisanje zapisnika in obvladati mora tudi jezikovna pravila in še, imeti mora določene osebnostne lastnosti: odgovor- nost, iznajdljivost in samoiniciativnost pri delu ipd., da bo zapisnik nastajal že med samim sestankom, zborovanjem, posvetovanjem itd. Po seji se vsebina le razčleni na obvezne sestavne dele zapisnika. Administrativna funkcija je potrebna vsaki organizaciji, toda če je ta nestrokovno vodena in postane breme, tudi bralno breme, se je hitro oprime negativni prizvok «birokracija« v smislu biropatologije ipd. To velja tudi za zapisnikarstvo. To še najbolj takrat, ko gre za papirnato vojsko in za pisanje vsega potrebnega in nepotrebnega, kjer se še črka postavi nad človeka. Tudi za to delo mora biti človek ustrezno kvalificiran. Če pa so zapisniki velikokrat slabi, neurejeni, ni za to vedno kriv le zapisnikar, temveč tudi vodja sestanka, ki se mu ni posrečilo obvladati razprave. Za vodenje sestankov in razprav veljajo natančno določena pravila. Če hočemo torej prispevati k dobremu zapisniku, spada obveščenost zapisnikarja o planu in programu sestanka med obvezne sestavine priprav, ki jih mora opraviti tisti, ki sejo sklicuje, vodi. Dobro se je pogovoriti o predvidenem poteku razprave in na kaj kaže biti še posebno pozoren. Brez večje razlage lahko rečemo, da je neurejeno poslovanje in urejena administrativna funkcija kazalec za napredno organizacijo, medtem ko lahko birokracijo v ne- gativnem smislu jemljemo kot sinonim za protirevolucionar-nost. Naj našo navedeno trditev utemeljimo z dvema primeroma. Rekli smo, da mora biti za zapisnikarstvo človek ustrezno kvalificiran, torej posebej pripravljen za to delo. Zapisniku vsakdo res ni kos. To vidimo tudi že po tem, kako se ljudje tega dela branijo. Zato bomo navedli tu dva primera o funkcionalni pismenosti, pa brez komentarja: prvič, da so že leta 1961 naši ekonomisti ugotovili, kako med delavci brez šol in višino narodnega dohodka obstaja negativna korelacija 0,882; in drugič, da so ameriški ekonomisti izračunali, da bi 43 milijonov zaposlenih Amerikan-cev povečalo narodni bruto proizvod za nad sto bilijonov dolarjev, če bi svojo splošno izobrazbo zvišali na raven srednje šole. Naši zapisnikarji v glavnem nimajo popolne srednje šole. To seveda lahko tudi obrnemo in ugotovimo še to, kar je na dlani, da je namreč še tako delovno naprezanje lahko prazno, če v njegovi storilnosti ni tiste prispevnosti družbenemu delu, s katero v dnevni praksi merimo resnično produktivnost. Prav bi bilo, če bi kdaj izračunali, koliko nas stane ena tipkana stran urejenega zapisnika. Če klasificiramo zapisnik po obliki, govorimo med drugim o stenografskem zapisniku, o rednem ali navadnem ali kratkem zapisniku, o sklepnem zapisniku ter o zapisu. Vsem tem so skupne nekatere obvezne sestavine: besedica »zapisnik«, in sicer v zvezi s pridevnikom stenografski, sklepni ipd.; redna številka in vrsta sestanka, zbora; kraj, datum, ura začetka in konca sestanka; podatek o udeležbi, o odsotnih članih zbora, isto za druge vabljene, in podatek o sklepčnosti; kdo je otvoril in vodil sestanek, pri večjem zborovanju imena izvoljenih članov predsedstva; kdo je zapisnikar, pri večjih zborovanjih tudi imena overoviteljev; z vabilom predloženi dnevni red in njegove morebitne korekcije; sledi vsebina uvodnega poročila, predlogov, razprave po posameznih točkah dnevnega reda in na koncu ali kako drugače, vendar obvezno vidno označeni, sklepi in kako so bili ti sklepi sprejeti; vmes med besedilom je treba obvezno označiti morebitno prekinitev sestanka; na koncu podpis vodje sestanka ali članov predsedstva na desni, podpis zapisnikarja ali zapisnikarjev na levi in če so overite-lji, še njihov podpis na sredi pod žigom; v sklepih je poleg števila treba postaviti rok za izvedbo naloge in navesti, kdo je zanjo zadolžen (kolektivna : individualna odgovornost!). Če se držimo vsaj nekaj obveznih sestavin zapisnika, si že olajšamo njegovo oblikovanje med sestankom samim (Pavlič). Redni ali navadni zapisnik ali — kakor ga mnogi imenujejo — kratki zapisnik ali zapisnik v izvlečku, je v bistvu nastal zaradi neznanja in nepripravljenosti za zapisnikarstvo. To je najbolj pogosta oblika, toda tudi najtežja in ni ji vsakdo kos. Ker je tak zapisnik krajši, je tudi preglednejši. Dejansko gre pri takem zapisniku za novo ustvarjanje vsebine. Tisti, ki želi posamezne razprave skrajšati ali jih združiti, da bi ostalo v besedilu zares samo najpomembnejše, mora že veliko znati. Tako delo zahteva tudi veliko časa in problemi nastajajo prav tu, velikokrat so taki zapisniki brez repa in glave, iz njih nihče ne zmore razvozlati vsebine sestanka. Glede na dolžino gre pri teh zapisnikih za celo skalo, od zelo kratkih do precej dolgih — največkrat o tem odloča usposobljenost tistega, ki piše, pa tudi vsebina itd.; sklep mora biti seveda tudi v tem zapisniku zapisan dobesedno. Sodobnost označujejo nekateri kot revolucijo komunikacij in z eksplozijo izobraževanja. Žal pa se tisti, ki jim šola ni dala za poklic ustrezne funkcionalne pismenosti, le s težavo in v izjemnih primerih »pregrizejo« do samoizobraževanja in še naprej do permanetnega izobraževanja. Potem nas ne sme presenečati opazka profesorja Rudolfa Rakuše, da se je »po statističnih podatkih v zadnjih 100 letih povečala storilnost tovarniškega dela za skoraj 15-krat, storilnost administrativnega dela pa v istem obdobju komaj za polkrat. Ugotovitev je poraz- na in problemi prizadevajo gospodarstvenikom mnogo skrbi«. Nanaša se predvsem na admi-nistrativno-tehnična opravila, ki jih nasploh radi precenjujemo in tudi podcenjujemo: prtič zato, ker pri teh opravilih pripisujemo strokovnost temu, kar naj bi bila splošna izobrazba in spretnost vseh; in drugič, ker je ponavadi strokovno šolanje teh kadrov, ki so največkrat zapisnikarji, pomanjkljivo, neustrezno, ne, daje jim funkcionalne pismenosti za opravila, za katera menijo, da so usposobljeni. Naj navedeno trditev še ute- meljimo, da z izključnim strokovnim usposabljanjem ter poudarjanjem spretnosti ustvarjamo pohabljenega človeka: »virtuoza na delovnem mestu za delovne operacije in invalida v družbenem življenju«. Nič ne pomaga, še najbolj spreten strojepisec ne pomeni veliko, če ne ve, kaj piše, in tudi še tako uren stenograf ni tako dober kot najslabši magnetofon, če nima v sebi znanja, da bi bil redaktor besedila, in če oba vrh tega nista kos še zahtevam nove poslovne tehnologije. Jože Ropotat Uveljavljanje sodelovanja Zaradi težkih delovnih pogojev v gozdarstvu, zlasti pozimi, smo na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o medsebojnem zaposlovanju delavcev v TO Rečica že uveljavili ta dogovor. Zaradi večje zaloge hlodovine in primanjkovanja delavcev za razžagovanje te smo uvedli že polovično izmensko obratovanje v žagalnici. Iz GG Bled, TO Pokljuka je prišlo začasno k nam na delo dvanajst delavcev. Prvi dan so bili delavci gozdarstva povabljeni na razgovor in bili ob tej . priliki seznanjeni z dejavnostjo v TO, lesna predelava Rečica, še posebej pa o obratu žaga. Poleg opisa dela in vrste proizvodnje so bili gozdni delavci seznanjeni še z načinom prihoda na delo, pričetku dela, odmori med delom, varnostjo pri delu, možnostjo prehrane in drugimi posebnostmi pri delu v naši TO. Gradnja nove brusilnice V TO LESNA PREDELAVA »TOMAŽ GODEC« BOH. BISTRICA Zaradi vedno večje porabe toplotne energije smo primorani misliti na rekonstrukcijo in povečavo kotlovnice, ki naj bi bila locirana ob obstoječi kotlovnici in brusilnici, zato smo prav iz tega razloga začeli graditi novo brusilnico. Nova brusilnica je locirana v podaljšku obstoječega aneksa in sicer ob objektu skladiščno proizvodnega obrata opažnih plošč. Tlorisna velikost brusilnice je 24,00 m x 6,00 m. Konstrukcija je enaka kot je obstoječi aneks in sicer armiranobetonski skelet obzidan z ISO- Krajevno priznanje Skupščina krajevne skupnosti Podnart je na svoji 2. seji dne IV. novembra 1978 obravnavala in sprejela sklep, da se podeli krajevno priznanje delovnemu kolektivu LIP, TOZD Podnart. Utemeljitev: Kolektiv temeljne organizacije LIP v Podnartu je s svojim vztrajnim delom in odločnostjo uspel prerasti iz žagarskega obrata v industrijski kolektiv lesno predelovalne industrije. Danes iso nam vsem že vidni rezultati tega preraščanja iz skromnega žagarskega obrata v moderni industrijski kompleks. Pri vsej svoji skrbi za nadaljnji razvoj kolektiva pa delavci in vodstvo temeljne organizacije niso zanemarjali potreb kraja, v katerem delajo. Vseskozi jim je bila skrb za razvoj krajevne skupnosti prav tako prisotna, kot njihov lastni razvoj. Za pomoč, ki so jo nudili krajevni skupnosti, prav tako pa tudi za napredek, ki so ga dosegli v svojem lastnem kolektivu, jim skupščina krajevne skupnosti Podnart izreka priznanje. V znak tega priznanja pa jim podarja skromno darilo, ki ponazarja začetek njihovega razvoja. Po razgovoru so odšli delavci gozdarstva na ogled vseh oddelkov obrata žage. Pri tem ogledu so si podrobneje ogledali predvsem delovna mesta, kjer se bodo zaposlili. Zaradi želje vseh pa so si ogledali še obrat vrat. Med drugim smo še enkrat preverili razpored posameznikov na delo v dopoldanski in popoldanski izmeni in se nato na zaključnem razgovoru z referentom za varstvo pri delu naše TO razšli. Novozaposleni so se takoj prvi dan intenzivno vključili v delo. Z delom so v glavnem zadovoljni. Všeč jim je predvsem nekaj več strehe, zavetja, toplote, dobre prehrane. Strah pred negotovostjo je prešel in v približno dveh mesecih, kolikor bodo pri nas, si bodo delavci Gozdnega gospodarstva nabrali vrsto izkušenj v lesnoobdelovalni industriji. Tand SPAN zidaki. Montažna dela je izvajalo SGP Gorica TOZD ABK Šempeter pri Novi Gorici, gradbena in obrtniška dela pa izvaja Gradbeno podjetje Bohinj, saj je objekt trenutno dograjen do III. gradbene faze. Uporabna površina nove brusilnice je 137,00 m2 v pritličju in 36,00 m2 v nadstropju ter 36,00 m2 za sanitarije, delavsko sobo in priročno skladišče. Čeprav je preteklo komaj nekaj let, ko je bil dograjen prizidek k stari brusilnici — potrebe v TO pa nam sedaj narekujejo, da se bo objekt uporabljal v druge namene — upamo, da bodo v novi brusilnici doseženi še boljši pogoji dela. L. P. Medsebojni odnosi Stran 2 Sklepi samoupravnih organov Odbor za org., kadre in stanovanja (12. 1. 1979) 1. Na predlog direktorja je dodelil Petru Debelaku enosobno stanovanju v bloku v Spodnjih Gorjah. 2. Trosobno stanovanje v Spodnjih Gorjah je dodelil tudi Ekremu Taliču iz TO Rečica. 3. Obravnaval je pravilnik o delovnih razmerjih in samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za delovna razmerja v poglavju, ki govori o izobraževanju. Predlagal je spremembe v 17., 47., 51., 52., 53. in 108. členu, ki jih je posredoval komisiji za spremljanje izvajanja določil zakona o združenem delu. 4. Obravnaval je prošnjo Antona Repeta za povračilo stroškov tečaja nemškega jezika in odobril povračilo po opravljenem tečaju. 5. Negativno je rešil prošnjo Bogomirja Vidica za štipendijo za obiskovanje šole za oblikovanje, ker le-ta ni bila razpisana, pa tudi potreb po teh kadrih ni. 6. Sprejel je sklep, da se prioritetna lista prosilcev za posojila in stanovanja pripravi pred zaključnim računom. Odbor za gospodarjenje (18. 1. 1979) 1. Obravnaval je poročila komisij, ki so pregledala in ocenila predloge izboljšav in zavzel naslednje: — na osnovi mnenja komisije je ugotovil, da predlog Lovra Vojvode — odsesavanje s filtrskimi napravami — ni predmet izboljšave, pač pa so filteriksi sistemi danes serijska oprema, ki jo izdelujejo tudi naše domače firme. — Predlog Pavla Sedlarja (izboljšava podpornega valja pri stroju za izdelavo papirnatih polžkov) je ocenil za tehnično izboljšavo, s katero je bilo doseženo naslednje: — skrajšan čas pogoste menjave in nastavitve nožev, — tek stroja je mirnejši in s tem podaljšana življenjska doba ležajev in nožev, — prednost je tudi v tem, da ni potrebno razstavljati stroja, ker ni potrebna menjava podpornega valja, pač pa se menjajo samo protirezilne ploščice. Na osnovi ugotovitve komisije je dodelil Pavlu Sedlarju enkratno nagrado v tišini 4000 dinarjev. — Predlog Joža Mandeljca za izdelavo zračnega toplotnega izmenjevalca v sušilnicah Hildebrand je komisija ocenila za koristnega, treba pa ga je še tehnično obdelati. Odbor je zadolžil projektivni razvojni biro z nalogo, da najde strokovnjaka s področja toplotnega ogrevanja, ki bo predlog Joža Mandelca tehnično obdelal ter podal poročilo o možnosti praktične uporabe v naše namene. 2. Predloge izboljšav so poslali: — Franc Jakopič iz TO Rečica — priključek za luženje na obrezovalnem stroju, —• Janez Cundrič iz TO Rečica — tehnična izboljšava pri nanosu savanol lepila pri montaži tesnil v SM podboje (izdelava tlačnih posod iz neuporabnih gasilnih aparatov namesto plastenk), — Rafko Kuščer iz TO Tomaž Godec — izdelava orodja za pripravo sider, ki jih uporablja TO Rečica. Odbor je imenoval komisije, ki bodo predloge pregledale, ocenile in izdelale poročila. DS TO Lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica (22. 1. 1979) L Soglasno se potrdi pravilnik o delovnih razmerjih TO Lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, vključno z danimi pripombami oz. dopolnitvami. 2. Na razpisana prosta dela in naloge direktorja TO Lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica se imenuje tov. Jakob Repe, dipl. ing., Bled, Jamova 18. Datum nastopa opravljanja del in nalog direktorja TO je 1.2.1979. 3. Soglasno se potrdi predlog normativov za izdelavo ISO-SPAN zidakov. 4. Na prošnjo Smučarskega kluba Bohinj se tov. Milanu Zalokarju odobri 5 dni izredno plačanega dopusta in 10 dni neplačanega dopusta. 5. Glede plina in prepiha v obratu opažnih plošč, se za rešitev zadolži vodja oddelka za investicije in vzdrževanje, ki naj o rešitvi poroča na prihodnjem zasedanju DS TO. TO Tomaž Godec izbrala novega direktorja Glede na ostavko, ki jo je zaradi zdravstvenega stanja podal dosedanji direktor TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica je DS TO razpisal dne 29. 12. 1978 prosta dela in naloge direktorja. Osrednja točka dnevnega reda zadnjega decembrskega zasedanja OK ZK Radovljica je bila namenjena kritičnim ocenam izvajanja srednjeročnega plana razvoja občine in gospodarskih gibanj v 1978. letu. Delegatom konference je bilo tokrat na voljo kar dosti preglednega gradiva, ki so ga skrbno pripravili člani komisije za družbeno ekonomske odnose na osnovi predhodnih razprav na Občinskem sindikalnem svetu, Predsedstvu OK SZDL, Izvršnem svetu občinske skupščine in na zadnji seji komiteja OK ZK. Ker gre resnično za široko področje vprašanj, ki so radovljiške komuniste zaposlovale ob izteku prve polovice obdobja Komisija v sestavi Franca Bučarja, Janeza Stareta, Metoda Maleja in Janeza Cvetka je na podlagi prijav predlagala DS TO, da imenuje za novega direktorja tov. Jaka Repeta, doslej zaposlenega v projektivnem razvojnem biroju DSSS. DS TO ga je na svoji seji dne 22. 1. 1979 tudi imenoval, novi direktor je prevzel svojo dolžnost 1. 2. 1979. Jaka Repe je bil rojen 27. 6. 1943 v Spodnjih Gorjah. Diplomiral je na lesnem oddelku gozdarske fakultete leta 1967. V naši delovni organizaciji je zaposlen že več kot 10 let. Ob nastopu nove dolžnosti želimo novemu direktorju kot tudi kolektivu TO Tomaž Godec veliko delovnih uspehov. Glavni urednik izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine, ni lahko v kratkem povzetku podati vsa številna mnenja in stališča, o katerih je bilo govora na konferenci. Razglejmo se torej po glavnih značilnostih iz sklepnih ocen gospodarjenja v tem obdobju. Jasno in nedvoumno velja ugotovitev, da navzlic pomembnim pozitivnim premikom v gospodarski rasti in družbenem razvoju občine, niso povsem dosledno uresničevali s srednjeročnim programom postavljenih nalog, kar pripisujejo v prvi vrsti neugodnemu obsegu in strukturi investicij, ekstenzivni rasti zaposlenih, odstopanjem v delitvi OD, v nizki akumulativ- nosti gospodarstva in razmeroma visokim materialnim stroškom, kar je tudi vzrok za očitnejše slabšanje zunanje trgovinske menjave. Bolj subjektivno kot objektivno je upravičevati še vedno nezadostno organizacijsko povezanost in dohodkovno soodvisnost gospodarstva zlasti v gostinstvu, turizmu, trgovini, tekstilni pa tudi kovinski industriji. K temu lahko dodamo tudi neizdelanost kakovostnih razvojnih načrtov za posamezne panoge industrije, pomanjkljivosti v zagotavljanju ustreznih kadrov in še kaj, kar hromi motiviranost za smelejši razvoj in večjo produktivnost. Podobno kot v drugih občinah so se tudi v radovljiški otepali z vse večjimi pritiski za povečanje cen in življenjskih stroškov, prekomerno osebno in skupno porabo in številnimi nepredvidenimi obveznostmi, ki so bremenile gospodarstvo. Za odpravo ugotovljenih problemov bodo morali v preostalem obdobju do leta 1980 predvsem nadoknaditi zaostajanje na področju investicii v materialni proizvodnji, povečati izvoz in uresničiti tudi vse zastavljene naloge srednjeročnega programa. Konferenca ZK je v zvezi s tem naložila vsem OO ZK v delovnih organizacijah, SIS in KS, da takoj izdelajo svoje analize uresničevanja srednjeročnih planov in da ažurno spremljajo nadaljnji potek njihove realizacije, hkrati pa že začnejo pripravljati akcijo za samoupravno planiranje naslednjega srednjeročnega načrta. Med prednostnimi nalogami nadaljnje politične akcije, katerih nosilci morajo biti komunisti, so tudi načrtna prizadevanja pri uvajanju svobodne menjave dela med TOZD materialne proizvodnje in SIS družbenih dejavnosti ter zagotoviti večji vpliv delavcev na oblikovanje vseh programov družbenih služb in programov krajevnih skupnosti. Pri tem morajo doseči pravočasno in sprotno obveščanje delavcev z vsemi problemi pa tudi odstopanji od začrtanih ciljev. Komunisti se bodo že v naslednjih tednih morali posvetiti temeljitim razpravam in ocenam zaključnih računov v svojih kolektivih in analizam vzrokov zaostajanja ali neizpolnjevanja planskih obveznosti. V tej zvezi je OK ZK sprejel vrsto konkretnih stališč, ki se nanašajo na nadaljnje naloge do konca srednjeročnega obdobja, o katerih bodo spregovorili na vseh OO ZK že v januarju. Sočasno pa bodo organizirali tudi široke razprave in sprejemali konkretne sklepe o resoluciji politike izvajanja družbenega plana občine za 1979. leto in o temeljnih nalogah na področju ustvarjanja celotnega prihodka in čistega dohodka ter oblikovanje sredstev za OD, skupno in splošno porabo. Zdi se, da bodo vsa ta opravila letos nekoliko lažja tudi zaradi dobro pripravljenih osnutkov vseh dokumentov, ki jih je oblikoval izvršni svet občinske skupščine, za kar mu je izrečeno priznanje na zadnji decembrski seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Bleje V vseh osnovnih organizacijah ZSMS radovljiške občine, teh je 65 v TOZD in OZD ter 19 v krajevnih skupnostih, te dni potekajo razprave o predlogu letošnjega programa OK ZSMS in njenih organov. Glede na dejstvo, da je od nekaj nad 7000 mladincev in mladink v občini, vključeno po grobih ocenah predsedstva OK ZSMS v organizirano delo le slaba petina mladih, bo prednostna naloga občinskega vodstva v 1979. letu krepitev osnovnih organizacij, ustanavljanje novih in poživitev dela obstoječih občinskih konferenc mladih v izobraževanju, v krajevnih skupnostih, v konferenci mladih delavcev, načrtujejo pa tudi ustanoviti konferenco mladih kmetov. Naj večji'poudarek v dejavnosti ZSMS v občini bo letos na idejnopolitičnem izobraževanju in funkcionalnem usposabljanju vodstev in članov OO ZSMS v obliki enodnevnih delovnih posvetov, namesto dosedanjih večdnevnih seminarjev, ki niso dali najboljše rezultate. Načrtujejo Sklepi 7. seje DS GLG 1. Sprejel je poročilo o izidu referendumov. Verifikacija sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG, samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG, samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med članicami in delovno skupnostjo ter spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1976—1980 bo opravljena na naslednji seji DS, ko bo posredoval poročilo o referendumu TOK GG Bled. 2. V javno obravnavo oz. sprejem je dal tri predlagane samoupravnega sporazume o skupnem prihodku: — samoupravni sporazum z gozdarstvom za hlodovino in celulozni les (javna obravnava) — samoupravni sporazum s tovarno celuloze Medvode za dobave žamanja in sekancev (javna obravnava) — samoupravni sporazum z Jelovico Škofja Loka za dobava žaganega lesa ČPČ — III (dokončen sprejem) 3. Pooblastil je kolegijski poslovodni organ, da v roku 14 dni reši predlog najnujnejših normativnih cen oz. predlog cene žganega lesa za Jelovico. Izoblikovan predlog bo DS naknadno potrdil, če pa do odgovora ne bo prišlo, bo treba sklicati izredno sejo delavskega sveta. 4. Soglasno je sprejel predlog uskladitve besedila statuta SOZD GLG s samoupravnim sporazumom o združitvi. Dal ga je v dokončen sprejem delovnim organizacijam — članicam, s tem da ga potrdijo na prvem referendumu. 5. V skladu z 51. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG je formiral nove koordinacijske odbore za: — tržišče, — uvajanje dohodkovnih odnosov, — organizacijske, kadrovske in pravne zadeve Vsak od navedenih odborov šteje 9 članov, v katerega imenujejo članice SOZD po enega člana in DSSS enega člana. Novi odbori bodo konstituirani na svoji prvi seji. 6. Razrešil je Rajka Bernika, dipl. ing., na delih direktorja komercialnega sektorja z 31. 12. 1978. Sprejel je sklep, da se razpišejo dela in naloge za direktorja, komercialnega direktorja in direktorja gospodarsko-finančnega sektorja pod pogoji za zasedbo, kot jih določa statut SOZD GLG. tudi delo mladinske politične šole in javne tribune o problemih, ki zadevajo mlade v samoupravnih organih in v opravljanju delegatskih dolžnosti. Razen številnih akcij je v programu predvidena široka dejavnost v pripravah na letošnje jubilejne prireditve ob 60-letnici ustanovitve SKOJ-a ter v organiziranju mladinskih delovnih akcij. Ocene izvajanja planskih nnlog srednieročnegu nnčrtn v radovljiški občini Programske naloge radovljiške mladine Don računovodskih in finančnih delavcev Konferenca zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je na svečanem zasedanju ob vrsti Titovih jubilejev sprejela Sklep o proglasitvi 1. februarja za Dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. S tem naj bi opozorila na nastanek in razvoj naših novih financ med NOB in socialistično revolucijo ter ohranjala njeno izročilo S praznovanjem letošnjega dneva računovodskih in finančnih delavcev vstopamo v petintrideseto leto od tedaj, ko je Predsedstvo AVNOJ na predlog NKOJ sprejelo 1. februarja 1945 Odlok o poenotenem računovodstvu. Ta odloik je med zadnjimi finančnimi predpisi in ukrepi, ki so se začeli 1.1941 in nadaljevali med NOB. Njegov končni sprejem je pripomogel, da smo osvoboditev naše države pričakali z »dokončno zgradbo« naših novih financ. Naše organizacije in društva, Zveze v pokrajinah, republikah in federaciji so dočakale letošnji praznik s pomembnimi uspehi. Ti so predvsem v organiziranju na novi delegatski podlagi, ustanavljanju novih organizacij in aktviranju novih članov v organizacijah računovodsko finančnih delavcev. V preteklem letu smo aktivno sodelovali pri uvajanju Zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, ter s tem na preobrazbi knjigovodsko-finamčne funkcije in sistemu informiranja o finančnih rezultatih poslovanja v organizacijah združenega dela. Poudariti moramo, kot posebno pomembno, da naš letošnji dan praznujemo prav v letu velike obletnice — šestdesetletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Ne bo odveč, če povemo nekaj besed o nastajanju financ med NOB. Razširjeni biro CK Komunistične partije Jugoslavije je 4. julija 1941 pod vodstvom generalnega sekretarja tovariša Tita sprejel sklep in pozval vse narode in narodnosti Jugoslavije na splošno ljudsko vstajo, ki se je širila v vse kraje Jugoslavije. Z razvojem vstaje in narodnoosvobodilnega gibanja, oboroženega 'boja, partizanskih enot in narodnoosvobodilnih odborov so se vzporedno razvijale tudi naše nove finance. Začetne kali pomenijo narodnoosvobodilni fondi in poverjeništva, oddelki in odseki za finance v narodnoosvobodilnih odborih. Z razvojem narodnoosvobodilne borbe in osvobojenih ozemelj je prišlo do prvega zasedanja AVNOJ-a. Ustanovljen je bil gospodarsko-finančni odsek Izvršnega odbora, ustanavljali so se Pokrajinski antifašistični sveti narodne osvoboditve in narodnoosvobodilni odbori za širša področja, z njimi pa tudi ustrezni organi za finance. Od II. zasedanja AVNOJ-a je bilo poverjeništvo za finance NKOJ kot vrhovni organ finančne uprave nove Jugoslavije vse do ustanovitve Ministrstva za finance v prvi vladi DFJ 9. marca 1945. Z ustanovitvijo narodnoosvobodilnih odborov se začenjajo tudi prvi finančni predpisi, ki so bili v veljavi na ožjem področju teh odborov. Šele s sprejetjem »Fočanskih predpisov« o nalogah in ustroju narodnoosvobodilnih odborov in s pojasnili ter navodili za delo Narodnoosvobodilnih odborov na osvobojenem ozemlju, ki jih je izdal v začetku februarja 1942 Vrhovni štab, je bila vpeljana njihova splošna poenotena uporaba na vseh področjih. Posebno poglavje Fočanskih predpisov se nanaša na delo in finančno poslovanje Narodnoosvobodilnih fondov in pomenijo prve enotne predise za vsa področja v državi. Gospodarsko-finančni odsek Izvršnega odbora AVNOJ-a, Fi- nančni organi deželnih svetov in Poverjeništva za finance NKOJ so odvisno od razvoja političnega in vojnega položaja sprejemali ustrezne finančne predpise in ukrepe. Pri tem je treba, posebej poudariti sklep AVNÒJ-a o razpisu Posojila narodne osvoboditve in priprave finančnih ukrepov in predpisov na Visu in potem njihovega sprejema v osvobojenem Beogradu. Prve organizirane oblike financ med narodnoosvobodilno borbo so brez dvoma Narodnoosvobodilni fondi. Fondi so bili osnovani po nalogu Komunistične partije Jugoslavije za zbiranje finančnih sredstev Rdeče pomoči in Ljudske pomoči. Že pri ustanavljanju prvih Narodnoosvobodilnih odborov so posvečali posebno pozornost njihovi finančni funkciji, ki je postala sestavni del njihove dejavnosti. Tako je prvi okrajni Narodnoosvobodilni odbor v Ba-raniji, ustanovljen julija 1941, imel poseben finančni odsek. Narodnoosvobodilni odbor Ča-čak, ustanovljen v novembru 1941, je imel posebno finančno sekcijo, glavni Narodnoosvobodilni odbor za Srbijo, pa posebno poverjeništvo za finance. Posebno pomembno je tako za vse narodnoosvobodilno gibanje kot tudi za razvoj financ Prvo zasedanje AVNOJ-a. Med pomembnejšimi nalogami AVNOJ-a j-e bilo: »Organiziranje zaledja, politične mobilizacije najširših ljudskih množic na osvobojenem in neosvobojenem ozemlju v narodnoosvobodilni borbi«. Oblikovan je bil tudi poseben Gospo-darskoTina-nčni odsek Izvršnega odbora, iki je upravljal gospodarsko in finančno poslovanje in sprejemal ustrezne ukrepe, odločitve in navodila. AVNOJ je 15. januarja 1943 sprejel Uredbo o Posojilu Narodne osvoboditve iza potrebe narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in naselij, ki so jih uničili okupatorji, ustaši in četniki. Posojilo je imelo značaj -masovne patriotske akcije, ki naj bi oskrbela sredstva za navedene namene. Posojilo j-e razpisal v znesku 500 milij. dinarjev — ikun z rokom vračila 10 let, s 3 % obrestmi in vpisom v valuti, veljavni v posameznih delih države. Sprejeta je bila tudi Uredba ZAVNOH-a in izdelani dve obveznici, prva avgusta, druga pa septembra 1943. V Bosni in Hercegovini ter Sloveniji so -bili sprejeti odloki in izdelane obveznice posojila. Odziv prebivalstva je bil masoven in je odražal široko politično materialno podporo ljudstva. Zato je okupator in njegova tajna državna policija — — Gestapo razvil posebno dejavnost, da bi onemogočil akcijo in to s -posebnimi Ukrepi vnašanja zmede, izpodkopavanja in razvrednotenja posojila. Poleg Uredbe o posojilu so bili sprejeti sklepi in drugi akti o uvedbi davkov in predpisov finančnih ustanov. Tako so med bivanjem Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije na Visu 1944 pripravili nekaj- po-. membnih odlokov, ki so o njih razpravljali v Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije. To so bili odloki o organizaciji državne uprave za finance, o menjavi okupatorskega denarja, odlok o odvzemu vojnega dobička, o pripravah za rešitev valutnih problemov itd. V osvobojenem Beogradu so bili ti odloki dodelani, sprejeti (v NKOJ) in potem objavljeni v na novo Usta-novljeniem Uradnem listu -DFJ. V Beogradu so napravili tudi prvi predlog proračuna za december 1944 in potem tudi za januar 1945. Z odlokom o organizaciji so bili dani temelji organizacije Poverjeništva za finance Nacionalnega komiteja osvoboditve v Jugoslaviji. Naloga Poverjeni- štva je bila, da pripravlja predpise in odloke ter predstavlja vrhovno državno finančno-uprav-no oblast. V njegovi pristojnosti je bilo finančno nadzorstvo nad državnimi finančnimi organi in ustanovami kot tudi ocena predlogov -pravnih predpisov pokrajinskih poverjeništev. V poverjeništvu so že 1944 bile konstituirane vse finančne funkcije: računovodstvo, davki, carine, proračun, kataster, državne pogodbe, bančno-valutni posli in -kontrola. Pod nadzorstvom poverjeništva so bile uprava monopola in vse državne banke. Sprejeti so bili tudi odloki o poslovanju Narodne banke, Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice in drugih bank. Še med narodnoosvobodilno voj-no so -bili torej postavljeni novi temelji vseh pomembnejših služb in dejavnosti, iz katerih so se najprej razvile današnje finančne inštitucije in službe. Podobno so -bila organizirana -poverjeništva deželnih -svetov in poverjeništva narodnoosvobodilnih odborov. Poudariti je treba dejstvo, da je bila v vodstvu NOB nenehno in na vseh ravneh navzoča sikih in prizadevanje za zagotovitev zakonitosti na področju financ. Na področju gospodarskih predpisov je Predsedstvo AVNOJ-a na predlog Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije sprejelo že 1. februarja 1945 pomemben odlok za razvoj narodnega gospodarstva in to: Odlok o uvedbi poenotenega računovodstva, po katerem so bila od 1. februarja 1945 vsa državna in privatna proizvodna, trgovska, bančna in prometna podjetja dolžna, da so svoja računovodstva prilagodila odloku in Pravilnik o poenotenem računovodstvu, iki je izšel iz potrebe, da -se vodi poenoteno računovodstvo v interesu či-m racionalnejše gospodarske dejavnosti in možnosti nadzorstva podjetij. Ti odlo-ki so bili sprejeti v osvobojenem Beogradu še med najhujšimi narodnoosvobodilnimi boji za iko-nčno osvoboditev države in omenijo zaokroženost finančnih predpisov, začetih v let-u 1941. Po vojni je bilo potrebno nadaljevati z delom, pri čemer seveda ni bilo strokovnih kadrov, šole pa tudi niso mogle še dolga leta izpolniti vrzeli, ki je v tem povojnem obdobju nastala. Ne glede -na to pa sta obnova porušene industrije in izgradnja zahtevala svoje. Te vrzeli so izpopolnjevali tečaji in -druge oblike šolanja tako, da so se formirali prvi profili knjigovodskih delavcev, -kot so materialni, stroškovni in finančni k-njigovodje, -dalje saldakontisti, likvidatorji računov, obračuoo-valci osebnih dohodkov in bi-lan-cisti. Pri tem so pri vzgoji -pomagali knjigovodski kadri večjih po-djetij, včasih upravni organi, šole, ministrstva in podobno. Težko si danes, iko imamo na razpolago vso računalniško teh-niko, predstavljamo ti-s-te čase, ko je bilo potrebno postavljati temelje in na novo organizirati -cela področja, kot je npr. stroškovni sistem s kalkulacijami in obračunom kot celoto. Leta so minevala in formirala so se prva strokovna združenja in -društva. Prvo pobudo o ustanovitvi našega društva je dalo združenje knjigovodij SRS v letih 1958 in 1959. Ta-ko je bil na Jesenicah osnovan iniciativni odbor za ustanovitev -društva knjigovodij, samo društvo -pa je imelo ustanovni zbor dne 25.5.1959 -na Bledu. Društvo je bilo v vseh dvajsetih letih zelo aktivno, talko na strokovnem področju, -kot na zbliževanju -med člani ostalih društev, posebno bližnjih, to je Kranj, Gorica in Celje. Kot dokaz izredne aktivnosti je bil tudi strokovni časopis »Glasilo«, ki je Izhajal kot mesečnik -polnih 15 let, ki ga je nadomestila red-na revija Zveze računovodskih in finančnih delavcev — Informacija o knjigovodstvu in stroki. Ves čas je Glasilo urejal Lavsegar Rado, ki je bi! tudi vseh 20 let član Upravnega odbora. Že v prvem letu je štelo društvo 282 članov in se je vsako leto povečevalo, tako da šteje danes 450 članov. Prvi predsednik je bil Mali Jože, ki je bil strokovni vodja ves čas, najprej na Jesenicah, kasneje pa pri Zvezi v Ljubljani. V letih 1964 do 1968 je bil predsednik Ravnik Stanko, takratni finančni direktor Železarne Jesenice in nato Zupan Mirko do ieta 1926. Lahko bi naštevali še druge člane, ki so vsak po svojih močeh »orali ledino« na področju računovodstva in financ in nekateri med njimi so bili neutrudni do upokojitve. Danes je ekonomska znanost, ki nedvomno temelji na računovodstvu in financah ter planiranju in analizah, dosegla velik napredek. Če se je že v preteklosti smatralo -knjigovodstvo le kot neka teh-nika in ne kot politika, ki posega v ekonomske in politične odnose, -potem -so nova Ustava, zakon o združenem -delu in novi samoupravni odnosi jasno začrtali pot napredku in gleda-nju na računovodskega delavca. Če hočemo postaviti delovnega človeka -kot neposrednega nosilca in tvorca materialnih dobrin, potem ne smemo gledati na računovodskega delavca kot na »nujno zlo«, temveč kot vir najbolj -kvalitetnih informacij. Za-kon o združenem delu -postavlja osnovne -principe, pa z -dohodkom in njegovo razporeditvijo oziroma potrošnjo lahko gospodari le neposreden proizvajalec. Da pa bi lahko gospodaril, so potrebne ustrezne kvalitetne in pravočasne računovodske informacije. Vendar ni naš namen, da bi ponavljali to, kar slišimo in beremo vsak dan, žal velikokrat z negativnim -prizvokom kompliciranosti in poplavi številk ter vseh podatkov, za katere je računovodski delavec -najmanj kriv. Nova doba in uresničevanje ustavnih načel je velika naloga tako za nas, ki beležimo in sodelujemo pri kreiranju poslovnih rezultatov, kot za neposredne koristnike in gospodarje dohodka. Na -naša ramena -pa se iz dneva v dan valijo neprestane sprejemem.be v zakonih, pravilnikih, odlokih, sporazumih in podobno. Posledice tega so nerazumljivost in neprimerljivost ne samo bilančnih izkazov, pač pa osnovnih kazalcev, o katerih govorimo, da jih -mora spremljati -vsak, ki je udeležen v neposrednem procesu proizvodnje. Seveda se pri tem sprašujemo, kako -naj bo zagotovljena primerljivost, če se je vsebina menjala ne samo med obdobji, -pač pa celo v vsakem obračunskem obdobju posebej. Verjemite, da nam je ob tem -neprijetno, -ko zardevamo pri razlagi in utemeljujemo spremembe, -ki so vplivale na ikončni rezultat. Naj zaključimo to razmišljanje z najboljšimi željami in čestitkami vsem računovodskim delavcem, ki o-b izdelavi zaključnih računov proslavljajo svoj praznik. 1979. leto - mednarodno leto otroka (prevod 690 limited) Izvršni direktor UNICEF — Henry R. Labouiss je dokaj jasno povedal, zakaj je leto 1979 mednarodno leto otroka. Večkrat nas spomnijo, da mnogi otroci širom po svetu nimajo hrane in še malo ne takšnih pogojev za življenje kakor naši otroci. Kako naj se razvijejo v zdrave odrasle osebnosti? Na svetu so bogate dežele, kjer so področja z lačnimi in siromašnimi družinami. Večji del bogatih strmi neprizadeto na njihovo bedo, storijo pa zanje prav ničesar. Če se zazremo v prihodnost, se moramo vprašati: kakšen bo njihov svet, saj je njihova mladost samo umiranje, izkoriščanje in zanemarjenost. Mednarodno leto otroka naj bi bilo leto, ko mora vsaka dežela z dejanji pomagati revnim otro- kom, treba je iti po začrtanih poteh, morajo se izboljšati pogoji za življenje. R. Labouiss dalje razlaga, da je na razpolago dovolj sredstev za pomoč, samo ljudje še niso pripravljeni. Prepričan je, da lahko pomaga vsaka dežela, da si narodi med seboj morajo pomagati. Saj zaslužijo srečen in miren svet. Zakaj bi samo čutil usmiljenje, ko gledamo preko ekranov žalostno in starikavo podobo otročiča, ki ne pozna besedo »kruh«. Kako je mogoče v dobi civilizacije in ogromnih tehničnih dosežkov dovoliti kaj takega? Moramo jim priskočiti na pomoč, saj so njihove oči polne žalosti in očitkov. Vesna Obrezovalka v oddelku pohištva. Stroj ima na vsaki strani po se. dem delovnih vreten. Upravljalec stroja na njem lahko v enem postopku oblaga elemente na točno dolžino, nadalje zaokroži lamelo za pohištvo Dota, začepi prečko postelje in še vrsto drugih operacij Kodeks etike Menim, da ne bo odveč, smatram celo za potrebno, da obnovimo napotke Sveta za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije, ki so bili objavljeni v letu 1971. Čeprav je od izdaje tega kodeksa minilo že 7 let, je danes toliko bolj pomemben, ker se je v tem času občutno povečala gostota prometa ob skoraj nespremenjenem stanju cestnega omre-ja. Ali je obnašanje posameznika v prometu v skladu s temi napotki, naj si zamisli vsak sam, ko bo prebral ta navodila. Najrazličnejše in nenehno spreminjajoče se okoliščine, v katerih živijo in delajo ljudje, porajajo med njimi vedno znova nove odnose, ki jih še tako natančni in dobro oblikovani pravni predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je danes, še teže pa bo jutri, saj postaja življenje vse bolj razgibano, razvejano, zapleteno. V zakonitih določilih te vrste nastajajo tedaj vrzeli, ki jih lahko izpolnjujejo le posamezniki sami z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno etičnih vrednot. Bolj kot kjerkoli so takšna nenapisana zakonodajna določila o humanih in kulturnih odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni motorizaciji med vozniki motornih vozil, med kolesarji, pešci, skratka med vsemi udeleženci cestnega prometa. Medsebojno spoštovanje med ljudmi, dejanska pomoč sočloveka in podobno ne sme biti zgolj zunanji videz človekove vljudnosti. Premnogakrat je to edino učinkovito preventivno sredstvo pred grozljivo naraščajočimi primeri smrtnih žrtev, invalidnosti ter gmotne škode posameznikov in družbene skupnosti v hrupnem vrvenju sodobnega prometa. Raziskave o prometnih nesrečah — talko pri nas kakor tudi v drugih prometno raizrvitih deželah — se ujemajo v vzrokih nesreč, ki so skoraj izključno v človeku samem. Zato je nujno, da vsak udeleženec cestnega prometa, zlasti še voznik motornega vozila, zavestno in z vso odgovornostjo osvaja in uveljavlja v kakršnihkoli prometnih okoliščinah zahteve KODEKSA ETIKE — V DOBRO SOLJUDEM IN SEBI. TEMELJNI DEJAVNIK V SODOBNEM CESTNEM PROMETU JE ČLOVEK Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na katerem koli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največje bogastvo vsake družbene skupnosti. Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Cestne površine, še tako široke in dobre, bodo vedno pretesen življenjski prostor za potrebe sodobnega prometa. Zato naj se vsak voznik vključuje vanj telesno in duševno sposoben, zdrav in spočit. Voznik motornega vozila, ki sede za volan, a se zdravstveno slabo pučiit in je čustveno vznemirjen (zaskrbljen, ža-losten, jezen, razdražljiv, pretirano vzburjen od veselja in podobno), naj ve, da je njegova pot močno tvegana. Ce sopotniki takega voznika spodbujajo k vožnji, lahko 'kaj hitro zapeljejo njega samega in še druge udeležence v prometu v težko nesrečo. udeležencev v cest. prometu V prometu se situacije spreminjajo z bliskovito naglico. Vesten voznik zato neprestano spremlja vožnjo nasproti prihajajočih vozil, je pozoren na okolico cestnega pasu, po katerem vozi, ter je vedno pripravljen hitro in prav ukrepati v primeru kakršnegakoli presenečenja, zlasti še na križiščih, prehodih, ob spojih cest s cesto, po kateri vozi, in podobno. Vsak trenutek nas lahko preseneti kak kolesar, voznik motornega vozila ali pešec in vsaka prometna površina lahko skriva za nas raznovrstne pasti. Upravljanje z vozilom prištevajo med najnapornejša človekova opravila. Dolgotrajna neprekinjena vožnja je še posebno utrujajoča; čim daljša je vožnja, tem močneje in hitreje telesno in duševno izčrpava voznika. Zlasti utruja vožnja pozimi, v snegu, v megli, nalivu, na poledeneli cesti, pa tudi ponoči. Zato se bo voznik, ki mu je varna vožnja prva in glavna sikrb, vselej, kadar bo občutil utrujenost, pravočasno odločil za počitek ali calo za krajše spanje. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da je med vožnjo v boju z utrujenostjo podlegel voznik. Zadremal je samo za hip, navadno pa se ni več prebudil. Poleg izkušenih in discipliniranih se v promet vključujejo udeleženci, ki so o prometnih pravilih s-labo poučeni. Mednje ne sodijo le starejši pešci ali vozniki vprežnih vozil, temveč tudi kolesarji in vozniki vseh vrst motornih vozil — začetniki, ki si za sodoben cestni promet še niso pridobili potrebnih vozniških izkušenj. Z nenamernimi napakami povzročajo v prometnem redu zmedo in nevarne situacije. Izkušen in uvideven voznik, kolesar ali pešec se zaradi teh nerodnosti ne bo jezil nanje; spomnil se bo svojih prvih nebogljenih korakov v prometni vrvež, pa jih bo razumel in jim odpuščal. Še več, neizkušenim nerodnežem bo vselej rad tako ali drugače pomagal iz zadreg in težav: pešca, na primer, ki je zašel na nevaren vozni pas, bo zaščitil in ga popeljal na varno; tovarišu, Iki mu je odpovedal motor na cesti, bo koristno svetoval ali mu bo pomagal spraviti vozilo iz prometnega toka. Udeleženci v prometu, posebej vozniki motornih vozil, naj ne dovolijo, da jih zapelje moč motorja njihovega vozila, trenutna slaba volja ali njihova vihravost. Zavoljo tega bi le ogrožali druge ali jim kakor koli brezobzirno oteževali uporabo ceste. S svojim vedenjem naj okolici ne dajo povoda, da bi jih imela za ljudi brez srčne kulture. Posebno pozornost in obzirnost zaslužijo v prometu otroci in stari ljudje. Za sodoben cestni promet so nezreli, nebogljeni. Igra, neprevidnost in podobno, lahiko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevarni prometni vrtinec. Telesne moči starih ljudi pa so prešibke, da bi ti mogli slediti hitrim prometnim utripom. Tega se bo zavedal vsak razumen voznik motornega vozila. Na slabo preglednih odsekih ceste, na ovinkih — v naseljih in zunaj njih bo zmanjšal hitrost in Zbral vse svoje sile v pripravljenost, da se ne samo izogne nesreči, marveč tudi vsaki možnosti, da bi nesrečo povzročil. Kaj naj bi bilo hujšega od zavesti, da si zaradi malomarnosti poškodoval nebogljenega človeka ali mu celo ugasnil življenje. Zakonu še kako ali kdaj uideš, toda obtožbam žrtve isvojega nepremišljenega in nemoralnega ravnanja v prometu nikakor in nikoli. Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih odsekih, vrivanje vozila med vozila sovoznikov, nenapovedano ali prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in podohno neodgovorno ravnanje v cestnem prometu zanesljivo privede do težkih nesreč in strahotnih posledic. Vsak nevaren poizkus ali tveganje posameznika naj se vselej umakne preudarni oceni situacije in dejanjem, ki zagotavljajo varnost v prometu. Voznikom, posebej še tistim, ki upravljajo motorno vozilo, je včasih v trenutku treba uporabiti prav vse svoje sposobnosti. Zato se bodo zavestno in pravočasno izognili vsem vplivom, ki bi lahko zmanjšali njihove vozniške sposobnosti. Tako vplivajo alkohol, zdravila, mamila. Ne glede na omejitve, ki jih postavlja zakon, se bodo zavedni Pod naslovom Hvalospev, da . . . toda problemi so ostali nerešeni, sem v januarski številki Glasila prebral članek, katerega je napisal B. š. iz Spodnjih Go-rij. Glede na to, da se po tem da ugotoviti, kdo je pisec in ker se čutim pri tem osebno prizadetega, moram napisati ta sestavek. Čutijo se prizadete tudi člani sveta krajevne skupnosti iz Gorij, toda ti bodo ukrepali po svoje. Da sem dobil točne izmere položenega asfalta, naj povem, da mi jih je posredoval osebno tovariš Ivan Žemva iz Spodnjih Gorij, ki je bil določen za nadzornega organa pri vseh teh Katere besede? Mati, kako naj povem ti z besedami vse, kar čuti srce? Katere naj misli spletem v besede, da boš vesela nasmehnila se, katere besede? Ko sem otrok bil, si me učila, kakor si vedela, da je bilo prav. Skrbela si in delala zame, da bi pošten, močan in priden ostal! in odgovorni vozniku docela odrekli takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj se spomnijo, da nekatera zdravila skupaj z alkoholom, četudi oboje v majhnih količinah, lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo voznikovo sposobnost za varno vožnjo. Alkohol je lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola je v prometu večkrat solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imajo najrajši, ali ki nam niso nikoli storili nič žalega. Poleg sodobnega in s prometno etiko osveščenega voznika spada med osnovne pogoje varne in srečne vožnje tudi tehnično brezhibno vozilo. Prek zahtev, ki jih postavljajo predpisi, vozniki tudi moralno odgovarjajo za to, da bo vozilo, od katerega je odvisna vama vožnja, vselej brezhibno. delih in zato je izmeram vsekakor verjeti. Kateri odseki cest so bili v lanskem letu asfaltirani, to nisem določal jaz in tudi ne določal širino asfaltnih cestišč, da pa se bodo v doglednem času ceste na gorjanskem območju širile, o tem ni nobenega dvoma. Za vsa vložena in porabljena sredstva sem dobil podatke na uradu krajevne skupnosti v Gorjah. Dela na odseku ceste pod Vi-šelnico je financirala SIKS Radovljica in piscu članka bi bilo treba le dvigniti telefonsko slušalko in bi gotovo dobil vse željene informacije, ravno tako za položeno kanalizacijo od biv- Zdaj sam hodim po poti, kateri pravimo