Kominform, dolgo nezaceljena rana Nabrežinski malčki zgledni naravovarstveniki V Dolu »lovijo« športne avtomobile Primorski št. 138 (20.766) leto LXIX. Nemška Evropa ali evropska Nemčija? Martin Brecelj Nemško ustavno sodišče je ta teden vzelo pod drobnogled vlogo Evropske centralne banke pri reševanju krize v območju evra. V nekaj mesecih namerava presoditi, ali je program neomejenega odkupovanja obveznic ranljivih evrskih držav v skladu z nemško zakonodajo. Pobudo za ustavno presojo so dali nemški tožniki, med katerimi so tudi znani ekonomisti in politiki, ki se boje, da bi se s programom OMT (Outright Monetary Transactions) povečalo tveganje za nemške davkoplačevalce. V delu nemške javnosti je sploh razširjeno prepričanje, da Nemčija nosi nesprejemljivo breme pri reševanju finančne in gospodarske krize, s katero se spopadajo številne članice evrskega območja, zlasti v južnem delu Stare celine. To dokazuje tudi nedavno rojstvo stranke Alternativa za Nemčijo (Alternative für Deutschland), ki se zavzema celo za oživitev stare marke. A če se v Nemčiji pojavljajo takšne nove oblike evroskepticiz-ma, pa se v ostalih članicah evr-skega območja in sploh Evropske unije že lep čas uveljavljajo stališča in ocene, po katerih naj bi Nemčija izkoriščala krizo, ki že peto leto stiska Evropo, za krepitev svoje gospodarske in politične premoči. Tudi zaradi gospodarske šibkosti ostalih članic, s Francijo vred, ekonomsko politiko Bruslja diktira Berlin, to pa na način, da se nemška hegemonija le še povečuje. Danes je že oguljena fraza, da to, kar ni uspelo Bismarcku in Hitlerju s topovi in tanki, zdaj dosega Merklova z »varčevalno politiko« in »spreadom«. Da je v tem nekaj resnice, če že ne precej, je težko zanikati. Predvsem pa postaja vse bolj jasno, da je to smodnik, ki bi lahko raztreščil zgradbo Evropske unije. Ta je nastala z namenom, da bi Nemčijo naredili vse bolj evropsko in na tak način preprečili obnavljanje razmer, ki so privedle do dveh svetovnih spopadov. Zdaj pa se pojavlja nevarnost, da bi prav prek integracijskih procesov Evropa postala vse bolj nemška, česar bi druge evropske nacije dolgo ne mogle prenašati. Nekateri znaki kažejo, da se sama nemška vlada te nevarnosti dobro zaveda. Tako npr. ta čas v Berlinu snujejo program za financiranje španskega drobnega gospodarstva z ugodnimi posojili. A jasno je, da zgolj kozmetične spremembe ne bodo zadoščale. S tem izzivom bi se morala odkrito spopasti celotna evropska povezava, saj gre za njeno preživetje. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s saboj Snami aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 14. JUNIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Gospodarski minister Saccomanni v senatu pesimist Davek IMU bo težko ukiniti, z julijem se obeta višja IVA Za drugačne odločitve bi vlada potrebovala do 8 milijard evrov sveti sedež - Alenka Bratušek pri papežu Frančišku Slovenska vlada želi še okrepiti vsestranske odnose z Vatikanom RIM - Slovenska premierka Alenka Bratušek se je včeraj po sredinih srečanjih z Enricom Letto in Giorgiom Napolitanom mudila še na obisku v Vatikanu, kjer jo je na zasebni avdienci sprejel papež Frančišek. Sestala se je tudi z držav- nim tajnikom kardinalom Tarci-siom Bertonejem, v pogovorih pa so se dotaknili tudi gospodarske krize. Bratuškova se je s papežem (foto ANSA) srečala v luči poglobitve in krepitve odnosov med državama. Slovenija si želi nada- ljevanja dialoga in sodelovanja na vseh ravneh in dobrim odnosom s Svetim sedežem pripisuje velik pomen. Ustavili so se tudi pri izzivih, s katerimi se Slovenija sooča v času gospodarske krize. Na 3. strani RIM - Ukinitev občinskega davka na nepremičnine IMU bi javne blagajne letno stala 4 milijarde evrov, za približno enako vsoto pa bi bile prikrajšane, če z julijem ne bi zvišali davka na dodano vrednost IVA za odstotek. Ker vlada ni našla alternativnih prihodkov, kakor se tudi ni odločila za enakovredno krčenje izdatkov, je zelo verjetno, da bo davek IVA 1. julija poskočil z 21 na 22 odstotkov in da bo davek IMU v glavnem potrjen. Tako je včeraj v senatu povedal gospodarski minister Fabrizio Saccoman-ni. Njegove besede je potrdil minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato. Na 11. strani Občina Trst: aplavz vzgojiteljic opoziciji Na 4. strani Konec junija razsodba na procesu o azbestu Na 12. strani V Gorici iščejo vandale, ki razsajajo med igrali Na 12. strani Matura znanje fura!? šepet ulice Montecchi / 18 gorica - Zavarovanje pred izlivi vode Zaradi puščajoče cevi bo plačal 60.000 evrov /12 Aerodrom Ljubljana A STAR ALLIANCE MEMBER 9771124666007 2 Petek, 14. junija 2013 ALPE-JADRAN / bratislava - Zaključen vrh predsednikov držav Srednje Evrope Izhod iz krize ni zgolj v politiki varčevanja BRATISLAVA - Predsedniki držav Srednje Evrope so včeraj v Bratislavi zaključili srečanje, posvečeno iskanju izhoda iz krize in spodbud za gospodarsko rast regije in celotne Evrope. Zgolj varčevanje ni recept, treba je sprejeti odločnejše korake, je menil gostitelj, slovaški predsednik Ivan Gašparovič. Na srečanju je bil tudi predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Prizadevanj za gospodarsko okrevanje se moramo lotiti tako, da bodo ljudje pozitivne učinke čutili čim prej, je včeraj še dejal Gašparovič. Opozoril je tudi, da ob sprejemanju različnih ukrepov za rast in integracijo ne gre pozabiti o vse globljih socialnih ločnicah v družbi in je pozval k družbenemu konsenzu, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr. Več predsednikov je v današnjih delovnih zasedanjih tudi poudarilo, da sta trenutno najbolj potrebna aktivna politika trga dela in podpiranje ustvarjanja novih delovnih mest, posebej za mlade. Poleg tega je treba s pomočjo reform še naprej krepiti konkurenčnost Evrope, skupni trg pa na nekaterih območjih dopolniti. Udeleženci so si bili poleg tega enotni, da je treba proces širitve Evropske unije aktivno nadaljevati, integracija pa bi morala ostati zanimiva za kandidatke in tiste države, ki to želijo postati, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Gašparovič. Pahor je sicer v svojem nagovoru najprej pozval k solidarnosti pri odpravi kriza Festivala Kluže v Bovcu letos ne bo BOVEC - Ob zmanjšani finančni podpori ministrstva za kulturo je izvedba festivala Kluže brez pomoči Občine Bovec neizvedljiva, so včeraj sporočili iz Kulturnega društva B-51. Lani so ob minimalni podpori Občine Bovec uspeli pripraviti krajšo obliko festivala ter ohraniti tradicijo najbolj pomembnega projekta na področju kulturnega turizma v regiji. »Ne glede na odločitev občine in upoštevanja objektivnih finančnih razlogov, je sama prekinitev dolgoletnega festivala žalostna podoba celotne situacije v slovenski kulturi in vsesplošnega odnosa do tega področja, ki naj bi bilo izjemno pomembno za majhne države in narode znotraj Evrope,« je v odzivu na izjavo bovškega župana Siniše Germovška za včerajšnji časnik Delo dejal predsednik Kulturnega društva B-51 Damir Domitrovič. Germovšek je povedal, da se v občini iz finančnih razlogov niso odločili za podporo Festivalu Kluže. Obenem je bila večletna programska podpora društvu s strani ministrstva za kulturo za leto 2012 in 2013 zmanjšana in jim onemogoča, da bi sami prevzeli celotno programsko in poslovno realizacijo festivala. Specifičnosti Festivala Kluže je zgodovinska vrednost trdnjave Klu-že, v kateri so gostili večinoma gledališke, kot tudi plesne in glasbene dogodke ter razstave. Svoj pomen pa ima tudi lokacija na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Letno je festival gostil od 10 do 15 tujih in slovenskih predstav in drugih dogodkov. Obenem je festival primer uveljavljanja evropske različice kulturnega turizma. Del udeležencev vrha držav srednje Evrope v Bratislavi ansa škode, nastale v nedavnih poplavah. V okviru razprave je izpostavil pomen nadaljnje integracije EU, kar po njegovi oceni vključuje tudi širitev unije na države Zahodnega Balkana. Pozval je k razmisleku o prihodnji arhitekturi Evrope, saj je kriza pokazala, da lizbonska pogodba ne daje dovolj mehanizmov za učinkovito ukrepanje zoper globalno finančno in gospodarsko krizo, so sporočili iz urada predsednika. V obdobju po volitvah v Evropski parlament leta 2014 bo po oceni Pahorja verjetno potrebna nova konvencija, na kateri se bomo odločili, ali smo pripravljeni na poglobljeno Evropo ali pa bomo pristali na milejšo obliko povezovanja. »V vmesnem času je potrebno implementirati dosedanje dogovore ter predvsem narediti čim več za povečanje konkurenčnosti in zagon gospodarstva,« je dejal Pahor in zaključil, da je potrebno posebno pozornost nameniti zaposlovanju mladih. Vrh 20 predsednikov v Bratislavi se je s koncertom v slovaški filharmoniji začel v sredo. Včeraj se je srečanje nadaljevalo z delovnimi zasedanji, na katerih so z razpravo o političnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih skupaj iskali poti za izhod iz krize. Vrha so se poleg Pahorja in Gašparoviča udeležili tudi predsedniki Avstrije, Romunije, Črne gore, Estonije, Makedonije, Litve, Hrvaške, Ukrajine, Poljske, Latvije, Bolgarije, Moldavije, Madžarske, Albanije, Češke, Srbije, Kosova in tudi predsednik predsedstva BiH. Kot posebej velik dosežek vrha številni izpostavljajo udeležbo tako srbskega predsednika Tomislava Nikoliča kot kosovske predsednice Atifete Jahjage. Da bi se izognili diplomatskim problemom -Slovaška je namreč ena od petih držav članic EU, ki še niso priznale Kosova -, so predsedniki v dvoranah razpravljali brez običajne prisotnosti zastav in drugih državnih simbolov. Na ploščicah z imeni pa so bila napisana zgolj imena posameznikov in ne tudi držav. Kot primer projekta, ki bo v prihodnosti koristil Evropi, so sicer predsedniki po poročanju nemške tiskovne agencije dpa navedli projekt gradnje plinovoda Nabucco, s katerim si želi EU zagotoviti neodvisnost od ruske oskrbe s plinom. Pahor se je po koncu plenarnega dela sestal s predsednikom BiH Neboj-šem Radmanovičem, s katerim sta govorila o razmerah v BiH ter o ukrepih, potrebnih za krepitev strukture države, ki bo omogočala uspešno pogajanje za članstvo v EU. Pahor je Radmanoviča povabil k sodelovanju v procesu Brdo, kar je slednji z veseljem sprejel in ob tem slovenskega predsednika povabil na uradni obisk v BiH. Ob robu vrha je imel Pahor tudi več krajših pogovorov s predsedniki držav, med drugim z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem, ki je potrdil skorajšnji obisk v Sloveniji. O uradnem obisku v Skopju je predsednik govoril z makedonskim predsednikom Gjeorgeom Ivanovom. Sestal se je tudi s srbskim predsednikom Tomislavom Nikoličem, mol-davskim predsednikom Nicolaeom Ti-moftijem ter bolgarskim predsednikom Rosenom Plevneliem. (STA) Potresni sunek blizu Ilirske Bistrice ILIRSKA BISTRICA - Seizmo-grafi državne mreže potresnih opazovalnic so ob 12.34 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 58 kilometrov južno od Ljubljane, v bližini Ilirske Bistrice, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za oko-lje.Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,4, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla 4. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili posamezni prebivalci Ilirske Bistrice. Pogrešajo Izolana Davorina Štefančiča IZOLA - Od 31. maja pogrešajo 54-letnega Davorina Štefančiča s stalnim bivališčem v Izoli. Pogrešani je pustil sporočilo, da gre na dopust, vendar se ni vrnil domov, so včeraj sporočili s Policijske uprave Koper. Šte-fančič je visok približno 180 centimetrov, suhe postave in podolgovatega obraza, ima daljše črne lase in rjave oči.Štefančič poleg tega boleha za psihičnimi težavami. Ob odhodu je vzel potovalko z osebnimi stvarmi, nima pa telefona. Policisti so ga nazadnje videli 5. junija zvečer na železniški postaji v Podgorju, so sporočili s koprske policijske uprave. kranj - Ob otoplitvi in začetku planinske sezone Gorska reševalna služba opozarja na nevarnosti v gorah KRANJ - Zaradi dolge zime je v slovenskem visokogorju še veliko snega, glede na prihajajočo otoplitev ta konec tedna pa se že začenja prava poletna sezona. Ob tem gorski reševalci planince opozarjajo na nevarnost zdrsov in neviht. Letos so bili reševalci zaenkrat primorani posredovati 101-krat, v celotnem lanskem letu pa so našteli 408 reševalnih akcij. Na včerajšnji novinarski konferenci pred začetkom poletne sezone je predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik povedal, da so reševalci opravili vsa predvidena usposabljanja in da so pripravljeni na sezono. Z izboljšanjem vremena pričakujejo precej več dela kot v minulih mesecih, ko so opravili 101 intervencijo. Pohodnike opozarjajo, naj bodo previdni pri načrtovanju ture, naj predhodno ugotovijo stanje na terenu in naj se primerno opremijo. V gorah je še vedno sneg, ki se bo ob napovedani otoplitvi začel hitro topiti. Vendar se bo na severnih straneh in v grapah zadržal še dolgo časa. »Splošni napotek planincem je, da ko pridejo do snežišča, naj se vprašajo, kje bi se končal morebitni zdrs in če je odgovor, da to ni po nekaj metrih ampak precej dlje, ter če nimajo derez in cepina, potem naj sprejmejo odločitev, da se vrnejo v dolino in prihranijo vzpon za čas, ko ne bo snega,« pravi Jani Bele iz GRZS. Kot predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS je Bele pojasnil, da so gorski reševalci lani posredovali 408-krat, tako je število reševanj že drugo leto zapored preseglo mejo 400. Prvič so presegli tudi mejo 14.000 reševalnih ur, predvsem na račun obsežnih iskalnih akcij. Skupaj je bilo iskalnih akcij 47, reševalnih pa 361. V nesrečah je bilo poškodovanih 213 ljudi, 41 je bilo obolelih, 31 pa jih je umrlo. Iz leta v leto se povečuje število nesreč, katerih vzrok je nepozna- vanje terena in nepripravljenost planincev. Pozimi pa so bili v nesreče največkrat udeleženi turni smučarji, in sicer v kar 17 odstotkih nesreč. Število vseh nesreč je bilo letos v prvih petih mesecih vendarle manjše kot pretekla leta, saj se zaradi neugodnih vremenskih razmer ljudje niso toliko podajali v gore. Tudi poleti morajo biti planinci pripravljeni na slabo vreme in sneg v visokogorju. Paziti pa morajo tudi na nevihte, saj je v gorah največja nevarnost za udar strele, predvsem na vrhovih in grebenih. »Triglav zaradi varoval, ki so na grebenu, deluje kot en sam strelovod, zato je bilo na tem območju največ smrtih žrtev zaradi udarca strele,« je opozoril Bele. V Sloveniji deluje 17 gorskih reševalnih postaj, vseh gorskih reševalcev je okoli 900, aktivnih pa okoli 600, medtem ko je financiranje urejeno po normativu za 430 reševalcev. Lani je GRZS od Uprave RS za zaščito in reševanje, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, od dela dohodnine ter od do-natorjev in sponzorjev za delovanje in opremo prejela 950.000 evrov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 14. junija 2013 3 sveti sedež - Alenka Bratušek pri papežu Frančišku lipica V Vatikanu tudi o krizi, Muzejska noč tudi ki jo preživlja Slovenija v lipiški # ■ # # l/vtkilapni Govor tudi o pomoči, ki jo katoliška skupnost v sodelovanju z državo nudi ljudem v stiski kobilarni Alenka Bratušek in papež Frančišek včeraj v Vatikanu koper - V Pokrajinskem muzeju ansa RIM - Slovenska premierka Alenka Bratušek se je po sredinem obisku pri predsedniku italijanske vlade En-ricu Letti in pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu včeraj mudila na obisku v Vatikanu, kjer jo je na zasebni avdienci sprejel papež Frančišek. Sestala se je tudi z državnim tajnikom kardinalom Tarcisiom Bertonejem, v pogovorih so se dotaknili tudi gospodarske krize. Bratuškova se je s papežem srečala v luči poglobitve in krepitve odnosov med državama. Slovenija si želi nadaljevanja dialoga in sodelovanja na vseh ravneh in dobrim odnosom s Svetim sedežem pripisuje velik pomen, je dejala Bratuškova. S papežem sta posebno pozornost namenila tudi prihodnosti mladih in upanju. Premierka je pojasnila, da se veseli tudi multilateralnega sodelovanja in da si tudi v bodoče želi sodelovanj v okviru različnih multilateralnih forumov. Ob koncu je papeža Frančiška povabila v Slovenijo. Kot so sporočili iz tiskovnega urada Svetega sedeža, so bili pogovori slovenske premierke v Vatikanu prisrčni in so potrdili dobre odnose med Svetim sedežem in Slovenijo. »Potrjena je bila skupna pripravljenost za nadaljevanje konstruktivnega dialoga o dvostranskih vprašanjih, povezanih z odnosi med cerkveno in civilno skupnostjo, s posebno pozornostjo na zgodovinskem prispevku Katoliške cerkve v življenju države in na pomenu zaščite verske svobode za harmoničen razvoj slovenske družbe,« so zapisali v sporočilu za javnost tiskovnega urada. Ustavili so se tudi pri velikih izzivih, s katerimi se Slovenija sooča v času gospodarske krize, in pri pomoči, ki jo lahko katoliška skupnost v sodelovanju z državnimi ustanovami nudi pri socialni podpori prebivalstvu in pri izobraževanju mladih. S pogovori v Vatikanu je pre-mierka včeraj zaključila dvodnevni obisk v Italiji in Vatikanu. Popoldne se je v Ljubljani že udeležila redne tedenske seje vlade. (STA) S fotografijo za pravice Palestincev Fotografski razstavi gibanja BDS iz Ljubljane in tržaškega odbora Salaam otroci oljke KOPER - Nekoč je bil v Južni Afriki. Sedaj ga izvaja Izrael v odnosu do Palestincev. Pravi se mu aparthied. To tezo z dvema ločenima razstavama, ki pa so ju že prikazali skupaj, zastopata ljubljansko gibanje in tržaška no profit organizacija. Tokrat se gibanje BDS - svoboda, pravičnost, enakopravnost iz Ljubljane in tržaški odbor združenja Salaam otroci oljke skupaj predstavljata v Kopru. V sredo zvečer so namreč v prostorih Pokrajinskega muzeja odprli dvodelno fotografsko razstavo Tu ostanemo in Non piu muri - Nič več zidov. Kot sta po uvodnem pozdravu ravnatelja koprskega muzeja Luke Jurija povedali Barbara Vodopivec za gibanje BDS in Odi-nea Zupin za združenje Salaam, želijo s tovrstnimi pobudami opozarjati javnost, da se palestinsko vprašanje nikakor ne rešuje. Ne gre za težavno sobivanje dveh enakopravnih in enako močnih tvorb, Izraela in Palestine, temveč za postopno utapljanje Palestine v formaciji, ki si prilašča vse več ozemlja in pravic. Več kot 20 let po dogovoru v Oslu o dveh državnih tvorbah, je Palestina vse bolj podobna otočju v mogočnem izraelskem morju. In Palestinci se zelo težko premikajo z enega "otoka" na drugega. Kot rečeno, sta na ogled - vsaj dva tedna - dve fotografski razstavi. Iz Ljubljane so prinesli "protestno" fotografsko razstavo, nastalo v odgovor na razstavno pobudo, ki jo je izraelska ambasada v Avstriji predstavila tudi v Mariboru. Osnovana je bila med drugim na trditvi, da je Izrael v tisti predel Azije prinesel napredek. Zato je razstava, ki so jo na pobudo številnih organizacij pred dobrim letom prikazali v ljubljanskem Mestnem muzeju, zasnovana delno zgodovinsko. Ob sodobnejših fotografijah eminentnih slovenskih avtorjev, kot so Jure Eržen, Arne Hodalič, Meta Krese (ob njenih fotografijah so verzi sestre Maruše), Matej Leskovšek, Matej Povše, Miha Sagadin in Matic Zoran, tudi posnetki izpred leta 1948, ki pričajo o tedanjem življenju Palestincev. Tržaška razstava pa je fotografski zapis, pretežno iz leta 2010, Ruggiera Da Rosa. Ob podobi še beseda in zvok: na pobudo tržaškega zdru- ženja sta na sredinem odprtju sodelovala tudi palestinski glasbenik Mahmud al Khatib in igralec Danijel Malalan. Uvodni molitvi in žalostnim napevom je Palestinec, ki se je spremljal na tipične inštrumente, dodal tudi veselo pesem. Palestinci, kot je povedala Odinea Zupin, imajo namreč vedno nasmeh na ustnicah in se z optimizmom prebijajo skozi življenje. Mahmud al Khatib, ki živi v Mariboru, je spremljal tudi podajanje Danijela Malalana. Igralec je v slovenščini prebral nekaj odlomkov iz knjige Erika Valenčiča Obleganje Gaze, v italijanščini pa nekaj utrinkov iz zbirke del palestinskih avtorjev. In še pogostitev, ki ni bila osnovana na palestinskih, temveč na slovenskih dobrotah: za vino, prigrizek in slaščice so se organizatorji zahvalili do-natorjem. Razstavo, ki bo na ogled vsaj do konca meseca, si je mogoče ogledati tudi v soboto, ko bo tudi v Kopru zavladala muzejska noč. (bip) LIPICA - Kobilarna Lipica, ki že od leta 1580 neguje tradicijo reje li-picanske pasme konj, se bo tudi letos pridružila tradicionalni prireditvi slovenskih galerij in muzejev Poletna muzejska noč. V soboto, 15. junija (jutri), od 18. do 21. ure bo tako obiskovalcem kobilarne na voljo brezplačen ogled Muzeja lipicanca - Lipikuma, muzejske zbirke kočij in Galerije Avgusta Černigoja. Posebna priložnost za spoznavanje dediščine kobilarne bo večerni voden sprehod po lipiškem posestvu, imenovan Lipica - živi muzej na prostem. Pohod se bo začel ob 19. uri pri vhodu v kobilarno, od koder bo obiskovalce v svežini poletnega večera popeljal na dvourno raziskovanje li-piškega posestva, ki je že 433 let namenjeno vzreji lipicanske pasme konj, ene najstarejših kulturnih pasem konj na svetu. Mimo kompleksa hlevov na Bor-jači, kjer pridejo na svet vsa lipicanska žrebeta, se bodo obiskovalci podali do zgodovinskega srca kobilarne, to je dvorišča Hof. Ob njem stoji najstarejši in najlepši hlev v Kobilarni Lipica - Vel-banca, kjer so nastanjeni lipicanski plemenski žrebci. Tu si bodo obiskovalci ogledali tudi Lipikum - muzej lipicanca in Galerijo Avgusta Černigoja. Nato se bodo v svežini poletnega večera podali do Tržaškega drevoreda, ki je stoletja predstavljal glavno vstopno os v Lipico, pa tudi do Kostanjevega drevoreda in Dunajskega drevoreda, priče stoletij, v katerih so triletni lipicanski žrebci odhajali na dunajski dvor. Nadaljevanje pohoda bo obiskovalcem Poletne muzejske noči približalo Kobilarno Lipica in njeno edinstveno okolje, kjer so prostorska ureditev, stavbno jedro in kulturna krajina že od nekdaj podrejene izvorni dejavnosti vrhunske reje konj lipicanske pasme. Z leve Luka Juri, Odinea Zupin in Barbara Vodopivec rim - Serracchianijeva pri ministrih Delriu in Boninovi Za mednarodno vlogo dežele RIM - Predsednica deželne uprave Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani se je včeraj v Rimu ločeno sestal z dvema ministroma Lettove vlade. Najprej se je pogovarjala z ministrom za deželne zadeve Grazianom Delriom, na dnevnem redu srečanja pa so bile avtomobilske takse. Del prihodka od tega davka bi bila morala dobiti tudi dežela FJK, potem ko so bile kom-petence urada za motorizacijo prestavljene z državne na deželno raven. Guvernerka in minister sta se dogovorila, da bo zastoj pri plačevanju kmalu rešen, kajti pri prenosu kompetenc z državne na deželno raven je prišlo do zapletov. Serracc-hianijeva je poudarila, da je deželna Debora Serracchiani ansa uprav pri tem utrpela znatno izgubo, kijo bo treba nadoknaditi. V ta namen, kakor tudi za reševanje podob- nih zapletov bosta vlada in deželna uprava ustanovilii posebno omizje. Serracchianijeva se je zatem na Fernesini srečala z ministrico za zunanje zadeve Emmo Bonino. Z njo se je pogovarjala pomembni vlogi, ki jo želi dežela FJK odigrati v mednarodnih odnosih. Ministrica je soglašala z guvernerko, še zlasti kar zadeva vlogo dežele pri vstopanju Hrvaške v Evropsko unijo. Poleg tega je bila na srečanju poudarjena tudi vloga, ki jo lahko dežela odigra na žiršem balkanskem prizorišču, tudi glede na to, da ima deželna uprava na tem območju že tradicionalno utrjene stike. Sogovornici sta soglašali tudi v oceni, da je potrebno ovrednotiti in- teres za mednarodne institucije v deželi FJK, v tenutku, ko je na vidiku semester italijanskega predsedovanja Evropski uniji. Kar zadeva deželo je bila poudarjen tudi pomen drugih oblik mednarodnega sodelovanja kot so Jadransko-Jonska strategija, povezava alpskega loka in Donavske regije ter druge oblike regijskega povezovanja. Debora Serracchiani se bo danes v Bruslju srečala z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio. Na dnevnem redu bo vprašanje evropskih prispevkov, ki naj bi jih bila deležna naša dežela, glede na to, da meji z državami, kjer so fiskalna bremena nižja. 4 Sreda, 12. junija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaški občinski svet - Protest zaradi osebja v poletnih centrih Občina: vzgojiteljice zaploskale opoziciji Vzgojiteljice občinskih otroških vrtcev so bile - nehote - protagonistke si-nočnje seje tržaškega občinskega sveta. V mestno skupščino so prispele - bilo jih je kakih petdeset - da bi iznesle občinskim možem svoje negodovanje nad odločitvijo mestne uprave, da jih - brez vsakega predhodnega obvestila in dogovora - zaposli tudi v poletnih mesecih v poletnih centrih. Občinski odbor je odobril sklep 22. maja. Doslej je za občinske poletne centre skrbelo osebje vzgojnih zadrug. Po novem bi morali letošnje poletje znižati v poletnih centrih prisotnost osebja vzgojnih zadrug in ga nadomestiti z občinskimi vzgojiteljicami. Na ta način naj bi občina prihranila kakih 150 tisoč evrov, je sinoči povedal Walter Giani, predstavnik sindikata javnih uslužbencev CISL, ki je skupaj s sorodnima sindikatoma UIL in UGL priredil sinočnji protest vzgojiteljic pred občinsko palačo. Na začetku seje je vodja skupine Ljudstva svobode Everest Bertoli predlagal, naj se načelniki svetniških skupin srečajo z vzgojiteljicami, da bi se seznanili z njihovimi zahtevami. Tako je tudi bilo, in vodje skupin so izvedeli, da je uprava sprejela sklep brez predhodnega dogovora z občinskimi vzgojiteljicami. Prizadetih bo tako kakih 200 uslužbenk, ki še ne vedo - slabih 10 dni pred začetkom poletnih centrov - kakšen bo njihov delovni urnik in kje bodo delovale. Poleg tega se je s sklepom razblinil načrt poletnih dopustov, kar bo prizadelo družine vseh uslužbenk. Po seji načelnikov skupin je Berto-li v imenu desnosredinske opozicije predložil nujno resolucijo o zadevi in zahteval, naj jo skupščina vključi na dnevni red sinočnje seje. Predlog je bil soglasno odobren, resolucija je bila postavljena na zadnje mesto dnevnega reda. Pa je Bertoli predlagal, naj bi o dokumentu razpravljali takoj, ob prisotnosti vzgojiteljic. Vodja Demokratske stranke Giovanni Maria Coloni je najprej predlagal deset minutno preložitev, nato se je izrekel proti predlogu. Ta je bil z glasovi desnosredinske večine zavrnjen. Nastalo je prerekanje zaradi dveh Colonijevih posegov, med katerim so vzgojiteljice zaploskale opoziciji, ker se je zavzemala za takojšnjo razpravo. Berto-li je predlagal nov sestanek vodij skupin. Tako je tudi bilo. Sledila je seja svetnikov levosredinske večine, nato so se spet sestali vodje skupin. Po več kot enourni prekinitvi (in nestrpnem čakanju vzgojiteljic) sta se večina in opozicija zedinili o takojšnji razpravi, ki se je zavlekla v noč. M.K. pokrajinski svet - Včeraj Pokrajina: predstavitev proračuna za leto 2013 Tržaška pokrajinska uprava je na včerajšnji seji pokrajinskega sveta predstavila letošnji proračun. Odbornica za proračun Mariella De Francesco je pripravila poročilo o programskem dokumentu za triletno obdobje 2013-2015, o triletnem proračunu 2013-2015 in o letošnjem finančnem dokumentu. Po njenem posegu so posamezne finančne postavke po resorjih predstavili predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik Igor Dolenc, odbornik za prevoze Vitto-rio Zollia, odbornica za šolstvo Roberta Tarlao in odbornica za delo Adele Pino. Danes opoldne zapade rok za predložitev amandmajev. Proračunska razprava bo stekla v ponedeljek, dan pozneje pa bo predsednica Bassa Poropat javno predstavila vsebino proračuna. energetika - Opozorilo naravovarstvenih združenj »Italija napačno seznanja Bruselj s plinskim terminalom« Minister za gospodarski razvoj v Montijevi vladi Corrado Passera je »po svoje« seznanjal Evropsko komisijo o postopkih za plinski terminal pri Žavljah. Očitek nekdanjemu ministru, velikemu zagovorniku terminala, prihaja iz vrst naravovarstvenih združenj WWF in Legambiente, ki v neposrednem stiku z direktoratom za energijo v Bruslju skušata preprečiti, da bi uplinjevalnik dokončno vključili na t.i. evropski prednostni seznam. Omenjeni naravovarstveni združenji računata, da nova vlada ne bo več tako vehementno podpirala ža-veljskega terminala in se bo ogradila od stališč nekdanjih ministrov Corrada Clinija in posebno Passere. Res- nici na ljubo je Clini zamrznil okoljevarstveno dovoljenje tako za žaveljski kot za terminal sredi Tržaškega zaliva, ki ga načrtuje nemški energetski koncern E.On. WWF in Legambiente sta prevedla v angleščino nekatere pomembne dokumente in uradne papirje o ža-veljskem terminalu. Vključno s stališči tržaških javnih uprav (občin in Pokrajine), ki so se opredelile proti gradnji uplinjevalnika, rimska vlada pa o tem sploh ni obvestila bruseljskih oblasti. Na pristojne evropske oblasti so iz Trsta poslali tudi fotografije protestnih shodov proti uplinjevalniku, začenši s protestom pred tržaškim županstvom, ko je bil gost občinskega sveta tedanji predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. zahodni kras - Pot je zaraščena, na več mestih so zidki »klecnili« Pešpot za Miramar čaka ... Rajonska svetnica Marina Grilanc zahteva, naj občinska uprava čim prej opravi potrebna vzdrževana dela Tržaška občinska uprava je pred nekaj tedni obnovila stopnišče, ki vodi z Obalne ceste do kriškega portiča, v kratkem pa jo čaka nov podoben, sicer ne obnovitveni, temveč vzdrževalni poseg na drugem stopnišču: tistem, ki se spušča s kontovelskega Skdjanca do Mi-ramara. Nanj je pred dnevi opozorila rajonska svetnica Demokratske stranke na Zahodnem Krasu Marina Grilanc. Pešpot, ki vodi s kontovelske Mlake vse do železniške postaje na Mira-maru, je začela konec preteklega stoletja obnavljati Illyjeva občinska uprava, delo pa je nato dokončal Dipiazzov odbor. Zahtevo po obnovi pešpoti je iz-nesel prav rajonski svet, Illyjeva občinska uprava jo je osvojila in tudi pripravila načrt za povezavo te pešpoti s potjo, ki pelje z Miramara do Križa. Prvi del je bil opravljen, nadaljevanje (ureditev pešpoti do Križa) pa je pod Di-piazzovo upravo zastalo in mestni možje so sploh »pozabili« nanj. Od obnovitve pešpoti (predvsem stopnišča) je minilo skoraj dvanajst let. V tem času se je stanje poslabšalo. Letnega vzdrževanja ni bilo, tako so poleti trava in grmičevje začeli ožiti pešpot. Svoje je opravilo tudi vreme. Pred nekaj leti se je ob hudi burji nekaj dreves zrušilo na stopnišče, še dobro, da se ni takrat nihče poslužil pešpoti. Tudi obilno deževje je - predvsem to zimo in pomlad - opravilo svoje. Na nekaterih mestih so se začeli oporni zidki nevarno bočiti navzven, ponekod so popustili, da so kamenje in zemlja zgrmeli na pešpot. O vsem tem je pisala svetnica Grilanc v vprašanju, ki ga je naslovila »pristojnim uradom pri tržaški občini«. »Pešpoti, ki se vijejo s kraške planote med obdelanimi bregovi tja do morja so bili važen element tega območja in imajo bistven pomen za vinogradnike, predvsem za njihovo delovanje in nenazadnje za dostop gasilskih in rešilnih vozil v primeru požarov ali nesreč,« je zapisala in omenila žalostno sliko, ki jo sedaj kaže pešpot za Miramar: »Marsikje je očitno rušenje opornega zidu, za kar je seveda krivo tudi deževje, vendar menim, da je vzdrževanje vsekakor potrebno.« Ob tej premisi je vprašala občinske oblasti, kdaj bodo poskrbeli za obnovo zidov na nevarnih predelih pešpoti. M.K. Na začetku pešpoti na kontovelskem Skdjancu je pot zaraščena, nekaj sto metrov nižje pa so se na več mestih porušili oporni zidki kroma Referendumi: radikalci zbirajo podpise Radikalna stranka je dala pobudo za paket referendumov, ki zadevajo nova pravila za razporoko, ukinitev javnega financiranja strank, zaposlovanje in priseljenstvo. V Trstu je mogoče podpisati za sklic referendumov vsak ponedeljek, četrtek in soboto med 16.30 in 19.30 v Ul. delle Torri. Vsako zahtevo po referendumu mora podpreti najmanj 500 tisoč volivk in volivcev. Posvet o jaslih in vzgoji V avditoriju muzeja Revoltella bo jutri ob 9.30 posvet o jaslih oz. o občinskih vzgojnih storitvah za naše najmlajše. Udeležila se ga bo občinska odbornica za vzgojo Antonella Grim, pedagoške vzgojiteljice in strokovnjaki, med njimi tudi pedagoška koordinatorka Občine Reggio Emilia Bruna Giacobini, ki bo predstavila njihov vzgojni program, ki je daleč najboljši v Italiji. Obeta se torej koristen trenutek soočanja in iskanja novih smernic za prihodnost. Povezava z Novim Sadom V tržaški Trgovinski zbornici bo danes ob 14.30 srečanje v okviru projekta CorLog, ki si prizadeva, da bi podprla italijanska mala in srednja podjetja pri utrjevanju zunanje trgovine z jugovzhodnimi evropskimi državami, pri investiranju predvsem v Novem Sadu in snovanju novih gospodarskih, trgovskih in industrijskih stikov med italijanskimi in srbskimi podjetji. Praznik pravic v Ausonii Na terasi kopališča Ausonia bo dre-vi ob 19. uri prvo izmed niza srečanj »Rosso di Sel«, ki jih prireja krajevna Stranka Levica, ekologija, svoboda. Srečanje bo priložnost za družabniški klepet o ciljih, ki jih bo treba doseči v prihodnje. Srečanje so poimenovali Praznik pravic, in sicer pravice do dela , izobrazbe, plače, doma in zdravega okolja, državljanskih pravic in javnih dobrin. V baru Knulp (UL. Madonna del mare 7/a) bo jutri ob 10. uri ustanovna skupščina nove politične organizacije Azione civile Friuli-Ve-nezia Giulia, ki se je bo udeležil tudi vsedržavni predsednik Antonio Ingroia. Avtobusi ne bodo vozili Sindikalna predstavništva delavcev podjetja Trieste trasporti so za danes oklicala 24-urno stavko. Stavka bo na državni ravni, kot vselej pa bo zagotovljen avtobusni prevoz zgodaj dopoldne in zgodaj popoldne, in sicer med 6. in 9. uro in med 13. in 16. uro. Znanost: na vrsti je srce V avditoriju muzeja Revoltella bo drevi ob 18. uri na sporedu še zadnje srečanje v okviru niza znanstvenih pogovorov Science & the city, ki jih prireja center za genetski inženiring in biotehnologijo (ICGEB). Danes bo beseda tekla o novostih v zdravljenju kardiovaskularnih patologij. Direktor centra ICGEB Mauro Giacca bo predstavil najnovejšo raziskavo o reševanju poškodovanega srca, ki so jo opravili v centru in je bila objavljena v reviji Nature. 16716342 / TRST Četrtek, 13. junija 2013 5 zgodovina - Na Opčinah predstavitev študije Nine Lončar o kominformu Razkol je globoko zarezal v slovensko levico v Italiji Veliko zanimanje za rekonstrukcijo spora Tito - Stalin, ki je za sabo pustil trajno sled Politični spor med Titom in Stalinom v prvem povojnem času je v našem prostoru zapustil občuten razkol v levičarskem taboru. Pisalo se je leto 1948, ko je informbiro s posebno resolucijo izključil KPJ iz svojih vrst. Stalinova obsodba je temeljila na vedno bolj občutnih težnjah po neodvisnosti delovanja jugoslovanskih komunistov in obtožbe njihovega oddaljevanja od marksističnih ter leninističnih načel. Odločitev je iz dneva v dan sprožila začetek dramatičnega obdobja med prebivalci takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja. Med vsemi pa je razkol občutila predvsem slovenska narodna skupnost cone A, v kateri je prišlo do skrajnih posledic, sovraštev in nasilja. Da je obdobje kominforma pri nas še vedno občuteno, dokazuje tudi četrtkova polna mala dvorana openskega Prosvetnega dvoma, kjer sta knjižnica Pinko Tomažič in tovariši ter Krožek za narodna vprašanja Virgil Šček priredila predstavitev študije Mariborčanke Nine Lončar z naslovom Kominform in tržaški Slovenci. Knjiga je nastala leta 2003 kot diplomsko delo avtorice na Oddelku za zgodovino Univerze v Mariboru pod mentorstvom prof. Jeri Vodušek Starič in so-mentorstvom prof. Jožeta Pirjevca. Ravno Pirjevec je občinstvu prikazal tudi pomen dveh takratnih emblematičnih likov, ki sta si delila podporo komunističnih privržencev. To sta bila Branko Ba-bič in revolucionar Vittorio Vidali. Slednji se je v Trst vrnil iz Mehike takoj po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe in sode- Predstavitev študije Nine Lončar je poleg razpravljavcev privabila res številno občinstvo kroma loval pri ustanovitvi KP Svobodnega tržaškega ozemlja. Takoj je stopil v spor z Ba-bičem, ki je naposled prevzel vodstvo ti-tovcev. Politična delitev je višek dosegla v času demokratičnih volitev v coni A leta 1949, ko se je napetost dodatno podkrepila, je še dejal zgodovinar. Na večeru, ki ga je moderiral Ivo Jev-nikar, sta spregovorila še Rafko Dolhar in Stojan Spetič. Odstoten je bil Drago Što-ka, ki pa je v posredovanem spisu predstavil takratni velik razkol na rojstnem Kontovelu in vlogo vidnega domačina Franca Štoke, ki je bil po prihodu Italije prisiljen v izgnanstvo. Spetič je poleg otroških anekdot iz tistega obdobja skušal utemeljiti razloge, ki so Slovence silili v izbiro Vidalijeve ali Babičeve opcije. Ti so se naslanjali predvsem na prepričanje, da Trst ne bo nikoli več slovenski in hkrati tudi jugoslovanski, tega pa naj bi se najprej zavedal delavski razred. Pri upadu vpisov v slovenske šole pa je nekdanji senator menil, da sta bila ob politični pripadnosti bistvenega pomena tudi strah in razočaranje, ki sta domovala v manj zavednih okoljih. Za Dolharja pa je končna prevlada Vidalije-ve KPSTO bila sad predvsem markantne osebnosti njenega voditelja, ki v taboru jugoslovanskih komunističnih privržencev, kljub Babiču, ni imela ustreznih protifigur. Okrogla miza se je nadaljevala v znamenju vsebin arhivov, ki so po mnenju udeležencev debate pomanjkljivi. Avtorica je priznala, da je v Trstu s težavo prišla do gradiva v italijanskem državnem arhivu. Veliko virov je črpala iz arhivov Republike Slovenije in zgodovinskega odseka NŠK, kjer je tudi našla veliko slikovnega gradiva. Obdobje je zelo dobro dokumentiral Mario Magajna, čigar številne fotografije bogatijo delo prof. Lončarjeve. Pričevanju gostov je sledila še zanimiva razprava, kjer se je izkazala prizadetost takratnih mladih generacij. Marsikdo se je grenko spominjal vaških sporov in tekmovanju med kominformisti in ti-tovci na prosvetnem ter šolskem področju. Slišati je bilo, da je bila takratna delitev veliki jok, ki je kljub zbližanju in razumevanju gotovo zapustil neizbrisan madež v polpretekli zgodovini Slovencev v Italiji. (mar) mestna policija - Včeraj na občini slovesnost ob 151 -letnici ustanovitve Ključno je sodelovanje občanov Navzoči tudi slovenski in avstrijski kolegi - Lani obravnavali preko 61 tisoč prekrškov in skoraj dva tisoč nesreč Mestna policija razpolaga s sodobno opremljeno operativno centralo kroma Pasji lajež priklical policijo Številni so včeraj zavrteli številko 113 in organe javne varnosti opozorili, da iz nekega stanovanja v tretjem nadstropju bloka v Ul. Settefontane zaudarja in iz njega odmeva pasji lajež. Policisti tržaške kvesture so dalj časa trkali na vrata, ne da bi jim kdo odprl. Poklicali so gasilce, ki so v stanovanje vdrli skozi okno, ki je bilo odprto. V stanovanju pa jih je pričakal le pes srednje rasti. Stanovanje je bilo umazano, saj je žival opravljala vse potrebe kjer se ji je zahotelo. Sicer pa je bilo vse razmetano in ostanki hrane so bili posejani po vseh sobah. Psa so odvedli v pesjak v Ul.Orsera. Kmalu zatem se je domov vrnila stanovalka, ki se je opravičila, da je bila zaradi delovnih obveznosti odsotna ves dan in ni primerno poskrbela za psa. Grozil je s samomorom Dvakrat je poklical službo 113 in jim sporočil, da si želi vzeti življenje. 56-letni Trža-čan P.Z. je policistom najprej povedal, da sedi na svojem oknu v petem nadstropju in da se pripravlja na skok v praznino. Medtem ko ga je policist zadrževal na telefonu, so kolegi dospeli do stanovanja, kjer so ugotovili, da potrebuje psihološko pomoč. Podobno se je pripetilo tudi v večernih urah, ko je sporočil, da ga daje depresija in da potrebuje zdravila. Do njegovega stanovanja so se odpeljali karabinjerji in ga odvedli v katinarsko bolnišnico. Včeraj je v dvorani občinskega sveta potekala slovesnost ob 151-letni-ci ustanovitve tržaške mestne policije, na kateri so nekaterim policajem podelili tudi priznanja za širjenje varnostne kulture ter za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti. Zbrane je najprej pozdravila pod-županja in občinska odbornica za mestno policijo Fabiana Martini, ki je poudarila, da je tržaška policija učinkovita zato, ker deluje v tesnem sodelovanju z ljudmi. S to ugotovitvijo se je strinjal tudi komandant Sergio Abbate, ki je dejal, da so se v teh kriznih časih odločili za skromnejšo slovesnost, s katero so želeli obeležiti častitljivi jubilej in javnosti predstaviti smernice, ki jim tržaška policija sledi. Komandant je spregovoril o odgovornosti, ki jo imajo policisti do občanov, v svojem nagovoru pa je tudi spomnil, da je v današnjih časih neizogibno tudi sodelovanje z avstrijsko in slovensko policijo. Sergio Ab-bate se je zahvalil svojim avstrijskim in slovenskim kolegom, ki so bili v dvorani in spomnil, da so tržaški polisti čisto običajni občani v uniformah. Slišali smo tudi, da se je tržaška policija v teh 151 letih znala izpopolnjevati in posodabljati, kar namerava delati tudi v prihodnje. Trud, delo in angažiranost tržaške policije pa je pohvalil tudi župan Roberto Cosolini, ki je dejal, da občinska uprava popolnoma podpira prizadevanja tržaške lokalne policije. Predstavniki različnih medijev pa smo v roke dobili tudi poročilo s pregledom dela tržaške policije v letu 2012. V nadzoru prometa je mestna policija obravnavala kar 61.670 prekrškov, med katerimi prevladuje kršitev predpisov o dovoljenem parkiranju, tej pa sledi kršitev predpisov o plačevanju zavarovalnine za vozila. Okoljska služba policije je obravnavala 27 upravnih prekrškov in en primer kaznivih dejanj z okoljskega področja. S področja nasilja v družini je policija obravnavala 6 primerov, bilo pa je tudi kar nekaj kršitev javnega reda. Lani je policija obravnavala še največ prekrškov, ki so jih ugotovili pri nadzoru cestnega prometa. Zabeležili so 1249 prometnih nesreč z manjšo gmotno škodo in 677 nesreč, v katerih so bili poškodovani ljudje. Nesreč s smrtnim izidom je bilo 7. Skupno je tržaška lokalna policija lani obravnavala 1933 prometnih nesreč. Zanimivi so tudi podatki o primerih, v katerih se občani obračajo za pomoč na mestno policijo. Občani se največ pritožujejo zaradi nadležnega hrupa, sledijo klici na policijo zaradi padcev in slabosti, nato klici zaradi nesreč, klici zaradi padanja ometa in nadstreškov, policijsko postajo pa pokličejo tudi občani, ki so opazili mal-tretiranje živali. Lani so v centrali prejeli skupno 14.114 klicev. Pa še nekaj podatkov o osebju. Lani je bilo na tržaški policiji zaposlenih 307 policistov in drugega osebja, tem pa lahko prištejemo še 54 tako imenovanih »nonotov« policistov, ki skrbijo rpedvsem za varnost pred šolami. Med policisti prevladujejo moški, velika večina zaposlenih pa ima višješolsko izobrazbo. Vozni park sestavlja 114 vozil: 49 avtomobilov, 47 motornih koles, 14 motorjev, 2 mobilni pisarni in 2 kolesi. (sč) Kreativno recikliranje v botaničnem vrtu Carsiani Jutrišnji dan v pokrajinskem botaničnem vrtu Carsiana dokaj pester. Vrt, ki ga upravlja doberd-obska zadruga Rogos, prireja namreč prvič tečaj kreativnega recikliranja. Ob 10.30 bo prvo srečanje tečaja namenjenega družinam in tistim, ki bi radi na zabaven način pomagali našemu planetu in hkrati razvili svojo kreativnost. Tečaj predvideva 3 srečanja (15., 22., in 29. junija), v sklopu katerih se bodo lahko starši in otroci približali vrtnarstvu in ločenemu zbiranju odpadkov. Spoznali bodo kako lahko ponovno oživimo stare pnevmatike, pločevinke, plastenke in jih spremenimo v krmil-nice, mlake, navpične vrtove in še marsikaj. Udeležbo lahko potrdite preko telefonske številke 333/4056800 ali po elektronski pošti inforogos@gmail.com. Ob 16. uri pa bo na vrsti botanik, tržaški docent Pierluigi Nimis, ki bo predstavil ključ za spoznavanje lesnatih rastlin botaničnega vrta. Tekom dneva bodo otroci lahko preizkušali svoje znanje v botaniki in skušali spoznati nekatere bolj pogoste kraške rastlinske vrste. Več informacij je na voljo na spletni strani www.giardinobotanico-carsiana.it. Nastop udeležencev glasbenega kampusa V prestolni dvorani v Miramar-skem gradu bo danes ob 17. uri zaključna prireditev prvega glasbenega kampusa, ki ga je Mednarodna Operna Akademija Križ pri Trstu, ki jo vodi maestro Ales-sandro Svab, priredila v nekdanjih grajskih kuhinjah pod pokroviteljstvom MIBAC. Revija mladinskih zborov Kulturno združenje zbora liceja Iberdan - Senior prireja danes ob 18.30 v veliki dvorani visoke šole Sissa (Ul. Bonomea 265) 15. revijo mladinskih in šolskih zborov. Nastopili bodo starejši in mlajši pevci zbora liceja Oberdan, zavoda Volta in mladinska skupina Anakrousis pod vodstvom Mau-rizia Marchesicha. Bolšji sejem v Sesljanu Že sedemnajsto poletje zapored se v Sesljanskem zalivu odvija bolšji sejem: vsak petek, od 18. do 23. ure. Tako bo tudi nocoj v parku Caravella, ko bo večer obogaten z animacijskimi trenutki. Sejem prireja kulturno društvo Cose di vecchie case. Zbiranje hrane za tržaško solidarnostno trgovino Tržaška škofijska Karitas prireja jutri dan zbiranja hrane za t.i. em-porij solidarnosti oz. brezplačno solidarnostno trgovino, kamor se lahko zatečejo po pomoč družine v finančni stiski. Samo v prvih dveh mesecih delovanja je v trgovini našlo pomoč 200 družin oz. 600 oseb. Povpraševanje narašča, zato je Karitas spodbudila zbirno akcijo, pri kateri bi lahko sodelovali dobrosrčni občani. 140 prostovoljcev bo pri 11 prodajalnih mestih tako v središču kot v okolici in na kraški planoti zbiralo hrano za em-porij. Akcija se bo nadaljevala tudi v nedeljo, ko bodo hrano zbirali po župniščih. Več informacij o pobudi in o proizvodih, ki jih najbolj potrebuje emporij, je na voljo na spletni strani www.cari-tastrieste.it. 6 Petek, 14. junija 2013 TRST PROJEKT JEZIK-LINGUA - Raziskava Slorija Med drugim in tujim jezikom V dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 bodo danes ob 16.30 v okviru projekta Jezik-Lingua predstavili knjigo »Med drugim in tujim jezikom - Poučevanje in učenje slovenščine pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije-Julijske krajine.« Knjiga obravnava proces poučevanja in učenja slovenščine kot drugega - tujega jezika pri odrasli populaciji, ki živi vzdolž obmejnega pasu FJK. V tržaški, goriški in videmski pokrajini se namreč v zadnjih letih stopnjuje zanimanje za učenje slovenščine, o čemer priča strmo naraščajoče število tečajev slovenščine za odrasle, ki jih prirejajo tako javne kot zasebne ustanove. Ob pomanjkanju sistematičnih obravnav teh procesov je strateški projekt Jezik-Lingua med svojimi aktivnostmi predvidel raziskavo Poučevanje/učenje slovenščine kot tujega jezika, izvedbo katere so poverili Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu SLORI. Raziskava je predvidevala popis in analizo sodobne izobraževalne ponudbe, anketiranje udeležencev jezikovnih tečajev ter ugotavljanje uspešnosti oz. težav pri učenju jezika na osnovi pričevanj učiteljev, zbra- nih z intervjuji. Rezultati raziskave so prikazani in komentirani v publikaciji, ki jo bodo danes predstavili njeni štirje avtorji, raziskovalci Štefan Čok, Devan Jagodic, Maja Mezgec in Sara Brezigar. Srečanje bo vodila znanstvena koordinator-ka projekta Jezik-Lingua Susanna Pertot. Kitarist Steve Vai v Trstu V stalnem gledališču FJK bo drevi ob 21. uri nastopil eden izmed najboljših rocker-jev, kitarski virtuoz Steve Vai s skupino Evolution Tempo Orchestra. Na prvi etapi italijanske turneje bo vizionarski skladatelj in odlični producent, ki je svojo profesionalno kariero začel kot kitarist pri Franku Zap-pi, nastopil s 50-članskim simfoničnim orkestrom romunske državne televizije Tvrl. Občinstvu bo predstavil del svoje bogate glasbene zakladnice. Gre za koncert, ki ga kitaristi in ljubitelji kitarskega zvoka ne smete zamuditi. Vstopnice so še na razpolago na spletni strani www.ilros-setti.it oz. www.ticketone.it in pa pri blagajni gledališča. Skok v srednji vek: Devin na Hugonovem dvoru Devin si bo od danes do nedelje odel srednjeveški plašč, saj bo gostil prireditev »Devin na Hugonovem dvoru«, ki ponuja pravi skok v srednji vek. Prireditev se bo začela drevi ob 18. uri v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta z uvodnim pozdravom domačega župana Vladi-mirja Kukanje in občinske odbornice za kulturo Marije Brecelj ter nadaljevala z okroglo mizo »Devin in okolica med 10. in 14. stoletjem«. Za govorniško mizo bodo sedeli docenti in strokovnjaki Paolo Cammarosano, Marialuisa Bottazzi ter Andrej Štekar. Sobotno dogajanje se bo začelo ob 15. uri (do 23. ure) z odprtjem srednjeveških stojnic in razstavo krajevnih pridelovalcev, glasbo in gledališkimi nastopi skupin. Po devinskih ulicah bodo zaživeli tudi sugestivni oboroženi srednjeveški mimohodi. Ob 17. uri se bo začel srednjeveški »oboroženi« turnir, ob 19. uri pa bodo ulice preplavili plemiči in plemkinje Hu-gonovega dvorca, večer pa se bo zaključil s srednjeveškimi plesi. V nedeljo bo srednjeveški duh po devinskih ulicah zavel že od 10. ure, ko bodo pri stojnicah svoje veščine prikazovali srednjeveški obrtniki, svoje proizvode pa ponujali trgovci. Glasba bo odmevala in veselje bodo spet priklicali gledališčniki. Ob 15. uri bo spet čas za bojni turnir in mimohod po devinskih ulicah, praznovanje pa naj bi se zaključilo ob 19. uri. Nagrada Madrussani V Kamnarski hiši v Nabrežini bodo danes ob 17.30 podelili nagrado Elena Madrussani »Brezmejnost«, ki jo prirejajo sindikat upokojencev Spi Cgil za kraško območje, skupina prostovoljcev Devin-Nabrežina in Križ ter Koordinacija žensk iz Trsta s podporo Občine Devin-Nabrežina. Nagrada v spomin na pokončno žensko in sindikalistko spodbuja sožitje na krajevnem območju in preko njega. Fotografski prispevki na temo »Meje in pregrade, dialog in sožitje« bodo na ogled na razstavi. Včeraj danes Danes, PETEK, 14. junija 2013 VASILIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 10.48 in zatone ob 0.07 Jutri, SOBOTA, 15. junija 2013 VID VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje C, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, vlaga 43-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje C. gg| SKD V. Vodnik vabi danes, 14. junija, v ob 21.00 na Šarnekovo domačijo na drugi Junijski večer Zapela bosta MoPZ Rogaška Slatina in V. Vodnik V primeru slabega vremena bo večer v centru na Dolgi Kroni [I] Lekarne U Kino skd vesna v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KONCERT Moški pevski zbor Schola Cantorum "Aristotele Pacini", fltri (Abruci) Danes, 14. junij v župnijski cerkvi ob 20.30 v sodelovanju s Slomškovim društvom in župnijsko skupnostjo ZKB £ Srenja-Jus Križ Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Zavlje - Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 3«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quando meno te lo aspetti«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Fe-dele alla linea«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hates - House at the end of the street«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Niente puo' fer-marci«; 16.30, 18.30, 19.10, 21.50 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 18.50, 21.30 »Fast & Furious 6«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »After Earth -Dopo la fine del mondo«; 16.20 »Epic«; 16.20 »Monster & Co. 3D«. FELLINI - 16.00, 19.20 »Paulette«; 17.30, 21.00 »Tutti pazzi per Rose«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il fondamentalista riluttante«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40 »Epic«; 18.15, 20.00, 21.40 »Killer in viaggio«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.05, 20.20, 22.30 »Čas po zemlji«; 18.20, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 16.30, 20.10, 22.10 »Izhod«; 18.15, 20.40, 23.00 »Mojstri iluzij«; 17.30 »Najboljša ponudba«; 18.10, 19.00, 21.10, 23.15 »Prekrokana noč 3«; 16.00, 18.10 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 15.20, 16.50 »Skrivnostni varuhi gozda«; 20.30 »Veliki Gatsby 3D«; 16.10 »Zambezija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »After earth«; Dvorana 3: 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«; 18.40, 20.20, 22.15 »Niente puo' fermarci«; Dvorana 4: 15.30, 17.00 »Monster & Co.«16.30, 20.30, 22.15 »Hates - House at the end of the street«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, M Izleti O sagra športni Pnflr center T d U DANES _ SPECIM.ITETE C* VSAK VEČER GLASBA V ŽIVO! < Danes igra ansambel 1 20.00, 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; Dvorana 2: 17.30 »Monster & Co. 3D«; 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 3: 18.00, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.15 »Solo Dio perdona - Only god forgives«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Quando meno te lo aspetti«. Vse najboljše draga PETRA, danes praznuješ tvoj 14. rojstni dan! Z veliko ljubeznijo ti pošiljamo koš poljubčkov in želimo, da bi še dalje bila tako veselo, nasmejano, zdravo in prijetno dekle. Nona Jolanda, mama in tata. H Šolske vesti SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slo-vik.org do 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). V ponedeljek je naša Isabel poskočila, se mamici Meti in očku Manuelu pridružila. Srečni ji kličemo: Dobrodošla k nam! Vse none in nonoti, ki jo bomo crkljali, strica in teta, ki jo bomo pestovali, in še bratranec Liam, da se bomo vsi skupaj igrali! MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 29. junija. Povratek v poznih večernih urah, saj se na ta dan podaljša odprtje. Prijave do 15. junija preko facebook profila, e-maila mtk.treb-ce@gmail.com ali pa pokličite tel. št. 3483288130 (17.00-19.00). Pohitite s prijavo, ker so mesta omejena. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Ana-grafskem uradu od torka, 18., do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva Konferenca vabita na izlet v Celje v sredo, 26. junija: ogled mestnih znamenitosti in Starega gradu, kosilo v domu sv. Jožefa z ogledom kraja. Info in vpisovanje do 20. junija: 040-225468 (zvečer), 3471444057 (Vera), 347-5469662 (Ivica). KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba. Zainteresirani naj čimprej pokličejo na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi v nedeljo, 7. julija, na voden izlet na odkrivanje malih skrivnosti Sevnice in okolice. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi na avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na povratku postanek s krajšim ogledom savoiskega Cham-bery. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. S Poslovni oglasi KMETIJSKO PODJETJE OTA Boljunec 600 nudi ekstradeviško oljčno olje. Urnik: petek 16.00-18.00, sobota 10.00-12.00. Tel.333-8487255, 333-5450076 SEŽANA, oddam GARSONJERO! Kontakt 0038651768023 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 3332892869. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490. PODARIMO mucke. Tel. št. 040-213701. PRODAM STANOVANJE v celoti opremljeno in dobro ohranjeno, 70 kv.m., v lepem zelenem okolju (Podlonjer). Plačilo po dogovoru. Tel. št.: 338-1464643. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete, nudi pomoč pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 3409732328. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Toplo vabljeni! V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040-208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak, na ogled razstava Čarobna nitka. Tel. 040-200782. V REPNU na Orešju je odprta osmica. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Furlan. Tel. št.: 040-229293. / TRST Četrtek, 13. junija 2013 7 Kulturno umetničko društvo NIKOLA TESLA - Trst IV. Roštiljijada 14., 15. IN 16. JUNIJA NA PROSEKU NA B'lANCU i Srbske specialitete: čevapčiči, pljeskavica in... Odprtje kioskov ob 17. uri . ¿S» % Danes, 14. junija, Jutri, 15. junija, nastop folklorne skupine »Pontes-Mostovi«, sledi srbski bend Kasperi koncert srbskega benda Kasperi z Mileno V nedeljo, 16. junija, BIG PLJESKAVICA (50 kg mesa), Izvolitev Miss roštiljijade in sklepni koncert _srbskega benda Kasperi_ "Z3 Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.0012.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.0013.00. AŠD SK BRDINA sklicuje danes, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opči-nah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Krat-kohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do danes, 14. junija, po tel. št. 040-212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 14. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v soboto, 15. junija, ob 13.00 iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Podbrdu; v torek, 18. junija, ob 20.45 redna pevska vaja. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor v soboto, 15. junija, ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje »Nazaj v taborniški raj 2013«. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti ta-borniskiraj@gmail.com ali na telefonskih številkah 339-4120280 (Andrej), 3355316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel). LEICESTER od 3. do 10. avgusta: znan-stveno-kulturni inštitut Mandala, v Loterija 13. junija 2013 Bari 59 79 49 75 5 Cagliari 39 17 4 86 34 Firence 69 80 85 2 33 Genova 78 77 86 59 83 Milan 48 64 36 33 20 Neapelj 60 61 6 51 17 Palermo 6 84 53 62 30 Rim 23 24 52 10 65 Turin 69 17 84 68 31 Benetke 43 13 1 30 56 Nazionale 64 74 68 77 40 Super Enalotto Št. 71 1 5 6 39 41 70 jolly10 Nagradni sklad 1.697.435,14€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 38.245.620,79 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 25.461,53 € 1.094 dobitnikov s 4 točkami 235,06€ 43.689 dobitnikov s 3 točkami 11,71 € Superstar 27 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ Brez dobitnika s 4 točkami --€ 236 dobitnikov s 3 točkami 1.171,00 € 3.185 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.632 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.640 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € okviru projekta 4.3 Mladi v Akciji, vabi mladega udeleženca/ko (20-35 let) na seminar o socialnih pravicah manjšin, ki bo potekal v angleščini. Zain-teresirani/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitu-te@gmail.com najkasneje do 16. junija. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce »Mala akademija estetske vzgoje« bodo od 27. do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču (SLO). Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD (040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.00-18.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. OČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust od ponedeljka, 17. do vključno četrtka, 20. junija. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki bo od 1. julija do 7. septembra v Bazovici, v sodelovanju z ZSŠDI- jem. Vpišete se lahko v uradu (Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in ob sredah od 12.30 do 16.00) ali preko spletne strani www. me-lanieklein.org. SLORI - razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 17. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 19. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ONAV - Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina, vabi na večer posvečen Lambruscom, ki bo potekal v sredo, 19. junija, ob 20.00 v restavraciji v pristanišču Sv. Roka v Miljah. Informacije in vpis na tel.: 333-9857776 in trieste@onav.it. ORATORIJ VMARIJANIŠČU: za osnovno šolo počitniški dnevi bodo potekali od ponedeljka 1., do vključno petka, 5. julija. Začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden dan kopanja na morju, dan izleta v planine in 3 dni dejavnosti v Marijanišču. Ostale informacije in vpisovanje do 20. junija na tel. 335-8186940. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v drugem sklicanju v četrtek, 20. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. KD SLOVAN s Padrič, v sodelovanju s ŠZ Gaja, organizira 13. nočni orientacijski tek Lov na mrjasca, ki bo v petek, 21. junija, na Padričah. Letošnja novost je lažja družinska proga. Obvezna je predprijava po e-pošti: kdslovan@gmail.com. Informacije na tel. 349-7386823. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje. FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Za-četniški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 347-7937748 (Mirna). Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 24. junij-5. julij; 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Finžgarjevega doma na Opči-nah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00v drugem sklicu, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, poletno delavnico »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se skupaj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Mentorji: Kim Furlan, Jelka Bogatec, Serena Picco in Aljoša Sak-sida. Urnik: od 07.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 380-3584580. ŠOLA POLETNEGA OBREZOVANJA: 6 ur tečaja pod mojstrsko taktiko izvedenke Nataše Riggi. Spoznali boste osnovne tehnike zelenega obrezovanja sadnih dreves ter šli v vrt in se sami preizkusili v obrezovanju - direktno v sadovnjaku v živo! Uvod v šolo obrezovanja bo 1. julija, ob 18.00. Prijave na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in oderske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 347-1621659, info@accademialiricasantacroce.com. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, in-fo@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, ka-rinmalalan@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheer-dancemillenium.com. H Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE »For-tunato Pavisi«, Ul. Mazzini 30, organizira konferenci na temo »V imenu očeta« danes, 14. in soboto, 15. junija, ob 20. uri. Predaval bo Sergio Maria Francardo. KRIŠKI TEDEN: SKD Vesna, v sodelovanju z ZSKD, vabi na niz prireditev: danes, 14. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert MoPZ Schola Cantorum Aristotele Pacini, Atri (Abruci) v sodelovanju s Slomškovim društvom in župnijsko skupnostjo; v soboto, 15. junija, ob 19.30 v Ljudskem domu Zborovska revija Pesem ne pozna meja, nastopajo zbori iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske; v sredo, 19. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu »Podobe Križa« - fotografska razstava Lorenza Bogatca - Bruži in poku-šnja vin kriških vinogradnikov. Katalogi fotografij na ogled v gostilni La Lampara, v barih Andre, pri Bojani in v Benni-gan's pubu 1902; v nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š.D. Mladina, pohod po le-dinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Procesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade. SKD V. VODNIK vabi danes, 14. junija, ob 21.00 na Šarnekovo domačijo na drugi Junijski večer. Zapela bosta MoPZ Rogaška Slatina in V. Vodnik. V primeru slabega vremena bo večer v centru na Dolgi Kroni. FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na premierno uprizoritev komedije Krojač za dame. Izvaja mladinska dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba pod mentorstvom Maruške Guštin in Patrizie Jurinčič. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto, 15. junija, ob 20. uri. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert s flavto v poletno noč, ki bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-le-tnice godbe, vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: sobota, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave v kavarni Gruden v soboto, 15. junija, ob 18. uri; svoje bakrene slike razstavlja Nivea Mislei, predstavil jo bo De-ziderij Švara. ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radi-ci-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. RIBICE klekljarska skupina SKD Lipa iz Bazovice obvešča, da je v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici do nedelje, 16. junija, odprta razstava »Ples v maskah« s sledečim urnikom: sobota in nedelja 9.00-12.30 in 17.00-20.30, ostali dnevi 17.00-20.30. SKD LIPA iz Bazovice prireja v nedeljo, 16. junija, ob 20.45 na vaškem trgu M'zarju zaključni koncert »Pesem na M'zarju«. Sodelujejo otroški zbor Slomšek, MePZ in MoVS Lipa ter pihalni orkester Kraška pihalna godba iz Sežane. V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani Športnega centra Zarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Pavleta Merkuja »No-mi di persone e luoghi nei registri me-dioevali del Capitolo di San Giusto in Trieste«. O delu bo spregovorila prof. Dragica Čeč z Univerze na Primorskem. DUHOVSKA ZVEZA vabi na predavanje dr. Jožeta Bajzeka »Moj boj za osebno vero« v sredo, 19. junija, ob 20. uri v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu. PREŠERNO 110 LET: SKD F. Prešeren Boljunec vabi na niz prireditev ob praznovanju obletnice društva: v petek, 21. junija, od 20. ure dalje na dvorišču društvenega bara na G'rici, koncert mladih ustvarjalcev in žur s skupinama Color Sweat in Mamba Rockexplosion; v soboto, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbe-no-gledališka predstava Grand pok! v izvedbi treh virtuoznih ustvarjalcev iz Slovenije in v režiji Marka Bratuša, sledi glasbena zabava v živo s skupino Kla-pa iz Brega; v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri društvene igre na jami: športno/kulturno/zabavno tekmovanje med vasmi iz Brega, ob 19.30 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tempore, ob 20. uri nastop harmonikarja Marka Hatlaka, bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja, sledi prižig tradicionalnega svetoivanskega kresa na Jami. SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija - Tocca-ta&fuga. Dirigent Simon Perčič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine - Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent - Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positivo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo dArpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 3555 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. Prispevki V spomin na brata Ginota daruje sestra Berta z družino 40,00 evrov za osnovno šolo P. Tomažič - Trebče in 40,00 evrov za SKD Primorec. Ob 20. obletnici smrti Franjota Zužeka darujejo žena Ana ter otroci Sonja, Stojan in Marija z družinami 100,00 evrov za SlPZ Doberdob. 14.6.2011 14.6.2013 Maria Krevatin Bolečino blažijo dragoceni spomini... Svojci 14.6.1988 14.6.2013 Anton Boneta (Nini) Tvoj spomin je vedno z nama. Bruna in Maurizio 8 Petek, 14. junija 2013 TRST / nabrežinski vrtec - Prva nagrada na natečaju Kugy Zgledni naravovarstvenih Nabrežinski malčki so se ponosno fotografirali s plaketo in diplomo Prva nagrada pokrajinskega natečaja Julius Kugy, v sklopu katerega so otroci ustvarjali na temo recikliranja odpadkov, je romala v Nabrežino, točneje v tamkajšnji otroški vrtec. »Ponovna uporaba, reciklaža, predelava: skupaj pomagajmo okolju« je bil naslov natečaja za vse stopnje šolske in predšolske mladine. Štirinajst otrok nabrežinskega vrtca je s svojimi vzgojiteljicami Marino, Do-riano in Fjono poskrbelo za to priložnost ustvarilo knjižico v obliki hiške z odpira-jočimi se okenci, ki so jo malčki lično pobarvali in okrasili. Knjižico so opremili z zgodbico oz. verzi v rimi o mucki, ki spoštuje okolje in vestno ločuje odpadke. Na straneh knjižice uči mucka otroke, kam naj odvržejo steklo, papir ali plastenke na primer, hkrati pa jih seznanja, da se odpadni material lahko tudi predela oz. ponovno uporabi. Otroci so bili nad projektom navdušeni, pridno so sodelovali in si seveda zaslužili nagrado. Na sobotnem nagrajevanju so prejeli plaketo, diplomo in denarno nagrado. devin - Bogata in prisrčna prireditev ob 25-letnici delovanja Zbor Ladjica proslavil jubilej z uprizoritvijo glasbene pravljice Skupinska slika vseh nastopajočih na nedeljski prireditvi v avditoriju Jadranskega zavoda Združenega sveta sb nsš f. levstika - Zaključna prireditev Igra Ekometamorfoze izraz skrbi za okolje Prejšnji petek je v proseškem Kulturnem domu zaživela prireditev srednješolcev Frana Levstika. Učenci so svoj spored začeli z igro Ekometamorfoze Lučke Susič. Tema igre je obravnavala reciklažo, pomen in skrb za okolje in se je tako vključila v celoletni projekt EKOLAB, ki so mu učenci sledili med letom, da bi si pridobili občutek za nego okolja. Prihodnje leto se bo projekt nadaljeval, da bodo učenci uresničili to, kar so se letos naučili. Njihova mentorica pri igri je bila profesorica Manica Maver. Sceno so pripravili učenci s pomočjo profesorjev Ani Tretjak in Miloša Jugovica. Sledil je glasbeni spored, ki sta ga pripravili profesorici Rosanda Kralj in Aleksandra Pertot. Po pozdravu ravnateljice Marine Castellani je potekalo nagrajevanje učencev, ki so sodelovali na Vegovem in Cankarjevem tekmovanju in pa tistih, ki so dosegli najbolj učni uspeh. Nazadnje so bili prisotni vabljeni v šolo na ogled razstave o moškem liku, ki je nastala pod vodstvom prof. Tretjak in je delo tretjih razredov. Družabnost je zaključila šolsko leto učencev prvih in drugih razredov, medtem ko imajo učenci tretjih razredov v teh dneh še zaključni izpit. dolina Nocoj »pr' Šarneku« Koncert prijateljstva uvaja v Junijske večere Že 32 let neprekinjeno zaživijo v mesecu juniju v Dolini Junijski večeri, ki na raznih vaških lokacijah ponujajo pester izbor kulturnih dogodkov od glasbenih do dramskih, od literarnih do plesnih. Tudi letošnji so bili načrtovani dokaj pestro. Na žalost je prvi junijski odpadel zaradi bolezni v ansamblu dramske skupine Jaka Štoka iz Proseka Kontovela. Danes ob 21.00 uri pa bosta nastopila moški pevski zbor Valentin Vodnik in moški zbor iz Rogaške Slatine. Za tovrstne koncerte organizatorji že vrsto let izbirajo najbolj prijetna vaška dvorišča, ki morajo biti seveda primerno veli- Letos mineva 25 let, odkar je v Devinu začel delovati Otroški pevski zbor Ladjica. Svoj okrogli jubilej je zbor proslavil minulo nedeljo z bogato in hkrati prisrčno prireditvijo v avditoriju Jadranskega zavoda Združenega sveta. Na prireditvi so nastopile vse tri skupine, ki danes delujejo pod okriljem Ladjice, in sicer zborček DO MI SOL, ki ga sestavljajo malčki devinskega otroškega vrtca, otroški zbor Ladjica in Vokalna skupina Ladja, ki zbira mladostnike. Najprej so se skupine predstavile posamezno, potem pa so skupno z učenci krajevne podružnice glasbene šole Emil Komel uprizorile glasbeno pravljico Na morskih valovih. Številni udeleženci so tako imeli možnost, da so se skupno z mladimi pevci in glasbeniki podali na pot po Sredozemlju, vzhodnem Atlantiku, Severnem morju in Baltiku vse do Rusije ter nazaj do doma Lepe Vide. Besedilo glasbene pravljice je napisala Olga Tavčar, ki je sicer glavna dirigentka zbora Ladjica, ob njej pa sta mlade pevce in glasbenike na prireditvi vodili oz. z inštrumenti spremljali še Marja Feinig in Barbara Corbatto. Slavnostna govornica, devinsko-nabrežinska občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj, je opozorila na dragoceno kulturno, pa tudi vzgojno vlogo mladinskih pevskih skupin, kakršne delujejo pod okriljem Ladjice. Jubilantom so čestitali tudi nekateri gosti, med temi Berta Vre-mec v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino, predsednik MPZ Fantje izpod Grmade Aleš Brecelj, dolgoletni dirigent tega moškega sestava Ivo Kralj ter Ivana Le-giša v imenu nekdanjih pevk in pevcev Ladjice, s pisnim sporočilom pa še predsednik SSO Drago Štoka. V imenu staršev se je dirigentkam zahvalila Barbara Rustja, priznanja pa je bila deležna tudi Mirjam Bratina, ki je pred 25 leti pomagala »splavljati« Ladjico. Po kulturnem sporedu so udeleženci nazdravili jubilantom na družabnosti na sedežu devinskih zborov. križ - Drevi koncert v cerkvi, jutri Pesem ne pozna meja Zborovska pesem uvod v letošnji Kriški teden Z drevišnjim koncertom pevskega zbora Schola Cantorum Aristotele Pecini v kriški cerkvi se začenja letošnji Kriški teden, ki ga SKD Vesna prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Zbor prihaja iz kraja Atri v pokrajini Teramo v Abru-cih, zamisel za koncert (začetek ob 20.30) je dal dirigent moškega zbora Vesna Rado Milič, ki je z moškim zborom Rdeča zvezda leta 2009 gostoval na mednarodni zborovski reviji prav v Atriju. Koncert v cerkvi bo v sodelovanju s krajevno župnijsko skupnostjo, zbor iz Abrucov bo sicer gost moškega zbora Vesna, nastopil je v številnih evropskih državah, izdal je vrsto cede-jev, predvsem sakralne glasbe. Jutri bo v sklopu Kriškega tedna tradicionalna zborovska revija Pesem ne pozna meja, ki letos praznuje 45 let. Na koncertu, ki se bo začel ob 19.30 v Ljudskem domu, bo nastopilo okoli 160 pevk in pevcev iz Italije, Avstrije in Slovenije. Zametki Pesmi ne pozna meja segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta prosvetni društvi iz Križa in Trbovelj navezali prve stike, sodelovanje pa nato nadgradili še s pristopom zborov oziroma društev iz Trebč, Branika, Doberdoba in Pliberka na Koroškem. V sredo, 19. junija bodo v Ljudskem do-mu-restavraciji Bita odprli razstavo domačega fotoamaterja Lorenza Bogatza-Bružeta, sledila bo pokušnja vin domačih vinogradnikov. V nedeljo, 23. junija bo sprehod po le-dinskih krajih Križa v sodelovanju s ŠD Mladina, zvečer bo svetoivanski kres "pri Pro-cesji', ki ga bo obogatil nastop glasbenega dua Kozina.Karalic. ka. Letos je tako na vrsti osrednji vaški predel za Taborjem, na dvorišču družine San-cin, po domače »Pr Šarneku«. Druga značilnost koncertov je, da pred napovedjo posameznih skladb vnesejo organizatorji tudi zgodovinske podatke o vaškem predelu, kjer se koncert vrši. Letos je kraj nadvse hvaležen, saj se okrog tega predela vrti zgodovina Doline. Posebno presenečenje pa bo predstavitev pred kratkim odkupljene najstarejše poznane fotografije Doline iz leta 1881. Ponatisi fotografije bodo tudi naprodaj. Zbor Vodnik bo pod vodstvom Anastazije Purič, zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. V drugem delu bo nastopil moški zbor Rogaška Slatina pod vodstvom Lidije Lubej, ki se bo predstavil z izborom slovenskih, dalmatinskih in slovaških pesmi. Program je kar in bo zadovoljil ljubitelje zborovske pesmi. Zbor iz Rogaške bo tokrat nastopil v Dolini že petič, odkar sta zbora navezala stike v daljnem letu 1972. Poleg ljubezni do petja povezuje pevce tudi veselje do druženja, skupna vinska kultura in radovednost odkrivanja gostujočega kraja. Gostje bodo jutri spoznavali naše kraje in zaključili obisk z degustacijo domačih pridelkov na Dolgi Kroni. Junijski večeri se bodo nadaljevali v petek, 21. junija, ko bo na sugestivni »Ku-luži« glasbeno - literarni večer »Mi2« s Tonetom Kregarjem in Jernejem Dirn-bekom. Obeta se neobičajna zmes glasbe in literature, kar bo za dolinsko publiko zanimiva novost. Zadnji večer bo izjemoma na soboto, 29. junija, na vaškem trgu in bo posvečen narodnozabavni glasbi. Seznam nastopajočih je nadvse vabljiv. Predstavili se bodo harmonikar Marko Manin s svojim triom, Hišni ansambel Avsenik, humoristki Helena in Rita, vzhodnotirolska ansambla Original Burggraeffler Buam in M.Ha-spinger - A.Poell, ter pihalni orkester Breg. Pred koncertom bo v bližini domačije Gro-pajc pod Krogljami odprtje restavriranega tipičnega kotička s koritom in studencem, ki mu domačini pravijo »Sačka«. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 14. junija 2013 9 ŽARIŠČE Šola pod povečevalnim steklom Adrijan Pahor Ob začetku in koncu pouka postane tematika šole in njenih problemov spet aktualna in ji zato mediji namenjajo nekaj več pozornosti, čeprav vsi vemo, da predstavlja temelj naše družbe, saj se v njej oblikujejo bodoči kadri. Pred nekaj leti sem na simpoziju o slovenskem šolstvu na Opči-nah predočil vsem znano dejstvo, da slovenske šole v Italiji obiskuje vse več dijakov iz italijanskih družin in drugih neslovensko govorečih, kar je poleg relativne obogatitve tudi izziv in problem, se pravi bolj malo razveseljiv podatek, čeprav ga nekateri predstavljajo nekoliko drugače. Že nekaj let se soočamo s povsem utečeno prakso, da so dejansko v nekaterih osnovnih šolah naši učenci celo v manjšini. V nekem smislu gre za svojevrsten fenomen, ki smo si ga ustvarili sami. Če je po eni strani razveseljivo, da se marsikateri italijanski starši iskreno zanimajo za slovensko šolo in njene programe, je po drugi strani tudi res, da se je s prilivom italijanskih otrok in otrok iz mešanih družin s časom marsikaj spremenilo in to bodisi v metodologiji dela, kakor tudi v samem vodenju šole. To je opazno predvsem v vrtcih, osnovnih in tudi že srednjih šolah, danes so spremembe opazne tudi na višjih. Večkrat se vpisujejo na naše šole dijaki, ki ne obvladajo slovenščine in tudi kasneje ne poglabljajo svojega (ne)znanja, pa tudi ne zahajajo v slovensko okolje. Po drugi strani pa je pozitivno, da se nekateri zavedajo svojega pomanjkljivega znanja slovenščine in se zato udeležujejo tes 1. julijem Med Slovenijo in Hrvaško lažji prehodi ZAGREB - Notranja ministra Hrvaške in Slovenije, Ran-ko Ostojic in Gregor Virant, sta v Zagrebu podpisala dogovor o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole ob hrvaško-slovenski meji z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Tako bo od 1. julija državljanom omogočali hitrejši prestop državne meje na 33 od 57 mejnih prehodov med država-ma.Kot sta ministra dejala po podpisu dokumenta na hrvaškem notranjem ministrstvu, bosta državi nadaljevali dogovore za zagotavljanje skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole na vseh 57 mejnih prehodih med Hrvaško in Slovenijo, kjer bo to tehnično izvedljivo. Večina od 33 skupnih službenih mest, kjer bo skupen nadzor uveden že s 1. julijem, bo na slovenski strani meje, le dva ali trije pa na hrvaški, je dejal Virant. Kot je poudaril, je uvajanje skupnih službenih mest ena od prvih koristi, ki jih bodo državljani začutili takoj po vstopu Hrvaške v EU. Ostojic je napovedal, da bodo do 1. julija podoben sporazum podpisali tudi z Madžarsko, ter izrazil prepričanje, da bo Hrvaška v dveh letih opravila vse priprave in zaprosila za vstop v schengenski prostor. čaja slovenskega jezika v Ljubljani oziroma tečajev, ki jih prireja Slovik, kjer spoznavajo našo kulturo in jezik. Da se učenec s skromnim znanjem slovenskega jezika vključi v delo v razredu, mora poskrbeti kasneje tudi šola z dodatnimi podpornimi lekcijami in prikrojenimi ali indivi-dualiziranimi programi, kar zagotovo omejuje delo in prikrajša slovensko govoreče oziroma otroke iz slovenskih družin. Seveda je glede na močno spremenjeno etnično sestavo šolske populacije temu primeren tudi nivo obvladanja slovenskega jezika, kar ugotavljamo predvsem na višjih šolah, na katerih se soočamo s progresivnim in nezadržnim upadanjem znanja slovenščine, kar bistveno ovira učno vzgojni proces. Trditi, da je za to kriva samo narodnostno mešana sestava izobražujočih, bi bilo po drugi strani absurdno, saj smo se s tem trendom soočali že pred desetletji, zato gre vzroke iskati tudi drugje. Da se tudi na hodnikih in celo v razredih sliši vse pogosteje italijanščina, prav tako ni nikakršna novost ali izjema. Po vseh teh letih torej lahko z utemeljeno objektivnostjo, ki nam jo nudi časovna distanca, trdim, da se je na naših šolah marsikaj spremenilo na slabše. Zadnja leta se vpisujejo na naše šole tudi nekateri dijaki (ne samo iz matične Slovenije, ampak tudi dijaki italijanske narodnosti), ki so na svojih šolah v nekem smislu že »pogoreli« ali pa že vnaprej predvide(va)li, da jim tam zaradi neizprosne selekcije ne bo šlo od rok in so zato pri nas poskusili izkoristiti še eno, morda zadnjo možnost za pridobitev diplome višješolskega študija. Vsi starši si verjetno po tihem želijo, da bi bili njihovi otroci v šoli in v življenju uspešni, da bi bili nanje ponosni, skratka, da bi se tako ali drugače izkazali. Marsikateri starši se v primeru, da ne gre vse po predvidevanjih, s tem težko sprijaznijo in skušajo narediti vse, da bi njihov otrok premostil težave. Včasih gredo v svojih prizadevanjih tudi predaleč in svojega otroka neutemeljeno podpirajo in branijo tudi v primeru, da njihov »ljubljenček« po lastni krivdi ni izpolnil pričakovanj, morda celo očitno izigraval učitelje in profesorje. Zagovarjanje otroka za vsako ceno vpliva nato na pogovor in sodelovanje med starši in profesorji, ki sta zato največkrat otežena zaradi »nezaupanja« v profesorja in zaradi ambicioznosti staršev. Ena izmed bolj pogostih ovir, ki preprečuje konstruktivno komunikacijo, je zavzemanje obrambnega položaja, celo do take mere, da se šolnikom očita krivično ravnanje v odnosu do otroka. Največ kritike se nanaša tudi na pomanjkanje empatije profesorjev, ki naj bi se ne znali vživeti v njihov, recimo mu tudi narodnostni ali jezikovni položaj (staršev namreč) in jih zato ne razumejo. Vpisovanje dijakov neslovenske narodnosti bi morali zato zagotovo po eni strani valorizirati in sprejemati kot globali-zacijski fenomen, po drugi strani pa bi morali temu trendu postaviti neke meje, predvsem z upoštevanjem in preverjanjem (testiranjem) znanja jezika vsaj na določeni ravni. PISMA UREDNIŠTVU Pozabljen V soboto, 8. junija, se je v kleti Venka Černica na Vrhu uradno zaključila 15. sezona moške vokalne skupine Sraka iz Štandreža. Istega dne je bil v Primorskem dnevniku objavljen članek o kulturni prireditvi, ki je sovpadala z Junijskimi večeri občine Sovodnje ob Soči. V članku so bili na kratko omenjeni dosedanja pot skupine in njeni dirigenti. Nekdo pa je bil pozabljen, zato bi rad z njegovo vlogo seznanil širšo javnost, ki nam sledi in nas zvesto posluša. Bil je 1. november 1997, ko je mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža pel ob spomeniku padlim vaščanom. Po proslavi je bila navada, da so bili pevci počaščeni z nastopom in vabljeni v gostilno Turri na kosilo, ki ga je častil VZPI-ANPI iz Štandreža. Ob prijetni družbi in petju je minil popoldan in prišla je noč, saj moška družba zbora se ni mogla raziti. Želeli smo si petja, a brez nežnega spola nismo bili sposobni sami prav nič zapeti. Kot organist sem takrat doma že več časa vadil na harmonij stare ljudske fantovske pesmi, ki mi jih je podaril že pokojni rupenski učitelj glasbe Janez Pavletič. On me je uvedel v javno glasbeno udej-stvovanje v cerkvenem obredju v Gabrjah in na Vrhu sv. Mihaela. Tam sem kot 13-letnik prvič igral ob Velikonočni maši. Nekaj let kasneje pa sem ga, ob njegovem poslabšanju zdravja, nadomeščal v polno vsako nedeljo v letu. Ob mašah in priložnostnih vajah s starejšimi vaškimi pevkami so se takrat pridružila mlada vrhovska dekleta, ki so obogatila nedeljske maše. Lepo smo se ujeli in z veseljem peli kar nekaj let. Kot zanimivost naj povem, da je iz te družbe kasneje nastala dekliška skupina Danica. H* Te izkušnje igranja in vodenja vaj sem potem prenesel v Štandrež in izrabil priložnost tistega prvega novembrskega večera, ko se spominjamo umrlih prednikov, da se nekaj rodi. Povabil sem tako 8 pevcev na vajo v torek, 4. novembra, v Kulturni dom Andreja Bu-dala. Kmalu je družba z veseljem sprejela pobudo in začeli smo vaditi skoraj vsak torek, ki je še danes za Srako dan vaje. Tako so vaje okteta potekale pod mojim vod-stom do pristopa ravnatelja Glasbene matice Bogdana Kralja, ki mu je dodal novega elana in profesionalnega znanja. Še naprej pa sem korepetiral zbor in vodil vaje ob potrebi ali zasedenosti dirigenta do pred dvema letoma, toda vedno v senci in ozadju, kjer te nihče ne vidi in ne omeni. Ker pa v tolikih letih ni bilo nič napisanega, sem sklenil pojasniti, kdo je odločilno prispeval k ustanovitvi vokalne skupine Sraka. Brez sodelovanja ostalih stebrov skupine seveda to ne bi bilo mogoče, to pa niso le pevci, ampak predvsem prijatelji: Livio, Damjan, Marko, Mitja in Fabio. Pavel Durčik Pripis uredništva: Ne bi soglašali, da je pozabljen, kvečjemu da je bil nezaslu-ženo prikrit očem javnosti zaradi izbire sence in ozadja. Zato čestitamo za zasluge, za prizadevno delo in za korak iz sence! (Uredništvo) lucija - Župan Peter Bossman za času primerno turistično ponudbo Golf igrišče in termalna riviera bistvena za bodoči turistični razvoj piranske občine LUCIJA - Turizem se je v zadnjih 15 letih povsem spremenil, v občini Piran pa se ponudba temu ni znala prilagoditi, je v sredinem pogovoru v lucij-ski knjižnici poudaril župan Peter Bos-sman. Ob tem je izpostavil nujnost določenih projektov, kot sta igrišče za golf v Sečovljah in termalna riviera, s čimer bi podaljšali sezono in zagotovili nova delovna mesta. Bossman je v pogovoru, ki ga je moderiral publicist in dolgoletni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc, tako ponovno podprl gradnjo igrišča za golf na območju Sečovelj, ki mu sicer del krajanov ostro nasprotuje. Kot je pojasnil, je golf v Evropi zelo razširjen šport, veliko igralcev pa ima tudi lastna letala. Vsekakor bi po njegovem kazalo izkoristiti potencial, ki bi ga nudilo igrišče na takšni lokaciji, v neposredni bližini letališča in edinstvene znameni- Levo župan Peter Bossman, desno letalski posnetek Pirana tosti, kakršne so Sečoveljske soline. Po njegovem mnenju je tudi nerazumno, da bi v občini, ki je desetletja razvijala turizem, ki predstavlja tudi poglavitno gospodarsko panogo, za vsako ceno vsiljevali kmetijska zemljišča. Župan pa je bil kritičen tudi do dolgotrajnih in zapletenih postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj. »Za igrišče za golf smo morali narediti študijo, da žogice ne bodo udarile letal,« je navedel. Druga karta, na katero stavijo v Piranu, je termalna riviera, kot jo predvidevajo načrti Marine Portorož v sklopu pred časom razgrnjenega prostor- skega načrta za območje Lucije. Župan pa ne zanemarja niti ladijskega turizma, pri čemer pa si želijo bolj ekskluzivnih gostov, kot jih zadnja leta privablja denimo Koper. Nenazadnje pa vidi Bos-sman priložnost tudi v turistični valorizaciji podeželja in prireditev po krajevnih skupnostih. Prav to prestrukturiranje turistične ponudbe naj bi podaljšalo turistično sezono v jesenske in zimske mesece in posledično prineslo tudi delovna mesta za mlade, ki zdaj zapuščajo Piran, je poudaril Bossman. Piranska občina se trenutno kljub krizi in upadu prihodkov sicer še lah- ko sama financira in redno odplačuje kredite, ki so nastali v preteklosti, a za resne investicijske projekte nima veliko manevrskega prostora, je ugotavljal župan. Ena od možnosti sicer predstavlja črpanje evropskih sredstev, pri čemer pa bodo lokalne skupnosti po novem morale zagotoviti 40 odstotkov sredstev za posamezni projekt, je opozoril župan. Sam zato vidi največjo priložnost za realizacijo nujno potrebnih investicij v javno-zasebnem partnerstvu, kot ga v primeru gradnje šest milijonov evrov vrednega novega zdravstvenega doma v Luciji obljublja Marina Portorož. (STA) 10 1 0 Sreda, 12. junija 2013 KULTURA / razstava - Še danes na ogled v galeriji Narodnega doma Med digitalnim in realnim svetom razpeta umetnost Akademski slikar Mito Gegič se predstavlja z izborom del z naslovom Očetnjava V prostorih galerije Narodnega doma si lahko še danes ogledamo razstavo akademskega slikarja Mita Gegiča z naslovom Očetnjava, katere kustos in avtor spremne predstavitve v zgibanki je Denis Volk. Mlad umetnik živi in ustvarja na Ptuju in v Škofiji Loki, po rodu pa je iz Ljubljane, kjer je opravil tudi postdiplomski študij v smeri slikarstva in razvil svojo ustvarjalno pot v smislu razmišljanja o odnosu med tradicionalnim slikarstvom in digitalnimi mediji. Slike večjega formata in instalacije lahko zato večplastno razbiramo in upoštevamo razstavni načrt kot izvirno konceptualno zasnovo. Vzpon digitalnih medijev spreminja naš odnos do slikarstva, saj gre obenem za soočanje z virtualnim, neotipljivim svetom in snovnostjo stvarnega. Mito Gegič ponuja preko svojega ustvarjalnega procesa pre-tanjen prehod med obema, najsi bosta še tako različnima svetovoma ter hkrati posodablja slikarski medij, ki bi sicer v našem času lahko izpadel že kot zastarel način odražanja umetnika na zunanji svet. Skladnost med izbiro tehnike in motivike v razpetosti med digitalnim in realnim daje slikarskim objektom poseben vizualni naboj. Gegič se poslužuje vzporednih pasov selotejpa, s katerimi pokrije sprva slikarsko podlago, na slednjo naslika motiv z akrilnimi barvami, nato ga iz prvotne podlage odlepi in namesti na drugo. To dovoljuje fragmentacijo podobe in defragmen-tacijo, oziroma ponovno sestavo le te z možnostjo deformacije ali delne konstrukcije. Kljub manjkajočim delom ostaja podoba vseeno še prepoznavna. Angleški naslovi posameznih del nas uvajajo v računalniški žargon in drugačen pristop v dojemanju, prenašanju in dostopnosti podob. Razpetost med tradicijo in spremembami sodobnega časa zasledimo obenem še v razvoju motivike in vsebine eksponatov. Slovenska tradicija se navezuje predvsem na kra-jinarstvo ter žanrske prizore. Mito Gegič se sklicuje na družinsko in bolj splošno slovensko lovsko tradicijo, kot izpričuje npr. slika Pred lovom Jurija Šubica. Mito Gegič prevzame fotografije s prizori lova na spletu ter jih prenese na platno ter jih oblikovno obdela na podoben način kot smo vajeni preko računalniških programov, vendar s pomočjo čo-pičev in barve, ki ne pripadajo virtualnemu, marveč stvarnemu svetu. Umetnik sicer ni lovec, ponotranjil pa je družinsko tradicijo in preko podob, ki lovstvo predstavljajo, odpira gledalcu vrsto novih vprašanj, ki zadevajo odnos človeka do narave, problem smrti, etike, ekologije in ne nazadnje odnos človeka do tradicije, čeprav v preseganju stvarne izkušnje le omogoča razmišljanje o njej. Razstava je, kot rečeno samo še danes, na ogled med 15.30 in 19. uro. Jasna Merku glasba - Poletna koncertna sezona na Hrvaškem Iron Maiden v Areni Zagreb Koncert bo 31. julija - V Zagrebu še Robbie Williams, v Pulju pa Leonard Cohen in Joe Cocker Poletna koncertna sezona ponuja v našem širšem geografskem prostoru kar nekaj zanimivih priložnosti za ljubitelje rock in drugih zvrsti sodobne glasbe. Tokrat se soredotočamo na pregled ponudbe na Hrvašekm, kjer bo v naslednjih mesecih v vrhunskih glasbenih dogodkov z gostovanji svetovno znanih pevcev in bendov. IRON MAIDEN - Skupina Iron Maiden se je odločila, da bo julijski zagrebški koncert na zaprtem. 31. julija bodo člani zgodovinske angleške heavy metal skupine nastopili v Areni Zagreb. Do koncerta je še poldrugi mesec časa, a vstopnice gredo dobro v prodajo, tako da ne gre izključiti, da bo koncert razprodan. Cena vstopnice za parter je 37,21 €, za ostale rede med 33,97 in 79,42 €. LEONARD COHEN - Dva dni kasneje bodo glasbeni ritmi veliko bolj umirjeni, kar zahteva tudi lokacija kon- certa. V puljski Areni bo namreč v petek, 2. avgusta (s pričetkom ob 21. uri) nastopil vrhunski kanadski pevec in tek-stopisec Leonard Cohen. Očarljiva Arena bo pokazala ves svoj čar ob notah folk in rock uspešnic, ki že več kot pol stoletja navdušujejo številne oboževalce 71-letnega pevca. Vstopnice so še na voljo, cene od 33,97 € do 76,82 €. ROBBIE WILLIAMS - Eden izmed največjih zvezdnikov bo Hrvaško razveselil v torek, 13. avgusta. Stadion Maksimir bo gotovo nabito poln, ko bo na oder stopil sloviti Robbie Williams. Največja angleška pop zvezda je leta 1990 zaslovela še kot 16-letnik v skupini Take That, a šest let kasneje se je Robbie odločil za solo kariero, ki mu je omogočila, da se je še dodatno uveljavil. Pop uspešnic, ki se je zavihtelo na vrh lestvic v številnih državah okoli po svetu, je res veliko, tako da bo njegov nastop na Maksimiru gotovo eden iz- poletna muzejska noč 80 institucij vabi na 200 prireditev V okviru 11. Poletne muzejske noči bodo jutri v večernih urah institucije iz celotne Slovenije ponudile vrsto odprtij razstav, delavnic, vodenih ogledov razstav ter drugih dogodkov. Vsi so namenjeni tako tistim, ki pogosto obiskujejo muzeje, kot tudi tistim, ki »k nam zaidejo malo bolj poredko«, je dejala glavna koordinatorka Irena Marušič. Vse prireditve so brezplačne, vendar po besedah Marušičeve razmišljajo, da bi v prihodnjih letih po zgledu muzejskih noči v drugih državah uvedli skupno vstopnico, ki bi jo ponudili po simbolični ceni »enega ali dveh evrov«. Dodala je, da bodo o tem na letošnji prireditvi povprašali tudi obiskovalce. Marušičeva je sicer izpostavila nekaj dogodkov, kot so odprtje razstave Prekomorci v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, prireditev Ukročena elektrika, poizkusi Nikole Tesle v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki ter svetlobne inštalacije Svetlobne gve-rile na različnih lokacijah v Ljubljani. Poleg tega bo muzejska noč ponudila nekaj prireditev, povezanih s kulinariko. Tako bodo v Parku vojaške zgodovine Pivka pripravili pokušino vojaške prehrane, v Tolminu bodo povezali obletnico velikega punta s pokušino jedi iz tistega časa, v Tehniškem muzeju pa bodo prikazali sodobne načine priprave hrane. Za najmlajše obiskovalce bodo v vseh večjih muzejih po Sloveniji pripravili številne delavnice, bodisi na temo občasnih razstav bodisi na »čisto drugačne teme«. Poletna muzejska noč je prepoznavna in uveljavljena prireditev, ki povezuje slovenske muzeje, galerije ter druga razstavišča. Prvo muzejsko noč so muzeji na pobudo Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) pripravili leta 2003, takrat pa je združevala le 27 institucij iz prestolnice. Od takrat se je širila in v povprečju v zadnjih letih muzejsko noč obišče med 15.000 in 25.000 obiskovalcev. Poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, povezuje pa kraje iz celotne Slovenije, od Obale do Prekmurja. Letošnja muzejska noč bo povezala okoli 80 institucij iz 39 krajev, ponudila pa bo več kot 200 prireditev. fNmi@primorski.eu GREMO V KINO Skupina Iron Maiden bo 31. julija nastopila v zagrebški Areni Robbie Williams, 13. 8. na Maksimiru med glasbenih dogodkov leta. Sodi v sklop turneje »Take the Crown tour«, ki promovira istoimenski album. Vstopnice so že v prodaji, cene pa so res za vse okuse. Za vip lože treba odšteti reci in piši 157,22 €, medtem ko je najnižja cena (severna tribuna) 35,15 €. Kdor želi koncertu slediti s parterja mora odšteti 53,32 €. JOE COCKER - Pregled odmev-nejših poletnih gostovanj na Hrvaškem zaključujemo s koncertom za starejše generacije. Kdo se ne spominja slovite pesmi »You can leave your hat on« in znanega prizora s Kim Basinger v filmu Devet tednov in pol? Avtor te pesmi (in številnih drugih svetovnih hitov, ki so mu omogočili, da ga je revija Rolling Stone uvrstila med 100 najboljših pevcev vseh časov) Joe Cocker bo v sredo, 21. avgusta (ob 20. uri) nastopal v Puli, seveda nikjer drugje kot v Areni. Vstopnice po cenah od 33,97 do 59,94 €. (I.F.) Killer in viaggio Velika Britanija 2012 Režija: Ben Wheatley Igrajo: Alice Lowe, Eileen Davies, Seamus O'Neill, Tony Way in Steve Oram Ocena: ★★★★ Tina živi z zelo zahtevno mamo, ki je ne pusti dihati. Obsedena je z bojaznijo, da bi jo hčerka nekoč zapustila, kar Tini onemogoča, da bi si zamislila in ustvarila lastno življenje. Tudi poklic varuške psov ne daje Tini posebnih vzgibov za prihodnost in tako, ko nekega dne spozna Chrisa, je prepričana, da se ji končno uresničujejo sanje in ko jo on povabi na daljši izlet z rulotko je Tina gotova, da se pravo življenje šele začenja. Tina in Chris se tako podata angleškemu podeželju naproti. Srečanje z neznancem, ki meče smeti na tla pa da povod neizrekljivemu nasilju. Glavna junaka sta namreč urbani par, ki na svojih plečih nosi breme preteklosti in vso prtljago, ki jima jo je življenje nakopalo. In čeprav rdečela-si Chris in svetlooka Tina skušata temu ubežati, prikriti srd, hudobija in frustracije privrejo na dan in spremenijo mladi par v nova Bonnie in Clyde. Obetajoči, sentimentalni začetek se tako spremeni v nasilni on the road film, kjer morilci zadobijo groteskno podobo, a hkrati silijo gledalca k razmisleku. Najnovejši Wheatleyev film je še ena črna komedija režiserja, ki velja za mojstra zakladnice novih smernic britanske kinematografije. Scenarij sta napisala protagonista, Alice Lowe in Steve Oram. Film si je na decemberskem festivalu Noir filma v Courmayeuru zagotovil najvažnejšo nagrado, črnega leva. (Iga) / ITALIJA, SVET Petek, 14. junija 2013 1 1 italija - Izjave ministrov Saccomannija in Zanonata Davek IMU bo težko ukiniti, davek IVA na poti k zvišanju RIM - Ukinitev občinskega davka na nepremičnine IMU bi javne blagajne letno stala 4 milijarde evrov, za približno enako vsoto pa bi bile prikrajšane, če z julijem ne bi zvišali davka na dodano vrednost IVA za odstotek. Tako je povedal gospodarski minister Fabrizio Saccomanni, ko je včeraj odgovarjal na parlamentarna vprašanja v senatu. Pristavil je, da doslej vlada ni našla alternativnih prihodkov, zaradi česar bo težko ukiniti davek IMU, pa tudi preprečiti že odrejeno zvišanje davka IVA. Saccomani je sicer dejal, da dokončne odločitve vlada ni še sprejela. Tudi sam si prizadeva, da bi predvidene ukrepe vsaj zakasnili ali omilili. Vendar možnosti je po njegovih besedah malo. Podobno se je včeraj oglasil minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato. V televizijski oddajo Porta a porta je priznal, da je zvišanje davka IVA s 1. julijem praktično neizogibno. Spomnil je, kako so evropske oblasti te dni Italijo ponovno pozvali, naj spoštuje sprejete obveze o sanaciji javnih računov. Italija je sicer na včerajšnji dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala 7,83 milijarde evrov. Država se je med drugim zadolžila za obdobje treh let, pri tem pa je bila prisiljena pristati na precej višjo zahtevano donosnost kot na zadnji primerljivi avkciji. Obresti na njene triletne obveznice so bile na najvišji ravni po marcu. Rim je včeraj z izdajo obveznic z ročnostjo treh let prišel do 3,42 milijarde evrov. Povprečna obrestna mera je dosegla 2,38 odstotka, potem ko je bila na zadnji avkciji sredi maja pri 1,92 odstotka. Analitiki rast pripisujejo prodaji najrazličnejšega premoženja, ki ga je sprožila zaskrbljenost vlagateljev glede morebitne ublažitve tiskanja denarja v ZDA. Državna zakladnica je sicer včeraj prodala tudi za 1,5 milijarde evrov 15-letnih državnih obveznic. Donos do dospelosti le teh se glede na zadnjo primerljivo dražbo pravzaprav ni spremenil. Znašal je 4,67 odstotka. Italija je sicer včeraj izdala državne dolžniške vrednostne papirje različnih ročnosti, in sicer tako po fiksnih kot po variabilnih obrestnih merah. Skupaj si je zagotovila svežih 7,83 milijarde evrov, kar je v skladu z njenim ciljem zbrati med 5,4 in osem milijard evrov. Gospodarski minister Fabrizio Saccomanni Silvio Berlusconi in Moamer Gadafi zda - Vrhovno sodišče italija - Razkritje visokega diplomata Berlusconi predlagal likvidacijo Gadafija? RIM - Bivši premier Silvio Berlusconi je med spopadi v Libiji leta 2011 načrtoval tajno operacijo za likvidacijo tedanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafi-ja, ki ga je imel sicer pred tem za velikega prijatelja, je za nemško tiskovno agencijo dpa razkril visok italijanski diplomatski vir. Gadafija so konec oktobra 2011 ubili uporniki, potem ko so letala zveze Nato napadla njegov konvoj. Poveljstvo Nata je zatem pojasnjevalo, da niso vedeli, da je v konvoju tudi Gadafi in da napad ni bil načrtovan, vendar pa špekulacije o vpletenosti tujih obveščevalcev v Gadafi-jevo smrt niso nikoli potihnile. "Med libijsko krizo smo imeli premiera, ki je, ko je govoril o Gadafiju, dejal tajnim službam: 'Zakaj ga ne ubijete?'" je o Berlusconiju povedal diplomat, ki je blizu nacionalnim varnostnim krogom. Pri tem je pojasnil, da obveščevalne službe potem na podlagi takega predloga običajno "skušajo spremeniti zadeve na terenu", ponavadi s pomočjo lokalnih akterjev. Tudi italijanski časnik Il Fato Quo-tidiano je objavil podobno zgodbo in sicer iz pogovora z nekdanjim obrambnim ministrom v Berlusconijevi vladi, Ignaziom La Russo. "Tega sicer meni ne bi povedali, ampak bi bilo povsem mogoče. Berlusconi je bil zaskrbljen zaradi svojega položaja, saj si je bil z libijskim voditeljem prej precej blizu," je dejal La Russa glede namigov, da naj bi Berlusconi naročil likvidacijo Gadafija. Pred krizo v Libiji sta bila sicer voditelja velika prijatelja. Leta 2008 sta podpisala tudi kontroverzen sporazum o prijateljstvu, s katerim je Italija obljubila pet milijard dolarjev odškodnine za tri desetletja zatiranja Libijcev med kolonialno nadvlado pred drugo svetovno vojno, Gadafi pa je obljubil, da bo sprejel takojšnjo deportacijo nezakonitih priseljencev, ki bi v Italijo preko Sredozemskega morja prišli iz Libije. Z začetkom upora v Libiji pa se je Berlusconi postavil na stran upornikov in veliko prijateljstvo se je končalo. Berlusconijev tiskovni predstavnik Paolo Bonaiuti je sicer vsa namigovanja glede tega, da naj bi Berlusconi naročil likvidacijo Gadafija, zgroženo zavrnil. "Kako lahko trdite, da je predsednik Berlusconi sploh pomislil na kaj tako nizkotnega," je zapisal v izjavi za javnost. PADOVA - Občinska svetnica Severne lige v Padovi Dolores Valandro se je znašla pod plazom kritik, potem ko je predlagala posilstvo prve temnopolte italijanske ministrice Cecile Kyenge. "Zakaj je nekdo ne posili, da bi razumela, kako se počutijo žrtve tega grozljivega zločina? Sramota!" je ob fotografiji ministrice na Facebooku zapisala Valandrova. Svetnica, ki je bila pred kratkim zaradi notranjih sporov izključena iz stranke, se je z zapisom odzivala na članek, objavljen na spletni strani o "vseh zločinih imigrantov", ki je opisoval poskus posilstva dveh romunskih deklet s strani nekega Somalca v Genovi. Kyengejeva je pred časom močno razburila italijanske nacionaliste, potem ko se je zavzela za čim prejšnjo spremembo kriterijev, po katerih lah- Patentiranje človeškega genoma prepovedano WASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče je včeraj soglasno odločilo, da nima nihče pravice patentirati naravnih človeških genov, lahko pa patentirajo tako imenovane sintetične gene cDNK. Odločitev sodišča je tudi v skladu z željami Bele hiše. Skupina znanstvenikov in pacientov je leta 2009 s pomočjo Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) vložila tožbo proti podjetju Myriad Genetics zaradi patentiranja naravnih in sintetičnih genov. Sodišče je na prvi stopnji odločilo v prid tožnikov, prizivno sodišče pa v prid podjetju z utemeljitvijo, da imajo geni, ki se vzamejo iz telesa, bistveno drugačno kemično strukturo kot v telesu. Ameriški patentni urad je doslej izdal okoli 4000 patentov o genih, ki postajajo milijarde dolarjev vreden posel. Podjetje Myriad Genetics bi z izgubo patentov izgubilo tudi finančno, italija - Izpad občinske svetnice Severne lige Poziv k posilstvu temnopolte ministrice ko otroci priseljencev pridobijo italijansko državljanstvo. Zeli si namreč sprememb zakonodaje, v skladu s katerimi otroci na državljanstvo ne bi rabili čakati do 18. leta. 49-letna ministrica z italijansko-kongovskimi koreninami sicer izpada svetnice ni želela komentirati. Je pa menila, da bi se "vsi morali biti užaljeni". S svojo ministrico se je strinjal premier Enrico Letta. "Cecile Kyenge ima prav, vsak od nas bi moral biti užaljen. Tudi jaz sem užaljen," je poudaril. Dodal je še, da si takšne besede "ne zaslužijo nikakršnega komentarja, le prezir" ter da si Kyenge-jeva zasluži solidarnost celotne države. Valandrova se je kasneje za svoj zapis opravičila. "To sem rekla v trenutku jeze. Ko sem jezna, si tako dam duška," je povedala v svojo obrambo. turčija - Napetost Protestniki zavračajo vladno zadnje opozorilo CARIGRAD - Turški protestniki so sporočili, da bodo ostali v carigrajskem parku Gezi, čeprav jih je premier Recep Tay-yip Erdogan pozval, naj se od tam umaknejo. Protestnikom je premier poslal "zadnje opozorilo". "Ostali bomo v parku Ge-zi z vsemi našimi zahtevami in spalnimi vrečami," je sporočila skupina Solidarnost s Taksimom. Ob tem so v skupini zavrnili tudi predlog o razpisu referenduma o spornem urbanističnem načrtu, ki je bil povod za proteste. Demonstranti so sicer prepričani, da bi bil referendum dobra rešitev, če bi bil predlagan takoj ob začetku protestov. Takrat bi to po njihovem mnenju predstavljajo neposredno demokracijo, sedaj pa je to le še taktična poteza. Prepričani so tudi, da bi se referendum spre-vrgel v glasovanje za ali proti Erdoganu. Erdogan je včeraj protestnikom poslal "zadnje opozorilo", naj zapustijo park Gezi. "Naše potrpljenje je pri koncu. Zadnjič svarim. Ne bomo več čakali. Umaknite se in nam pustite, da ukrepamo proti ilegalnim organizacijam," je dejal premier. (STA) vendar pa salomonska odločitev sodišča podjetju daje možnost za preživetje in dodatne zaslužke s sintetičnimi geni. Zaščite več ne uživata dva patentirana gena BRCA1 in BRCA2, ki sta povezana z rakom na dojkah in rakom na jajčnikih. ACLU je sporočila, da odločitev sodišča pomeni večji dostop pacientov do testiranj, znanstveniki pa bodo lahko odslej izvajali več raziskav brez strahu pred patentnimi tožbami. Sodnik Clarence Thomas je v imenu kolegov razsodil, da je gen oziroma DNK naravni produkt, ki se ne more patentirati samo zaradi tega, ker ga je možno izločiti iz telesa oziroma osamiti. "Zakoni narave, naravni fenomeni in abstraktne ideje se ne morejo patentirati. Sintetični geni pa ne predstavljajo takšne ovire za patentiranje, ker se ne pojavljajo v naravi sami od sebe ampak jih ustvarijo v laboratoriju," je med drugim zapisal Thomas. (STA) Mrtvi in ranjeni v eksploziji v ameriški kemični tovarni CHICAG O - V eksploziji v kemični tovarni v ameriški zvezni državi Luisiana sta umrli dve osebi, ranjenih pa je bilo 49 ljudi. "Imamo dve smrtni žrtvi - eno potrjeno žrtev in enega pogrešanega, ki je domnevno mrtev," je sporočila tiskovna predstavnica državnega oddelka za okoljsko varnost Jean Kelly. Iz tovarne v mestu Geismar severno od New Orleansa so se valili črni oblaki dima, saj je poslopje gorelo. Eksplozija je odjeknila nekaj pred 9. uro zjutraj v tovarni Williams Olefin, v kateri se je nahajalo kakih 600 delavcev. V incident po doslej znanih podatkih niso bili vključeni "pretirano nevarni materiali". Ljudem, od tovarne oddaljenim dve milji (slabih pet kilometrov), oblasti svetujejo, naj ostajajo v zaprtih prostorih, zaprejo okna in ugasnejo klime, da bi se zaščitili pred potencialno strupenim dimom. Bo Gambarova izključena? RIM - Gibanje 5 zvezd bo v naslednjih dneh odločalo o usodi senatorke Adele Gambaro, ki stvarno tvega izključitev iz parlamentarne skupine Grillove-ga gibanja. Senatorka je bila v preteklih dneh zelo kritična do Beppeja Grilla ter mu očitala odgovornost za slab rezultat na nedavnih upravnih volitvah. Grillo je njene kritike označil za popolnoma neutemeljene, nekateri senatorji in poslanci gibanja pa so opore-čniško parlamentarko javno podprli, za kar so si tudi sami prislužili pikre kritike ustanovitelja Gibanja 5 zvezd. V Iranu predsedniške volitve TEHERAN - V Iranu bodo danes na volitvah izbirali naslednika predsednika Mahmuda Ahmadinedžada. V ospredju predvolilne kampanje, ki je minila veliko mirneje kot tista pred štirimi leti, sta bila iranski jedrski program in slabe gospodarske razmere. Slednje so tako konservativni kot edini reformisti-čni kandidat pripisovali jedrski politiki Ahmadinedžada. Sedanji iranski predsednik zaradi ustavnih omejitev ne more kandidirati še enkrat. Za njegovega naslednika se poteguje šest kandidatov, ki vsi razen enega prihajajo iz konservativnega tabora. Kot eden glavnih favoritov se omenja Mohamed Baker Galibaf, ki si je politično podporo nabral predvsem z dosežki na položajih nacionalnega policijskega načelnika in župana Teherana ter z zvestobo vrhovnemu voditelju države, ajatoli Alija Hameneju. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 33.213,15€ -211,86 SOD NAFTE (159 litrov) 103,49 $ +0,12 EVRO 1,3315 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. junija 2013 valute evro (povprečni tečaj) 13.6. 12.6. ameriški dolar 1,3315 1,3277 japonski jen 125,36 128,30 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,728 25,660 danska krona 7,4591 7,4571 britanski funt 0,8495 0,84825 madžarski forint 294,,85 296,40 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7019 0,7019 poljski zlot 4,2645 4,2532 romunski lev 4,4715 4,4910 švedska krona 8,6765 8,6808 švicarski frank 1,2290 1,2323 norveška krona 7,6770 7,6650 hrvaška kuna 7,4725 7,4705 ruski rubel 42,7500 42,8380 turška lira 2,4897 2,4906 avstralski dolar 1,3919 1,3489 braziljski real 2,8511 2,8243 kanadski dolar 1,3541 1,3489 kitajski juan 8,1680 8,1434 indijska rupija 77,3400 76,7610 južnoafriški rand 13,2293 13,2994 244 Četrtek, 13. junija 2013 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu gorica - Družba Irisacqua priporoča občanom, naj se ne odrečejo zavarovanju Zaradi puščanja vode položnica za 60.000 evrov Okrog 36.000 gospodinjstev in podjetij je v zadnjih mesecih skupaj s položnicami za plačilo vode dobilo v poštnem nabiralniku obvestilo, da bo od prvega septembra dalje družba Irisacqua vključevala v račune za vodovodne storitve tudi stroške zavarovanja pred izlivi vode, do katerih lahko pride zaradi puščanja cevi v stanovanjih in na dvoriščih. Zavarovanje, ki znaša za gospodinjstva 9 evrov, za podjetja pa 17 evrov letno, ni obvezno, če se mu občani želijo odreči pa morajo to izrecno zahtevati z izpolnitvijo obrazca, ki je na voljo tudi na spletni strani strani www.irisacqua.it ali pri okencih družbe. Številne občane je novost razburila, saj jo doživljajo kot poskus vsiljevanja - zakaj bi moral izgubljati čas, če za zavarovanje nisem vprašal? -, vodstvo družbe Irisacqua, župani in predstavniki združenj potrošnikov pa pravijo, da ni tako. »Predlog zavarovanja se je porodil iz potrebe, saj so skriti izlivi vode v stanovanjih in podjetjih zelo pogost problem. Letno beležimo okrog 100 takih primerov, skupni strošek, ki ga morajo v celoti kriti zasebniki, pa je povprečno okrog 300-350.000 evrov letno,« je povedal predsednik družbe Irisacqua Mi-rio Bolzan, po katerem lahko pride v primeru večmesečnih izgub vode do izredno slanih računov, ki bi ustvarjali preglavice tudi najbolj premožnim občanom, kaj šele brezposelnim in upokojencem. Direktor družbe Irisacqua Paolo Lanari je navedel primer Tržičana, ki je zaradi večmesečnega puščanja cevi v vrtu dobil položnico, ki je znašala kar 16.000 evrov, slabost pa je verjetno obšla tudi goriškega podjetnika, ki bi zaradi skritega izliva vode moral plačati okrog 60.000 evrov. »V primerih skritih izlivov ima uporabnik sicer pravico zaprositi za plačilo vode po najnižji tarifi, kar v primeru računa, ki znaša med 4 in 5000 evrov, pomeni, da bo plačal med 2500 in 2700 evrov, strošek pa ostaja vseeno vse prej kot zanemarljiv. Zato smo sklenili, da županom in združenjem potrošnikov predlagamo uvedbo zavarovanja, ki bi občane ščitil pred temi neprijetnimi presenečenji. V primeru, da bo uporabnik prejel račun za količino porabljene vo- Puščajoča cev je lahko velik problem fotop.d. de, ki za 50 odstotkov presega povprečno porabo iz prejšnjih let, bo lahko koristil zavarovanje. Občan bo plačal znesek, ki je povprečje njegovih računov za vodo zadnjih dveh let,« je pojasnil Bol-zan, Lanari pa je poudaril, da so v drugih pokrajinah že uvedli podobna zavarovanja z razliko, da so obvezna. Po Bolzanovih besedah je položnico z obvestilom o uvedbi zavarovanja doslej prejelo 36.000 gospodinjstev in podjetij (približno 50 odstotkov vseh uporabnikov), obrazec, s katerim so zavrnili predlog, pa je izpolnilo 770 uporabnikov (okrog 2 odstotka). »Ker so se nekateri vznemirjali, smo sklenili, da pojasnimo, zakaj smo se odločili za ta korak. Zavedamo se, da je to dodaten strošek za občane, omogoča pa jim, da se zaščitijo. Za izvedbo pobude je bilo treba seveda imeti določeno število zavarovancev, zato smo sklenili, da zavarovanje uvedemo avtomatično, lahko pa že zdaj napovemo, da bomo prihodnje leto del predvidenega presežka družbe namenili znižanju stroškov zavarovanja,« je povedal Bolzan. Direktor družbe Irisacqua Lanari občanom toplo odsvetuje, da se zavarovanju odrečejo, poudarja pa, da to možnost imajo. Za izpolnitev in vložitev obrazca imajo po datumu zapadlosti položnice, skupaj s katero so prejeli obvestilo, na voljo 30 dni, v primeru, da je ta rok že potekel, pa bodo lahko obrazec izpolnili največ 30 dni po prejetju septembrskega računa, v katerem bo zaračunano tudi zavarovanje. »Prepričani smo, da je zavarovanje za uporabnike koristno. Pred odkritjem puščajoče cevi namreč v številnih primerih mine več mesecev, tarifa za vodo pa se viša glede na porabo. Če presežemo 250 kubičnih metrov vode, cena poskoči, zato so tudi stroški pri večmesečnih izgubah zelo visoki,« je povedal Lanari, predsednik združenja potrošnikov Adoc Ugo Previti pa je izpostavil, da so primeri večmesečnih izlivov vode pogosti predvsem na dvoriščih. »Vem za upokojence, ki so prejeli 3000 evrov računa; čeprav lahko zaprosijo za plačilo po najnižji tarifi, strošek ostaja zelo obremenjujoč,« je povedal Previti. gorica Razsodba konec junija Proces o smrtih zaradi azbesta Na goriškem sodišču bodo 25. oz. 26. junija prebrali razsodbo »maksi« procesa zoper osumljence zaradi smrti delavcev, ki so umrli za posledicami vdihovanja azbesta v tržiški ladjedelnici. Proces zadeva obolelost in smrt 87 bivših delavcev tržiške ladjedelnice. Na zatožni klopi je 41 bivših voditeljev družbe Italcantieri, tržiške ladjedelnice in podjetij, ki so v njej izvajala podizvajalska dela. »Še ne točno vemo, kdaj bo sodnik prebral razsodbo; ne glede na to bomo oba dneva prisotni v sodni dvorani in vabimo vseh, naj se nam pridružijo,« pravijo iz združenja izpostavljenih azbestu AEA. Vdove treh delavcev so prvo prijavo vložile leta 1998, potem pa jih je sledilo še veliko drugih, saj je bilo smrti zaradi azbesta na desetine. Po nekaterih izračunih naj bi v goriški in tržaški pokrajini doslej umrlo kakih 2000 delavcev, ki so azbest vdihovali v tržiški ladjedelnici in še v nekaterih obratih. Leta 2008 so na goriškem sodišču ustanovili skupino preiskovalcev, ki se je ukvarjala izključno s smrtmi zaradi azbesta, potem pa se je pred sodnikom zvrstilo okrog 250 prič. Na zadnji obravnavi pred razsodbo marca letošnjega leta sta javna tožilca Luigi Leghissa in Valentina Bossi zahtevala skupnih sedemdeset let zaporne kazni za trinajst bivših vodilnih funkcionarjev tržiške ladjedelnice Italcantieri, za upravitelje raznih podizvajalskih podjetij in odgovorne za varnost iz ladjedelnice pa sta predlagala oprostilno razsodbo. gorica - Lesen stolp s toboganom ponovno uporaben Igralo popravljeno, iščejo vandale Neznanci, ki obiskujejo Ljudski vrt v večernih urah, puščajo za sabo nesnago in škodo tudi na območju otroškega parka Najljubše igralo v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu je ponovno uporabno. Podjetje, ki mu je goriška občina zaupala dela, je namreč popravilo leseni stolp s toboganom, po katerem zelo radi plezajo mali obiskovalci igralnega parka. Dostop do stolpa je občina prepovedala po rednem pregledu, med katerim so odgovorni ugotovili, da igralo ni stabilno. Iz varnostnih razlogov so funkcionarji občinskih uradov prepovedali njegovo uporabo, nato pa so pripravili načrt obnove. Specializirano podjetje, ki bo občini izdalo potrdilo o strokovnem pregledu opravljenega dela, je obnovilo tudi temelje stolpa, kar bo zagotavljalo njegovo stabilnost. Ob tem so delavci nadomestili dve vrvi in zavarovali z gumo lesene robove tobogana. »Glede igralnega parka v Ljudskem vrtu je treba žal tudi povedati, da so igrala pogosto tarča vandalskih dejanj. Igral prav gotovo ne poškodujejo otroci, ki se na njih igrajo. Storilci teh vandalskih dejanj so mladi nesramneži. Njihovo identiteto bomo skušali ugotoviti s pomočjo kamer za video-nadzor, ki smo jih namestili v parku,« je povedal občinski odbornik Francesco Del Sordi, po katerem neznanci mažejo in poškodujejo igrala ter v njih puščajo steklenice in pločevinke. »Območje bomo pogosteje nadzorovali tudi v večernih urah,« je zaključil odbornik. Igrala v Ljudskem vrtu bumbaca McDonald's odpira Ob nakupovalnem središču Emis-fero v Tržiču bodo danes ob 7. uri odprli novo restavracijo McDonald's, čeprav bo njeno slovesno odprtje v petek, 21. junija, ob 17.30. V njej bodo ponujali ham-burgerje in druge jedi, ki jih je mogoče dobiti v restavracijah McDonald's po vsem svetu; ker gre za restavracijo tipa McDrive, bo mogoče hrano naročiti in kupiti tudi iz avtomobila, zaradi česar so uredili tudi primerne dostopne ceste. V novi restavraciji bo 22 delavcev. Nagrajujejo podjetnice Odbor za žensko podjetništvo pri goriški Trgovinski zbornici tudi letos prireja nagradni natečaj »Magicamente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra. Dodatne informacije in obrazec za vložitev prošnje sta na voljo na spletni strani www.go.camcom.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spa-zio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). Podelili bodo štiri nagrade; prva nagrada velja 2500 evrov, druga 2000 evrov, tretja 1500 evrov in četrta 1000 evrov. Pri raztovarjanju ob prst Včeraj zjutraj je v enem od šem-petrskih podjetij prišlo do delovne nesreče. 40-letni voznik tovornega vozila s polpriklopnikom je dostavil material do razkladalne rampe. Ko jo je hotel nastaviti za razkladanje, mu je kovinski del rampe padel na prst. Udarec je bil tako silovit, da je moškemu del prsta odščipnilo. (km) Kupce so našli v Kazahstanu Včeraj je bila v Kazahstanu podpisana pogodba o prodaji Pipi-strelove tehnologije izdelave letal Virus in Panthera. V ajdovskem Pipistrelu so se za ta korak odločili zato, ker želijo na ta način vstopiti na večje trge, kjer bi sedaj, če bi želeli tja prodajati svoja letala, morali plačati carine. Šlo naj bi za stomilijonsko pogodbo, o podobnem poslu se Ivo Bosca-rol, direktor Pipistrela pogovarja v Nigeriji. Tovarna v Kazahstanu bo enaka tisti, ki jo bo Pipistrel zgradil v Gorici. (km) Podelitev nagrade Collio V vili Russiz v Koprivnem bo danes ob 18. uri podelitev nagrade Collio. Pobudo prireja konzorcij Collio-Carso/Kras v sodelovanju s fakulteto za kmetijstvo Vi-demske univerze, tržaško šolo za menedžerje Mib in združenjem Arga. Nagrado podeljujejo za za članke in diplomska dela, s katerimi so avtorji prispevali k promociji briškega vina, kulture in lepot. Občni zbor SGGZ V gostilni Pri Miljotu pri Deveta-kih bo v četrtek, 20. junija, ob 19. uri občni zbor Slovenskega goriškega gospodarskega združenja (SGGZ); sledilo mu bo predavanje na temo »Nova plačilna sredstva in elektronski denar«, ki ga bo vodil prof. Stefano Miani, docent na ekonomski fakulteti Vi-demske univerze. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 14. junija 2013 13 dol - Združenje Okolje 2000 posnelo več videov Motocikliste so že »ujeli«, »lovijo« športne avtomobile Motocikliste so med dirkanjem po krajevnih cestah že »ujeli« v svoje videokamere, zdaj so na preži, da bi posneli še športne avtomobile. Pri združenju Okolje 2000 že dalj časa opozarjajo, da sta se v zadnjih letih državna cesta št. 55 po Dolu in Jam-ljah in pokrajinska cesta št. 15 med Devetaki in Doberdobom spremenili v pravo dirkališče, kar še zlasti velja za pomladanske mesece. Čeprav je bila letošnja pomlad izredno deževna, pri združenju Okolje 2000 opozarjajo, da se to na dirkanju sploh ni poznalo. Ravno obratno, letos je motociklistov veliko več kot v prejšnjih letih v brk splošni gospodarski krizi. Pri okoljevarstvenem združenju v zadnjih časih opažajo, da se po državni in pokrajinski cesti začenjajo pojavljati tudi športni avtomobili. »Ne gre za prave dirkalnike, pač pa za športne avtomobile prestižnih znamk, kot so lahko Mercedes, BMW in Audi. Njihovi lastniki se ne kaj dosti zmenijo za prometne omejitve in z njimi dirkajo po krajevnih cestah, čeprav s tem ogrožajo vse ostale udeležence cestnega prometa,« poudarja Alberto Ballarini, ki si v okviru združenja Okolje 2000 prizadeva, da bi bila krajanom zagotovljena varnost in da bi bili hkrati zaščiteni pred hrupom, ki ga proizvajajo motorji in športni avtomobili. Da bi dokazal, kako nevarni in moteči so motorji, se je Ballarini opremil z videokamero in mikrofonom; namestil ju je ob svojem domu pri Devetakih in doslej zbral kar nekaj posnetkov motociklistov, ki so državno in pokrajinsko cesto zamenjali za dirkališče. Da so motociklisti izredno nevarni, dokazujejo tudi številne nesreče, ki so se med Dolom, Jamljami in Doberdobom zgodile v zadnjih letih. Skoraj ga ni leta, ko ne bi na cesti ugasnilo vsaj eno mlado življenje, zato pa je doberdobska občina že večkrat zahtevala znižanje omejitve hitrosti in uvedbo videonadzora na odsekih, kjer motoristi najpogosteje pritiskajo plin ter ogrožajo sebe in druge. Seveda bi bil dobrodošel tudi poostren nadzor sil javnega reda, saj se je dirkačev treba lotiti s slanimi globami. Dirkač med vožnjo po pokrajinski cesti pri Devetakih fotoa.b. tržič - Včeraj v angleškem mestu Southampton Princesa krstila princeso Za nosečo Middletonovo zadnji samostojni nastop v javnosti pred porodom - Ladjo Royal Princess zgradili v Fincantieriju Princesa Kate Middleton na včerajšnjem »krstu« ladje Royal Cruises foto r . c. Noseča soproga britanskega princa Williama, Catherine Middleton, je včeraj v angleškem obmorskem mestu Southampton »krstila« potniško ladjo Royal Princess, ki so jo zgradili v tržiški ladjedelnici Fin-cantieri. Velikanko so v Tržiču oddali ladjarju Princess Cruises konec maja, takoj zatem je odplula proti Angliji. Za nosečo Middletonovo je bil včerajšnji »krst« potniške ladje najverjetneje zadnji samostoj- ni nastop v javnosti pred porodom. Po kratkem nagovoru je cambriška vojvodinja prerezala trak in na ladji razbila steklenico penine. Konec tedna naj bi se Kate s svojim soprogom v Londonu udeležila rojstno-dnevne parade v čast britanski kraljici Elizabeti II., z naslednjim tednom pa naj bi se umaknila iz javnosti. Prvi otrok britanskega kraljevega para, ki bo tretji v vrsti za prestol, bo luč sveta ugledal sredi julija. Royal Princess velja za največjo ladjo, ki so jo doslej zgradili v Italiji. Vredna je 600 milijonov evrov, ladjar Princess Crui-sess jo bo namenil križarjenjem po Sredozemskem morju in med Karibskimi otoki. V doku ladjedelnice Fincantieri v Tržiču se je konec maja začelo opremljanje nove ladje, ki jo gradijo za ladjarja P&O Cruises in bo na prvo križarjenje odplula sredi leta 2015. Njenega imena niso še izbrali. nova gorica Mesto mladih za vse generacije S festivalom Mesto mladih, ki ga med 17. in 22. junijem prireja Klub goriških študentov, se v Novi Gorici začenjajo letošnje poletne prireditve. Kasneje bodo sledili še Poletje v centru in Poletna scena na paletah - oboje letos organizira kar novogoriška mestna občina. Tako kot doslej bo Mesto mladih namenjeno vsem generacijam, ponujalo pa bo koncerte, športne, kulturne in izobraževalne dogodke. V ponedeljek, 17. junija, se obetata turnirja trojk v košarki - ta bo na košarkarskem igrišču pri stadionu v Novi Gorici in turnir v namiznem nogometu v Tokio baru na Bevkovem trgu. Ura obeh dogodkov bo objavljena naknadno, pravijo v študentskem klubu. Ob 21.30 bo v železniškem predoru pod Kostanjevico potekal dogodek Beat the tunnel. Nastopili bodo beat raperji Zlatko, Mrigo, Ghet, Mito, Emkej, Valterap in King. Za člane in v predprodaji bo vstopnina 3 evre, sicer pa 5 evrov. V torek, 18. junija, bodo med 9. in 13. uro bodo na Bevkovem trgu 4 stojnice namenjene predstavitvi izobraževalnih programov KGŠ. Predstavljeni bodo jezikovni in fotografski tečaji. Šola vožnje Marus bo predstavila tečaje cestno prometnih predpisov, tečaj za voditelja čolna, upravljavca VHF postaj in ostale. Sreda bo v znamenju paintball turnirja, od 15.30 se bo odvijal na travniku pred novogoriško mestno hišo, člani bodo za udeležbo odšteli 5 evrov, ostali 7. V četrtek, 20. junija, se bodo obiskovalci od 17. ure dalje na Bevkovem trgu lahko preizkusili na Efighting napravi, gre za novost v borilnih športih lokalnega izumitelja Emila Benka. Ob 18. uri bo predstavitev kickboxinga, Fit-Box rekreacije, Step-GAG aerobike in Ritmo latino plesa. Petkov spored se začenja ob 10. uri s predstavitvijo varne vožnje in varnosti v cestnem prometu. Ob 18. uri se na Bevkovem trgu začenja modna revija znanih in manj znanih modnih krea-torjev ob spremljavi elektronske glasbe. V soboto pa se bo letošnje Mesto mladih zaključilo z velikim koncertom Borisa Novkovica in predskupino Drugo Dugme. Koncerta se na Bevkovem trgu začenjata ob 20.30. (km) gorica - Danes v Kulturnem domu TransKomigo, kabaret in glasba V Kulturnem domu v Gorici se danes ob 20.30 komični festival Ko-migo zaključuje s kabaretno predstavo TransKomigo. Na odru se bodo predstavili Andro Merku in Boris De-vetak iz Trsta, Robert Cotič iz Gorice in skupina Gorni Kramer Quartet, ki jo sestavljajo harmonikar Sebastiano Zorza, kitarist Marko Feri, basist Pietro Spanghero, bobnar Giorgio Fritsch ter pevca Martina Feri in Leonardo Zannier. Boris Devetak in Andro Merku sta se letos ustvarjalno združila v projektu TranSatira, ki ga je predvajal slovenski program RAI. Oba ustvarjalca, ki že vrsto let delujeta v najrazličnejših zasedbah, sta se v preteklosti že preizkusila goriškem Komigoju. Merku je v zadnjem obdobju nadvse uspešen tudi v italijanskem televizijksem svetu. Na vsedržavni televiziji La7 je že nekajkrat Andro Merku in Boris Devetak »modroval« z Vendolo in Follinijem v izposojeni Tremontijevi koži. S svojim skečem bo na večeru sodeloval tudi Robert Cotič, član Tik tak teatra, ki je na letošnjem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske v Novi Gorici prejel priznanje za najboljšo glavno moško vlogo. Komigo se bo zaključil z zdravico z vini iz vinarskega podjetja Fiegl z Oslavja. peč - Občinski praznik in nastop društva Vipava Pripravljajo presenečenje Kotalkarji se bodo izkazali v nedeljo, bogat program pa se začenja že jutri z delavnico za otroke in razstavo domačih dobrot Pri društvu Vipava se tudi letos približno sto kotalkarjev in plesalcev pripravlja na zaključni nastop, ki bo v nedeljo, 16. junija, ob 20. uri na kotalkališču na Peči. Mladi športniki, ki pridno vadijo vsak večer, želijo ponovno presenetiti publiko. To jim je že lani odlično uspelo, letos pa so pri društvu prepričani, da bo prireditev še bolj zanimiva. Praznik na Peči se bo sicer začel že jutri ob 18. uri, ko bodo priredili slikarski extempore za otroke vrtca in osnovne šole. Istočasno bo potekala razstava kruha, vina, olja, gubance in medu. Ob 19. uri bo nastop mažoretk iz Doberdoba, plesnega kluba iz Nove Gorice Terpsihora, makedonske folklorne skupine Biseri in plesnega kluba Diamante. Sledila bo glasba s skupino Studio 80. V nedeljo se bo praznovanje začelo že ob 15. uri z nogometnim turnirjem cicibanov, ob 18. uri bo nagrajevanje udeležencev slikarske delavnice, ob 20. uri pa bodo nastopili kotalkarji in plesalci društva Vipava. Praznik se bo zaključil z glasbo skupine Arena. Pri Vipavi se pripravljajo na praznik 14 Petek, 14. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Izlet po poteh spomina Bruck ob Litvi, na stotine beguncev spominja kamnit križ Begunke z Vrha so v Brucku ustanovile Marjino družbo Bruck an der Leitha oz. Bruck ob Litvi je ime kraja, ki je bil dolgo let globoko zakoreninjen v spominih domala vsake družine iz Posočja. Mlajšim generacijam to ime ne pove veliko, nekoliko starejše pa popelje v čas, ko so naše babice pripovedovale zgodbe, ki so jih doživljale v begunskem taborišču Bruck an der Leitha. Šlo je za pripovedi, ki so bile povezane z izbruhom prve svetovne vojne in s prisilno preselitvijo civilnega prebivalstva v razna begunska središča, med katerimi je bil Bruck daleč najbolj znano barakarsko naselje za pribežnike z Goriškega. To mestece se nahaja kakih 35 kilometrov vzhodno od Dunaja, ob glavni cesti za Madžarsko, pa tudi slovaška Bratislava ni daleč. Izlet je priredilo novogoriško društvo Soška fronta, ki proučuje 1. svetovno vojno. S tem obiskom je društvo, v katerem je precej članov iz zamejstva, želelo obuditi spomine na kruti čas izpred stotih let, ko je bila vsa Goriška v primežu krvavih vojnih dogodkov. V Brucku sta izletnike z Goriškega pričakala zgodovinarja Friedrich Petznek in Wolfgang Gruber, ki sta jih popeljala v mestno četrt, kjer je stalo begunsko taborišče. Omeniti velja, da je zgodovinar Petznek že pred 12 leti sprejel podobno skupino izletnikov, ki so v Bruck dopotovali na pobudo kulturnega društva Jezero iz Doberdoba. Takratnih obiskovalcev se zdaj 83-letni Petzenk še spominja in nas je zaprosil, da jih lepo pozdravimo. Taboriščnih lesenih barak v Brucku že zdavnaj ni več. Oblasti so jih odstranile že leta 1920. Ostale pa so zgradbe, ki so bile zidane in jih še danes uporabljajo za stanovanja ali za upravne prostore. Tudi ulice so ohranile tedanje nazive. Ena glavnih ulic se imenuje Isonzo Strasse. Zraven nje se nahaja ulica Aleksander Sogner, ki je bil v tistem času župan Brucka. Po pomoti so ga leta 1917 mobilizirali in poslali na Soško fronto. Ko so se zavedli napake, so takoj poslali ukaz za njegovo vrnitev. Žal je župan dan prej padel v bližini Jamelj. Kak kilometer izven mesta je kraj, kjer je bilo pokopališče za begunce. Pokopališča danes ni več, le na kraju, kjer je bil vhod, stoji velik kamnit križ, zraven njega pa spominska plošča, ki sta jo leta 1995 postavili dve občinski upravi iz zgornjega Posočja. Po ogledu mestnega muzeja se je skupina poslovila od Petzneka in Gruberja ter nadaljevala pot do Bratislave, prestolnice Slovaške. Ogledali so si razvaline starega gradu Devin, ki se dviga na vzpetini nad mogočno Donavo, mesto in njegove zanimivosti pa so obiskali naslednjega dne. Po sprehodu po starem mestu, ki obiskovalcu ponudi veliko zanimivosti, je goriške izletnike čakala skoraj 600 kilometrov dolga pot do doma. (vip) arhiv vili princic Društvo Soška fronta v Brucku foto vip vrh - Večer v okviru pobude Asparagus Z domačimi pridelki med gurmansko elito Pred nekaj dnevi se je v Vidmu zaključila 16. izvedba gastronomske pobude Asparagus. Letos so se pobude Vojvodine furlanskih vin (Ducato dei vini friulani) udeležili štirje gurmanski hrami naše dežele, med katerimi je tudi Lokanda Devetak z Vrha. Večeri v znamenju špargljev so potekali po že uveljavljenem »receptu«. Kuharski mojstri so pripravili večhodni izbor jedi z belimi, zelenimi in rdečimi poganjki te rastline v sozvočju z drugimi prvinami teritorija ob spremstvu kakovostnih domačih kapljic. Med enim in drugih hodom so seveda predstavili tudi hrano in vina, poleg tega ima Asparagus že od samega začetka tudi kulturni predznak. Vsako leto postanejo najboljša dela gojencev vi-demskega umetnostnega liceja Sello zanimivo priložnostno darilo: letos so udeležencem večerov poklonili tiskovino gojencev (na Vrhu Enrica Covazzija), ki so zmagali na notranjem natečaju. Čotovim sta šparglje dobavili kmetiji Mozetič iz Orehovelj in Calligaris iz Krmi-na. Noir, peneča rebula vinarskega podjetja Primosic, je spremljala običajne prigrizke dobrodošlice, medtem ko sta furlanca (po novem bo to jakot?) 2012 posestva Gra-dis'ciutta Roberta Princica bili deležni prvi dve predjedi ob mizi: domače zelenjavice (seveda tudi šparglji) v košarici staranega sira s sojino majonezo, prepeličinim jajcem in ekstradeviškim oljem kmetije Rue de Zurli iz ligurskega Damica ter, ob njih, divji zeleni beluši v hrustljavi panceti z dolgim indonezijskim poprom in cvetačinim pirejem s parmezanovo kremo gostilne Amerigo iz Savigna pri Bologni. Sauvignon 2011 kmetije Lis Neris Al-vara Pecorarija iz Šlovrenca je spremljal odlično klasiko, jajce z beluši, in kremo iz bioloških čičerik kmetije Golfini iz Arezza z be-luševimi spatzli in dišečo balzamiko. Zvrst kraške malvazije, vitovske in sauvignona Prulke 2010 Benjamina Zidaricha je spremljala riž z vloženo klobaso kmetije Alfero iz Saura pri Forliju, domačimi kraškimi travi-cami iz Čotovega vrta, sirom Tabor in be-luši. Princicev je bil tudi rdeči kabernet franc 2011, ki se je dobro prilegal pri nizki temperaturi kuhanemu svinjskemu vratu z ze- Svinjski vrat z zeljem in beluši ljem in beluši z gorčico, z brinjem aroma-tiziranim jabolčnim pirejem in jabolčno mo-stardo gostilne La Crepa iz vasi Isola Do-varese zraven Cremone. Beluše so udeleženci večera pokusili tudi v desertnem hodu. Gabriela Devetak in sodelavke so tokrat pripravile sladki Asparagus: parfait iz bele čokolade z mandeljni, suhimi piškoti in beluševo peno. Neobičajno, a zelo dobro, predvsem s pravim vinom, kot je bil Ta luc, verduc iz sušenega grozdja kmetije Lis Neris. Devetakova ekipa se je tudi tokrat dobro izkazala. Kljub letošnji ne prav prvorazredni letini belušev (pri naravnih pridelkih je nihanje kakovosti povsem navadna stvar) so ponujene jedi, ki so bile večinoma na voljo tudi v redni ponudbi, zadovoljile številne goste večera Vojvodine furlanskih vin. Kar gre posebej omeniti, je uporaba prvin sorodnih gostiln. Sredi aprila so na Vrhu Čotovi gostili kolege združenja Nagrajenih italijanskih gostiln, katere označuje tudi proizvodnja domačih pridelkov (za Čotove so to marmelade in druge dobrote kmetije Sare Devetak). Te so začeli medsebojno uporabljati, kar je dodatni korak k uveljavljanju domačih proizvodov, kar je nedavno v Trstu potrdil tudi Carlo Petrini, ustanovitelj Slow Fooda, ki je prav Avguština Devetaka in Joška Sirka označil za prava mojstra pristne, kakovostne in do okolja spoštljive kuhinje. (aw) gorica Soočenje o grajski vzpenjači Goriško Gibanje 5 zvezd prireja v ponedeljek, 17. junija, ob 17.30 v občinski sejni dvorani v Gorici javno srečanje o gradnji vzpenjače na goriški grad. »O vzpenjači govorimo že skoraj petnajst let; v tem času so se zvrstile že tri občinske uprave. Med postopkom se je marsikaj zgodilo, doživeli smo tudi stečaj gradbenega podjetja, ki je zmagalo javno dražbo, zato pa želimo še nezaključeno zgodbo o vzpenjači rekonstruirati s pomočjo upravnih aktov in upraviteljev, ki so bili njeni protagonisti,« pravijo pri Gibanju 5 zvezd in napovedujejo, da se bodo srečanja udeležili arhitekt in bivši odbornik Dario Baresi v imenu uprave Gaetana Valentija, inženir Bruno Crocetti v imenu uprave Vit-toria Brancatija in župan Ettore Ro-moli, ki vodi tudi resor za javna dela. Vzpenjačo so začeli načrtovati že za časa Valentijevega županovanja; zaradi sprememb prvotnega načrta in drugih peripetij se je nato začetek gradnje precej zavlekel v letih. Gradbeni stroji so zabrneli konec leta 2010, v zadnjem letu pa so se dela nadaljevala s polžjo hitrostjo, potem ko je spomeniško varstvo zaščitilo del starega srednjeveškega obzidja, ki so ga odkrili med gradnjo trase. Zaradi tega še ni mogoče napovedati, kdaj se bo gradnja zaključila. lokve - Začenja se tridnevni Praznik lipe Planota prijazna invalidom Danes začetek kiparskega srečanja - Jutrišnji in nedeljski program namenjen predstavitvi invalidskih organizacij Danes se na Lokvah začenja tridnevni Praznik lipe, že osmi zapovrstjo. Pravzaprav gre za preimenovano nekdanjo Forma vivo, ki je v zadnjih letih prerasla tedanje okvirje. Letošnja prireditev, ki nastaja v okviru projekta Planota prijazna invalidom - planina, bo potekala v znamenju povezav lokalnih turističnih ponudnikov, nevladnih organizacij in društev invalidov. Skupaj so pripravili pester program. »Zelo je namreč pomembno, da se ljudi, ki se sicer ne vključujejo v širšo javnost, na ta način spodbudi, da premagajo tovrstne ovire,« meni Boris Kante, vodja Zavoda GOST na Planoti. Kot vsako leto, bodo tudi tokrat vse tri dni na različnih lokacijah na Lokvah kiparji ustvarjali skulpture iz lesa. Tema, s katero se bo letos spopadlo pet kiparjev iz Italije in eden iz Slovenije, je srna. »Kiparji vsako leto ustvarjajo iz lipovega lesa, od tod tudi preimenovanje praznika,« pojasnjuje Kante. S povezovanjem z različnimi društvi invalidov z različnimi vrstami telesne oviranosti, pa se je rodil projekt, podprt z donacijo Švice v okviru švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. »Namen teh povezav je predstavitev dejavnosti društev invalidov na Banjški in Trnovski planoti, spoznavanje in odpravljanje komunikacijskih ovir ter spodbujanje družbenega udejstvovanja invalidov v lokalnem okolju,« pojasnjuje Polona Kante Pavlin iz Fundacije BiT Planota. Jutrišnji in nedeljski program je namenjen predstavitvi invalidskih organiza- Predstavitev praznika cij. Jutri od 14. ure dalje bo v restavraciji Na Planoti projekcija filma Čisto pošten rop -avtor Aleksander Grum je v komedijo vključil igralce z vseh treh kategorij invalidov, sledilo bo odprtje Centralne informacijske točke v okviru projekta Planina - tam bodo na voljo računalnik in dostop do spletne strani, prilagojene slepim, slabovidnim, gluhim, naglušnim in paraplegikom. »S tem želimo Banjško in Trnovsko planoto približati invalidom. Spletna stran bo kmalu na voljo tudi v italijanskem in angleškem jeziku. Na Lokvah smo namestili tudi prve prilagojene označevalne table v regiji,« dodaja Pavlin Kantetova. Jutrišnje dogajanje se bo zaključilo z delavnicami, na katerih se bodo predstavila omenjena društva, preizkusiti bo moč njihove pripomočke oz. izkusiti, kako foto k.m. zgleda svet slepih, slabovidnih, gluhih in gibalno oviranih. V nedeljo se bo dogajanje preselilo v gostišče Winkler na Lokvah, kjer so prostore že pred leti prilagodili gibalno oviranim, informacijski material pa natisnili tudi v Braillovi pisavi. »Invalidi so dobri turisti; kar je bilo narejenega v okviru tega pilotnega projekta na Trnovski in Banjški planoti, bo zagotovo v prihodnje vplivalo na povečanje obiska teh gostov,« meni Igor Miljavec, predsednik društva slepih in slabovidnih iz Nove Gorice. Nedeljski program bo potekal v znamenju sejma domačih izdelkov, delavnice o spoznavanju zelišč, ob 15. uri se bo s kulturnim programom zaključila letošnja forma viva, sledila bo pogostitev jedi iz zelišč in ogled bližnjih energetskih točk. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 14. junija 2013 15 Ü Čestitke Draga VILMA, mama, babica, tovarišica. Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno pa še ta dan, ko imaš rojstni dan! Z ljubeznijo sin Sandro, snaha Tatiana, vnuka David in Tjaša. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. ~M Gledališče M Izleti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Monsters & Co.«; 20.10 - 22.10 »Paulette«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 17.30 »Monsters & Co.« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Una not-te da leoni 3«. Dvorana 3: 18.00 - 21.10 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Solo Dio perdona - Only God forgives«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 -22.10 »Quando meno te lo aspetti«. Razstave FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: danes, 14. junija, ob 20.30 »Transkomigo«, glasba in smeh brez meja. Nastopajo Gorni Kramer Quartet, Martina Feri, Andro Merku, Boris Devetak, Robert Cotič; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 15. junija, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Necjarinkolo »Vile, škrati in Sneguljčica«; v soboto, 29. junija, ob 21.30 ploščad pred SNG Nova Gorica - Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica »Iskani«, vertikalni ples s projekcijo -»eVenti Verticali«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deveta-kih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in ena tapiserija bodo na ogled do 15. junija. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna razstava unikatne keramike Ivana Skubina; do 16. junija od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Viki Grošelj. Velikani Himalaje«; do 30. junija ob prireditvah ali po dogovoru (tel. 0481-531445 po urnik urada KCLB ponedeljek - petek 8.30 - 12.30). ~M Koncerti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 3403423087. KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba; informacije in vpisovanje čimprej v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12.ure, krut.go@tis-cali.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG organizira v nedeljo, 16. junija, kolesarski izlet po Kolovratu s startom ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel.340-4945751 (Maurizio). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju z CTS prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v Idrijo in ogled Divjega ter Cerkniškega jezera v nedeljo, 23. junija; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« bo potek do 20. julija: v kraju Area ai Brechi v Škocjanu danes, 14. junija, ob 18. uri »Festa della musica« (Praznik glasbe) in v soboto, 15. junija, od 16. ure dalje glasbeni nastopi skupin mladih in ob 20. uri nastop angleškega pevca Jonaha Dana; več na www.dobialab.net. SNOVANJA 2013: danes, 14. junija, ob 20.30 v palači Attems Petzenstein v Gorici bo nastopil pianist Miran De-vetak s klavirskim recitalom. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO F. B. SEDEJ vabi na koncert »Jubilate Deo« v nedeljo, 16. junija, ob 11.15 (po maši) v župnijski cerkvi v Števerjanu. Oblikujejo MePZ F. B. Sedej, Erika Bersenda - harfa, vodi Aleksandra Pertot. Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete. SKUPINA PERPETUUM JAZZILE iz Ljubljane bo nastopila v petek, 21. junija, ob 21. uri v parku Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Koncert sodi v pobudo goriških slovenskih kulturnih in družbeno-poli-tičnih organizacij z naslovom »Nazdravimo poletju«. Pred koncertom bo ob 19.30 enogastronomski dogodek s pokušnjo vin in prigrizkov lokalnih vinogradnikov in gostinskih lokalov. Ob slabem vremenu bo koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Vstopnice bodo v prodaji v uradih Centra Bratuž in Kulturnega doma v Gorici. Mali oglasi POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica; tel. 00386-40272290. H Šolske vesti 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarje- nje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje od 17. junija dalje v Dijaškem domu, po tel. 0481533495 do zasedbe mest. DIJAŠKI DOM GORICA obvešča, da bo ponovno začel delovati v ponedeljek, 17. junija, s programom poletnega središča in športne šole; vpisovanja in informacije od 17. junija dalje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu od 17. junija dalje (tel. 0481533495 in www.dijaskidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) od 17. junija dalje po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da potekajo do 21. junija »Poletni izzivi« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). 15 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi vse aktivne športnike, športne navdušence in sovaščane na »Igre rajonov 2013 - 1. srečanje Štandrežcev - Pilošče, Klanci, Rojce, Jeremitišče in Plac« na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu v nedeljo, 23. junija od 9. ure do večera. Na igre za otroke in odrasle se je treba prijaviti do 17. junija po tel. 3290913340 (Maja Peterin). OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 - Junijski večeri: 14. junija ob 20.30 v Gabrjah proslava 30. obletnice MPZ Skala in predstavitev knjige ob stoletnici delovanja KD Skala; 15. in 16. junija program z razstavami kruha, vina, olja in gubance ter nastopom plesnih skupin v Ronku na Peči (AŠKD Vipava); 24. junija kresovanje na Largi na Vrhu in prikaz dejavnosti »Movie teden«, nogometni turnir (ŠD Sovodnje) in odbojkarski turnir (ŠZ Soča). Slav-nost ob občinskem prazniku s kulturnim programom in izročitvijo priznanj bo v nedeljo, 16. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij vabi na slavnostni večer ob 30-le-tnici delovanja moškega pevskega zbora Skala in predstavitev knjige »Trdni kot skala« avtorja Vilija Prin-čiča ob stoletnici delovanja kulturnega društva Skala - Gabrje danes, 14. junija, ob 20.30 v dvorani Antonije Pavletič v društvenih prostorih. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 14. junija, ob 18. uri gost niza »Oggi si legge« pisatelj in novinar Edi Fabris; vstop prost. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE prireja predstavitev knjige Adama Selija in Kristine Martelanc z naslovom »Come incontrare l altro. La consulenza psico-sociale« v lokalu Hic Caffè v Ul. don Bosco 165 v Gorici danes, 14. junija, ob 18.30; informacije na hiccaffe@libero.it. SVETOVNI IZVEDENEC V OBRAZNIH IZRAZIH MARK FRANK bo vodil seminar z naslovom »Comporta-mento e inganno« (Obnašanje in prevara) v soboto, 15., in v nedeljo, 16. junija, v Kulturnem domu v Gorici; informacije in obvezna prijava na spletni strani www.smileservice.it ali po tel. 040-3481631. VELIKI BAZAR V PARKU IN ŠPORTNA PRIREDITEV bosta potekali v nedeljo, 16. junija, med 10. in 18. uro v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Ob košarkarskem in odbojkarskem turnirju bo brez denarja potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost, informacije po tel. 347-7166009 (Fabio). KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi aktivne športnike in športne navdušence na 22. moški in ženski nogometni turni »Štabeach 2013« na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu od 17. do 29. junija med 18. in 23. uro; informacije po tel. 329-0913340 (Maja Peterin). V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 17. junija, med 16.30 in 18. uro pesniško srečanje z naslovom »Spensierata-mente: versi in libertà«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na filmski junij 2013 v gradu Krom-berk 18. junija, ob 21. uri s projekcijo filmov »Prunele« in »Bombyx« avtorja Alojza Vuge. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba vabi v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu na zaključno prireditev. Nastopajo skupina otrok iz vrtca Čriček, Mala godba na pihala Kras in mažoretna skupina Kras. Gost večera bo srbska folklorna skupina Sloga iz Nove Gorice. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ Kulturno društvo SKALA iz Gabrij vabi na slavnostni večer ob 30-letnici delovanja Moškega pevskega zbora »Skala« Gabrje in predstavitev knjige Vlllja Prlnčlča »Iftlnl kot skala« ob 100-letnici delovanja Kulturnega društva Skala DANES, 14. junija, ob 20.30 v prostorih KD Skala - Gabrje Dvorana Antonija Pavletič F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij. Ü3 Obvestila LETNIKI 1973 IZ ŠTANDREZA, OBČIN SOVODNJE, DOBERDOB IN ŠTE-VERJAN bodo za praznovanje prvih 40 let šli na kratek izlet v soboto, 29. junija, ob 14. uri iz Sovodenj; vpis in informacije po tel. 339-7484533 (Dolores) najkasneje do 18. junija. INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne). ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. OB OBČINSKEM PRAZNIKU V SO-VODNJAH organizatorji vabijo tudi letos vse, ki želijo sodelovati pri razstavi kruha in gubance, da prinesejo svoje izdelke v soboto, 15. junija, od 15. do 16. ure v Ronku na Peči. TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje Nazaj v taborniški raj 2013. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniskiraj@gmail.com ali na telefonskih številkah 3394120280 (Andrej) in 3355316286 (Veronika). LEICESTER 3.-10. AVGUST: znanstve-no-kulturni inštitut Mandala išče 1 mladega udeleženca/ko (20-35 let) za seminar o socialnih pravicah manjšin. Delovni jezik angleščina, 70% potnih stroškov in 100% nastanitve krije projekt (4.3 Mladi v Akciji). Zainte-resirani/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitu-te@gmail.com najkasneje do 16. junija. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 4. Turnir prijateljstva v soboto, 15. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvoranI društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Stefania Vi-sintin vd. Sabadin (s tržiškega pokopališča) v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.30, Adolfo Renato Milost iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V VILEŠU: 11.00, Duilio Pe-ressin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Petek' 14- juniJa 2013 APrimorski r dnevnik Handanovic ostaja pri Interju MILAN - »Handanovic bo ostal pri Interju,« je odgovoril predsednik Interja Massimo Moratti na govorice, da bi slovenski vratar prestopil k Barceloni. »Okrepitve potrebujemo drugje, nikakor pa ne želimo zamenjati vratarja,« je še dodal Moratti. Po več-tedenskem zatišju je namreč pred dnevi znova postal aktualen prestop Samirja Handanovica iz Interja v Barcelono. Katalonci naj bi zanj ponujali 23 milijonov evrov. Mimogrede, Walter Samuel je podaljšal pogodbo z Interjem še za eno leto. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Rodiceva četrta na diamantni ligi OSLO - Koprčanka Snežana Rodič je bila četrta v trosko-ku na atletski diamantni ligi v Oslu. Edina slovenska predstavnica na tekmovanju je skočila 14,10 m in izenačila svoj izid sezone. Zmagala je Kolumbijka Caterine Ibarguen (14,81 m), srebrna na lanskih olimpijskih igrah v Londonu. Pred Rodičevo sta bili le še Ukrajinka Olga Saladuha (14,56 m), aktualna svetovna in evropska prvakinja ter bronasta na lanskih OI, in Rusinja Ana Pjatik (14,16 m). košarka - V Kopru se pripravljajo na EuroBasket 2013 Za prihodnjih 20 let KOPER - Do začetka največjega športnega dogodka v Sloveniji - evropskega prvenstva v košarki - manjka še natančno 82 dni. Med gostujočimi mesti bo, kot znano, tudi Koper, kjer je včeraj stekla prva uradna predstavitev košarkarske poslastice, ki jo bo glavno mesto na Obali gostilo od 4. do 9. septembra, nadaljnji boji pa bodo v ljubljanskih Stožicah vse do 22. septembra. V Kopru si bo mogoče ogledati poleg košarkarskih velesil Grčije, Italije, Rusije in Turčije še Finsko in Švedsko. Obnovitev se je začela Utrip v obalnem mestu je že občuten, še posebej pred epicentrom dogodka - športno dvorano Bonifika, na kar opozarja predvsem gradbišče. Bonifiko so namreč ta teden začeli obnavljati. Gre za le-potilne popravke, v dvorani in izven nje, je pojasnil v Kopru direktor Zavoda za šport Branko Florjanič, nekaj pa bo tudi posodobitev prostorov, predvsem garderob, sanitarij in prostorov za novinarje. V okviru prenove bodo povečali tudi kapaciteto dvorane s postavitvijo novih tribun za košema. Obnovitvena dela bodo končana konec julija, zunanja obnova pa nekoliko kasneje. Vse bo nared torej pred prvim testnim dogodkom, in sicer prijateljsko tekmo med Rusijo in Bosno in Hercegovino 17. avgusta. Obnova bo stala približno 2 milijona 850 tisoč evrov: približno 1,5 milijona so črpali iz evropskih sredstev, ostalo pa bo prispevala Občina. Direktor koprskega zavoda za šport Branko Florjanič je še poudaril, da je Bonifika tudi dvorana mesta Koper in širše regije, zato so pri prenovi upoštevali tudi stvari košarka Slovenci na EP s priokusom lige NBA LJUBLJANA - Strokovni štab moške članske reprezentance, ki bo slovensko izbrano vrsto popeljal na septembrski domači EuroBasket, je dopolnil Chris Michael Thomas, 32-letni strokovnjak, ki v ligi NBA v moštvu Golden State Warriors deluje kot glavni videokoordinator in bo takšno vlogo opravljal tudi v slovenski izbrani vrsti. Pri kontaktu s Thomasom je posredoval podpredsednik KZS in nekdanji kapetan izbrane vrste Rašo Nesterovic. »Thomas bo z nami od prvega dne priprav, njegova naloga pa bo predvsem še hitreje in bolj natančno analizirati videoposnetke tekmecev, ob tem pa nam bo v času priprav na voljo tudi za izobraževanje nadobudnih slovenskih trenerjev,« je povedal direktor reprezentance Matej Avanzo. A1-LIGA - Druga finalna tekma: Roma Siena 67:62 (stanje 1:1). Naslednja tekma jutri v Sieni. Lipko, maskota EuroBasketa 2013, si je včeraj z novinarji ogledal Bonifiko ob začetku prenove v. sossa »za naslednjih 20 let in ne samo za en teden, ki je sicer zelo pomemben«. »Fan zone« v središču Kopra Mestna Občina Koper bo v času evropskega prvenstva organizirala dve navijaški prizorišči, in sicer na koprskem nabrežju v Taverni in bližnjem Carpacciovem trgu, ki bosta tudi glavno prizorišče in bosta delovala ves čas prvenstva, ter na Uk-marjevem trgu v bližini Bonifike, ki bo navijačem na voljo v času prvega dela. Na slednjem bodo predvajali vse koprske tekme in dvoboje slovenske reprezentance, medtem ko bodo v Taverni predvajali vsa druga zanimiva srečanja z ostalih prizorišč. V obeh navijaških središčih bo poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo, ki bo v dogovoru z vsemi ostalimi prizorišči Eurobasketa, imele, kot kaže, podaljšan urnik. Seveda ne bomo pogrešali pestrega spremljevalnega programa z različnimi aktivnostmi. O njem se lokalni organizacijski odbor z vodjo odbora Bobanom Popo-vičem na čelu ni prenaglil, saj bodo podrobnosti razkrili kasneje. Največ Skandinavcev, iz Italije dnevni gostje Na predstavitvi je bil čas tudi za prvi obračun turističnih operaterjev. Kot je pojasnil predstavnik uradne turistične agencije EuroBasketa Palme Marko Sikur, je potrebno poudariti občuten odziv finskih in švedskih navijačev. Na Obali pričakujejo do 1500 Skandinavcev, verjamejo pa tudi v obisk Rusov in Grkov, zanimanje pa so zaznali tudi v Turčiji. Iz Italije pričakujejo predvsem dnevne goste, za katere naj bi organizirali tudi avtobusne prevoze. Doslej, je pojasnil Sikur, je bilo največ zanimanja za tako ponudbo, ki bi vključevala prevoz, vstopnico in morebiti še kako dodatno storitev (kosilo ali podobno), iz Fur-lanije in Veneta, če bo povpraševanje, pa bodo tovrstne ponudbe organizirali tudi za goste iz Trsta in drugih obmejnih krajev. Večdnevnih gostov je doselj le za peščico, zbrali so le nekaj posamičnih rezervacij. Lokalni organizacijski odbor smo tudi povprašali, ali bo v času evropskega prvenstva za dnevne goste kaka olajšava za nakup vinjete, vendar odgovora nismo dobili, saj si doslej organizatorji tega problema še niso postavili. Popovič, vodja mestnega organizacijskega odbora Mestne občine Koper, nam je le dejal, da so razmišljali, ali bi dnevnim gostom iz Italije ponudili prevoze iz parkirišč iz okolice Kopra, vendar morajo pred tem preveriti, kolikšno bo sploh zanimanje za ogled tekem italijanske reprezentance. Taka ponudba bi obenem tudi razbremenila promet v koprskem središču. Vstopnice za prvi del bodo na voljo od 1. julija na www.evertim.si, posebnih prodajnih mestih, objavljenih na spletu in bencinskih servisih Petrol. Veronika Sossa 2 00 medijskih predstavnikov je trenutno akreditiranih v Kopru. Na vseh lokacijah prvega dela bo delovalo približno 150 prostovoljcev na 13 področjih. Izbor je v teku, je pojasnil dirktor EuroBasketa Aleš Križnar. Poleg ljubiteljev košarke, ki bodo navijali za svoje ekipe, bodo več kot 1700 nočitev opravile tudi uradne osebe, med katerem štejemo reprezentance, sodnike in osebje FIBA ter FIBA Europe. primorski_sport ■ P"morski_sPort facebook tuuîtter bilje - 22. junij Dobrodelna tekma z Birso in Matavžem BILJE - Bilje pri Novi Gorici bodo v soboto, 22. junija gostile 4. dobrodelni nogometni spektakel, na katerem bodo ob domačih nogometnih reprezentantih Valterju Birsi in Timu Matavžu igrali še drugi vrhunski nekdanji in še aktivni slovenski športniki, znani slovenski obrazi iz sveta kulture, gospodarstva in sveta glasbe. Zbrana sredstva bodo namenjena Fundaciji Vrabček upanja za nakup opreme in pripomočkov za oddelek invalidne mladine v Stari Gori. Začetek tekme bo ob 18.00, sledil bo dobrodelni koncert. Slovenski reprezentant Valter Birsa bo obenem danes med 10.00 in 11.00 obiskal nogometni kemp Krasa in Primorja na Opčinah. Mehaniki Ferrarija v dobrodelne namene RIVOLTO - V soboto, 29. junija bo v kraju Rivolto blizu Codroi-pa dobrodelni nogometni turnir »Velocita per la solidarieta«. Na turnirju bodo sodelovali bivši igralci Tristine, bivši igralci Udineseja, reprezentanca zdravnikov, posebni gostje dobrodelnega popoldneva pa bodo mehaniki Ferrarija. Med njimi bo tudi Repenc Peter Škabar. Nogometne tekme si bodo sledile od 17. ure dalje. Zbrana sredstva bod namenjena organizaciji Fabiola Onlus, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami. kolesarstvo Po Sloveniji: pričakovana avstralska zmaga LJUBLJANA - S kronometrom v Ljubljani se je začela jubilejna 20. kolesarska dirka po Sloveniji. Na uvodni etapi je so po pričakovanju prednjači-li kolesarji avstralske ekipe Orica Green Edge. V 8,8 kilometra dolgem kro-nometru v središču Ljubljane so bili razred zase, saj so dosegli dvojno zmago, kar trije pa so bili med najboljšimi štirimi. Junak uvoda je postal Kanadčan Svein Tuft, ki je potreboval 9:55 minute. Drugi je bil Brett Lancaster, tretji pa Rus Artem Ovečkin. Le dva Slovenca sta se uvrstila med najboljših 30. Jan Polanc (Radenska) je zasedel 20., državni prvak Klemen Štimulak (Adria Mobil) pa se je moral zadovoljiti z 29. mestom. Dirka po Sloveniji se bo nadaljevala danes z drugo etapo od Kočevja do Višnje Gore, dolgo 168,5 km. PRI CHELSEAJU - Nemški nogometni reprezentant Andre Schurrle bo kariero nadaljeval pri londonskem Chesleaju. Igral je v Leverkusnu. KOŠARKA - Košarkarski trener Stefano Sacripanti bo odslej sedel na klopi Cantuja. Nasledil je Andrei Trinc-hierija. Sacripanti, ki je od leta 2006 glavni trener izbrane vrste košarkarjev under 20, je podpisal dveletno pogodbo. NOV TRENER CIBONE - Košarkarski trener Neven Spahija se po 12 letih vrača v Cibono, kjer je v sezoni 2000/01 začel samostojno trenersko pot. 50-letni Spahija, nekoč pomočnik trenerja pri Unionu Olimpiji in trener pri Krki, je nasledil Danijela Lutza. IZGREDI NAVIJAČEV - Prireditelji so morali prekiniti tretjo tekmo grškega košarkarskega finala med Olympacosom iz Pireja in Panathina-ikosom iz Aten, saj so v dvorani izbruhnili navijaški izgredi. S tem je grški prvak postal Panathinaikos, ki je dobil uvodni dve tekmi končnice. NHL - Hokejisti Chicago Black-hawks so v finalu lige NHL povedli z 1:0. Uvodno tekmo na domačem ledu proti Boston Bruins so dobili po dveh podaljških s 4:3. Od danes v Solkanu NOVA GORICA - Potem ko sta Bovec in Kobarid maja gostila evropsko prvenstvo v spustu na divjih vodah, bo reka Soča od danes dalje v Solkanu prizorišče svetovnega prvenstva, in sicer v spustaškem sprintu. Slovenijo bo zastopalo 12 čolnov. Med dvojci bosta oveslala tudi olimpjca Luka Božič in Sašo Taljat. ODBOJKA Mémorial B. Špacapan: Danes v Gorici finale Olympia-Mossa Tradicionalni poletni odbojkarski mémorial Bratov Špacapan, letos ga ŠZ Olympia organizira šestič, bo danes v Slovenskem športnem centru v Gorici doživel svoj epilog. Finalista sta Mossa in Olympia. Okrepljena Mos-sa (zanjo je igral tudi veteran Snide-ro) je premagala lanskega zmagovalca in štirikratnega dobitnika turnirja Slogo, Olympia pa je po izenačeni in zanimivi igri v derbiju ugnala Val. Polfinalna izida: Olympia - Val 3:1 (28, 26, -19, 17);Mossa - Sloga 3:0 (22, 20, 22). Danes (od 19.15): za 3. mesto: Val - Sloga, finale Olympia - Mossa / ŠPORT Sobota, 15. junija 2013 17 jadranje - Evropsko člansko prvenstvo 470 Napredovala Čupina jadralca Sivitz Košuta in Jaš Farneti z 31. na skupno 22. mesto - Danes zadnji dan regat v zlati skupini Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta po ponesrečenem tretjem dnevu regat na evropskem članskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Formii včeraj le izboljšala skupno razvrstitev. Po dodatnih dveh re-gatah v zlati skupini, kjer meri moč 35 najboljših jadralcev EP, sta po 8. in 25. mestu v posamičnih regatah napredovala z 31. na skupno 22. mesto. Danes bosta na vrsti še zadnji dve regati v zlati skupini, kjer bosta skušala iztržiti čim več, kot kaže, pa sta zapravila že vse možnosti, za nastop v regati za kolajne. Četrti dan EP je minil v srednje-lahkem vetru. Jadralca Čupe sta oba- krat odlično startala, tudi taktične izbire so bile na obeh regatah pravilne, a v nemočnem vetru sta bila v primerjavi z ostalimi prepočasna. V prvi regati sta bila celo 4., nato pa sta zdrknila na 8. mesto, v drugi pa sta z 12. nazadovala na 25. mesto. Kot sta ugotavljala že po drugem dnevu regat, sta največ izgubila predvsem zaradi neustreznega glavnega jadra. Prvo mesto v skupnem seštevku je po devetih regatah prevzela francoska posadka Bouvet/Mion, Avstralca Belcher/Ryan sta druga, Hrvata Fantela in Marenič pa sta zdrknila na 6. mesto. jadranje - Jutri in nedeljo za optimiste Pri TPK Sireni kvalifikacije za DP Ta konec tedna bo TPK Sirena gostila najmljaše jadralce v razredu optimist. Barkovljanski klub bo jutri in v nedeljo prireditelj druge kriterijske regate za nastop na državnem prvenstvu kadetov. Regato, na kateri bodo nastopali jadralci XIII cone letnikov 2002, 2003 in 2004, organizira tržaški jadralni klub že tretjo sezono zapored. Ker je prva kvalifikacijska regata v Gradežu odpadla zaradi brezvetrja, bo regata pri Sireni odločilnega pomena za nastop na finalni fazi, ki bo septembra na El-bi. Istočasno bo slovenski tržaški pomorski klub organiziral tudi consko regato za juniorese, torej jadralce letnikov 1998, 1999, 2000 in 2001. Pri Sireni tako pričakujejo nad 150 udeležencev. Kadeti in ju-nioresi bodo startali v ločenih skupinah, skupno pa so predvidene v dveh dneh štiri regate za kadete in šest regat za mladince. Predvideno se bodo regate jutri in v nedeljo začele ob 11.00. Nagrajevanje bo po koncu regat v nedeljo popoldne na sedežu Sirene. Na obeh regatah bodo seveda številčno prisotni najmljaši jadralci Sirene in Čupe. košarka - Pogovor z odbornikom in trenerjem Brega Davidom Pregarcem Mladi so lahko nosilci H Obvestila David Pregarc, bivši igralec, zdaj pa trener in odbornik Brega, ali ste po prespani noči še vedno razočarani po porazu na tretji finalni tekmi deželne C-li-ge? Seveda, vendar kaj več včeraj (v sredo, op.a.) nismo zmogli. Energije so igralcem pošle in so na koncu popustili. Je bil poraz vsekakor za klub bolj olajšanje ali ste si vsekakor želeli zmage? Absolutno bi bilo lepše, ko bi zmagali. Igrali smo maksimalno, da bi dosegli cilj. Če bi nam to uspelo, bi se z nastalo situacijo ubadali kasneje, danes ali jutri. Drži, da bi se odpovedali napredovanju? Osebno bi se odpovedal napredovanju, ker ne bi bili kos situaciji, ligi, nimamo igralskega kadra, pa tudi telovadnica ne zadostuje pogojem državne lige. Postavilo bi se tudi vprašanje finančnih sredstev. Mislim, da enako razmišljajo tudi nekateri drugi odborniki. Nekateri pa so sanjali o državni ligi, kajne? Da, gotovo. San Daniele pa je z zmago sanje razblinil. Že tretjo sezono zapored ste izgubili v tretji finalni tekmi. To vam je letos uspelo kljub prenovljenemu igralskemu kadru, ki pa se je izkazal za zalo kvalitetnega. Res je, bili so super igralci. Letošnji igralski kader je bil po mojem mnenju boljši kot prejšnja leta, saj so imeli vsi igralci že izkušnje v višjih ligah. Mnogokrat so stanje na igrišču reševali sami. Ekipo pa ste zaupali trenerju, ki je - kot je povedal Semec - prevzel veliko dediščino. Kako bi ocenili njegovo delo? Nič mu ne moremo očitati, saj se je prebil do zadnje tekme finalne serije in to z zdesetkano postavo. Ali bi koga izpostavili med igralci? Cigliani me je zelo navdušil, čeprav je tehnično nekoliko omejen. Na vsaki tekmi je igral zelo srčno; čeprav so ga pestile poškodbe, je vedno igral maksimalno. Ta zagrizenost ga je sicer stala enomesečno izključitev. Kaj pa mladi: ali bi po vašem mnenju lahko igrali kaj več? Mladi lahko igrajo samo, če jim trener zaupa. Kladnik pa je več zaupal starejšim igralcem. Res je, da so bili naši mladi igralci res rosno mladi. Če bi bili vi trener, bi mlade izkoristili kaj več? Več bi jih izkoristil na zadnjih treh tekmah, ko smo bili okrnjeni. Ko bi mladi več igrali, bi si starejši lahko oddahnili. Na zadnji tekmi so sicer odigrali nekaj več minut v primerjavi s sobotno tekmo v Dolini ... Da, vendar ekperimentov ne moreš delati na zadnji tekmi. Včeraj sta Mattiasich in Crismani dokazala, kaj zmoreta, zato bi lahko igrala kaj več in bi tako pripomogla, da bi se starejši odpočili. Kakšni so zdaj načrti za naslednjo sezono? Boste vaš nastop v ligi potrdili? Mislim, da bomo ligo potrdili. Zdaj si sicer moramo najprej zagotoviti finančno kritje. Cilj pa je, da pomladimo ekipo, torej da postanejo mladi nosilci te ekipe, starejši igralci pa jim le pomagajo. V to bomo šli, pa čeprav rezultati ne bodo več tako odmevni. Vsekakor mislim, pa bomo z mladimi dosegli obstanek. Ali mislite, da so mladi že sposobni igrati v vlogi nosilcev? Mislim, da so. To pomeni, da bodo morali nekateri letošnji nosilci zapustili ekipo ... V naslednjih dneh bomo vse analizirali in začrtali načrt za naslednjo sezono. Sicer pa prav gotovo ne bo poškodovanega Marca Grimaldija, Gori bo, kot kaže, zaključil kariero, Ferfoglia ne bo igral zaradi službenih obveznosti. Nekateri se sprašujejo, če je smotrno sestavljati ekipe s samimi tujimi igralci. Lani ste samo za igranje »tujcev«, torej igralcev, ki niso dozoreli v vašem klubu, potrosili več kot 10.000 evrov. Kako odgovarjate na te pomisleke? Idealno bi bilo, ko bi lahko igrali samo z našimi igralci. Lahko tudi v nižji ligi. Naj k temu dodam, da nekateri gledalci ne zahajajo več v telovadnico, ker ne igrajo »naši« igralci. Najbrž pa tako ne razmišljajo čisto vsi pri Bregu? Sam pri prvi ekipi ne sodelujem, saj sem zadolžen pri klubu za mladinski sektor. To rešitev sem sicer večkrat svetoval, vendar večina odloča. V zadnji dneh smo poročali o krizni situaciji pri Jadranu. Kako spremlja to zgodbo bivši jadranovec? Opažam, da Jadran ni več tisto, kar je bil nekoč. Ni več takega zanimanja za ekipo, v telovadnici na Opčinah se večinoma zbira peščica navijačev. Sicer pa bi želel, da se prvi ekipi ne bi odpovedali. Ta mora ostati cilj za mlade. Sicer pa ne poznam, kakšna je realna situacija. Škoda bo tudi, če se bodo pri KK Bor odpovedali ligi. Podpiram vse tri realnosti: idealno bi bilo, ko bi ohranili status quo. Torej naj se Bor še naprej razvija v mestu, Jadran na Krasu in Breg v dolinski občini. Mislim, da bi morala slovenska društva stisniti zobe in obdržati čim višje lige. Res pa je, da ko ni finančnih sredstev, pride v po-štev tudi združevanje. Pri Bregu torej ne razmišljate o tem, da bi se vključili v projekt Jadran? Ko bi vstopili v projekt Jadran, bi se morali odpovedati naši identiteti. Kar pomeni, da pri klubu ne moreš imeti več visokih ciljev. Če Breg pristopi v projekt, mora podpirati Jadran, ne more več naskako-vati višje lige. Veronika Sossa Zgoraj: David Pregarc, levo: trener Kladnik in mladi Mattiassich kroma šd kontovel - Tečaj slovenskega jezika Jezikovna telovadnica Pod mentorstvom Martine Lisjak - Tečaj je obiskovalo devet odbojkaric Odbojkarice Kontovela, ki so letos obiskovale tečaj slovenskega jezika Jezikovna telovadnica: tako je bilo ime projektu, ki so ga letos od februarja do junija uresničili pri ŠD Kontovel. Šlo je za tečaj slovenskega jezika za igralke U12 in U14, ki ga je vodila odbornica, sicer diplomirana vzgojiteljica Martina Lisjak. »Projekt smo načrtovali že lansko sezono, letos pa ga končno uresničili. Pri društvu je v nekaterih ekipah veliko deklet iz popolnoma italijanskih družin ali mešanih zakonov, ki pa ne poznajo slovenskega jezika,« je pojasnila me-notrica projekta. Na tečaju se je enkrat tedensko zbralo devet deklic, ki so sprva spoznavale športno terminologijo predvsem v povezavi z odbojko, v drugem delu projekta pa pridobivale splošno jezikovno znanje: spoznale so števila, barve, pozdrave in sestavljale so enostavne stavke. Nekatere so na trinajstih srečanjih še utrdile pridobljeno znanje v šoli, druge pa so se slovenščini prvič približale. Mentorica je sproti pripravljala delovne liste, sicer pa so učenje popestrili s pripravljanjem plakatov, pridobljeno znanje pa so nato preverjali predvsem trenerji deklet na treningih. Pobudo, ki je tudi pri starših vzbudila veliko zanimanja, bodo pri ŠD Kontovel najbrž ponovili tudi naslednje leto. AŠD BREG obvešča, da bo občni zbor v sredo, 19. junija, ob 20.30, v mali dvorani gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu. ŠD JUVENTINA vabi na 11. turnir 12 ur nogometa, ki bo jutri od 10. ure dalje na nogometnem igrišču v Štandrežu. Po turnirju bo zabava pozno v noč z Best Company. AŠZ JADRAN sklicuje v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, redni volilni občni zbor. AŠD SOKOL sklicuje danes redni občni zbor v dvorani Igo Gruden v Nabrežini s prvim sklicanjem ob 17.00 in drugim sklicanjem ob 20.00. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 3281511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. AŠD SK BRDINA sklicuje danes ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah (Proseška ul. 109) 18. redni volilni občni zbor. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor jutri ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 17. junija do petka 21. junija 2013 in druga izmena do ponedeljka 24. junija do petka 28. junija. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata 4. turnir prijateljstva, jutri za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija za kategorijo malih cicibanov. Turnir se bo odvijal na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil prof. Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti. Odvijal se bo od torka, 2. julija do vključno sobote 6. julija od 8. do 13. ure, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 3402477933 (prof.D.Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali erimic65@tiscali.it JK ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa open bic in FIV 555. Tečaja potekata od ponedeljka do petka od 13.00 do 18.00 ure: prvi od 17. do 21. junija; drugi od 1. do 5. julija; tretji od 15. do 19. julija; četrti od 29. junija do 2. avgusta. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e- mail:info@yccupa.org.org in na spletni strani www.yccupa.org. AŠD MLADINA - Rolkarska sekcija vabi na predstavitev rolkarske panoge vse otroke, ki si želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas vsak torek ob 17. uri pri restavraciji Pettirosso v Križu. Za informacije pokličite na tel. št.: 3474742793. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA TRSTA, ŠZ BOR, DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in ZSŠDI organizirajo športni kamp za otroke od 6. do 10. leta na Stadionu 1. maja v Trstu. Prvi teden: 8.-12. julij, drugi teden: 15.-19. julij. Informacije in vpisi: ŠZ Bor, 04051377, e-pošta: urad.bor@gmail.com; Dijaški dom, 040573141, urad@dijaski.it. ce ontecchi 14 Četrtek, 13. junija 2013 Št. 24 (2) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Matura znanje fura!? Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Piccolo je bugiardello, kar piše Primorski dnevnik drži.« (Vojko Slavec v neformalnem pogovoru na solidarnostnem maratonu v TK) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Zrelostni izpit ali zgolj skupek stresnih situacij? Medtem, ko večina višješolcev že nekaj dni poležava na soncu ter uživa ob šumenju morskih valov, si nismo mogli kaj, da ne bi pomislili tudi na tiste, ki se še vedno potijo za šolskimi knjigami. Šum se je v tokratni številki odločil, da bo svoj prostor namenil letošnjim maturantom. Vsakemu smo postavili sledečih sedem vprašanj: 1. Šola in smer 2. Kako se pripravljaš na zaključni izpit? 3. Kako se spopadaš s stresom pred maturo? 4. So vam profesorji dali kakšen poseben nasvet, kar se tiče mature? 5. Anekdota iz višje šole, ki ti bo ostala najdlje v spominu? 6. Kaj misliš, da boš najbolj pogrešal/a? 7. Po končani višji šoli.... TinaPaljk Jakob Terčon ___ ...... ._. __ _ Niko Daneu 1. Državni tehnični zavod Žiga Zois, geometrski oddelek, Trst. 2. Za zaključni izpit sem se začel učiti bolj intenzivno v zadnjem obdobju. 3. Stresa za zdaj še ne občutim. Če bo pa hudo, se bom skušal razbremeniti s športom ali bom šel na morje. 4. Imeli smo le simulacijc mature, drugače pa moram reči, da nam profesorji niso dali kakšnega posebnega nasveta. 5. Najbolj mi bo ostalo v spominu, ko smo pred leti prilepili profesorico na stol. 6. Najbolj bom pogrešal prijatelje, pa tudi večino profesorjev. 7. Po končani višji šoli se bom vpisal na strojništvo (industrijsko inženirstvo), v Trstu. 1. Klasični licej Primož Trubar, Gorica 2. Konec koncev pride na maturi v poštev snov celega šolskega leta in bi bilo nemogoče, če f se ne bi sproti učila. Sedaj gre t bolj za ponavljanje. 3. Stresu kljubujem s tem, da si privoščim pavze, se dobim s prijatelji ali pa se odpravim na sprehod. 4. Svetovali so nam, naj začnemo s ponavljanjem že marca (smeh) in naj se ne zapremo v sobo ter naj se ne posvečamo le učenju. Poleg slednjega si moramo vzeti tudi čas zase, kar zelo pomaga. 5. Anekdot je precej... Mislim pa, da mi bo najdlje ostala v spominu predstava Kosmačevega Tan-tadruja, ki je bila popolna improvizacija. 6. ...Gotovo ne avtobusa! Mogoče bom najbolj pogrešala izlete in sošolce. 7. Ne vem še. Sem še precej neodločena med in-ženirstvom in študijem veterine. Ivana Curri 1. Družboslovni licej An ton Martin Slomšek, Trst 2. Na zaključni izpit se pripravljam že nekaj tednov. 3. Ko pride do stresnih situacij se ukvarjam s športom. 4. Profesorji so nam dali nekaj nasvetov, katerih se skušam držati. 5. V petih letih se je nabralo veliko spominov, zato bi se težko odločila le za en dogodek. 6. Najbolj bom pogrešala šolske izlete. 7. ...Čaka me potovanje!:) 1. Licej France Prešeren, fizikalno-znanstvena smer, Trst 2. Recimo, da posvečam dneve pred začetkom mature pretežno učenju. Med učenjem upam vedno, da se kaj spomnim, saj smo vse to že učili za razne kontrolne naloge in spraševanja med šolskim letom. Zato mislim, da je učenje pred maturo neke vrste ponavljanje. 3. Za zdaj stresa še ni, čeprav vsakič, ko se ne učim imam občutek "slabe vesti". Z morebitnim stresom bi se vsekakor spopadal tako, da bi klical sošolce in opazil, da so v isti situaciji. (smeh) 4. Ze septembra so nam pravili, da je matura pred vrati, da se moramo učiti sproti in si urejevati razne zapiske. Nekateri so celo trdili, da je učenje dan pred izpitom "škodljivo", dva dni prej pa "nesmiselno". 5. Jih je veliko, tako da res ne bi vedel katero izbrati in nekatere je tudi boljše, da se ne pove (vaša sodelavka Barbara že ve, o čem govorim in upam, da bo to tudi brala). Nedvomno mi bodo ostali v spominu šolski izleti; od potovanja v vlaku do Neaplja do izleta v Barcelono. Tudi zasedanje/a šole in prenočitev na šoli je bila lepa izkušnja. Nekaj kar mi bo ostalo v spominu je tudi, kako smo v prvem letniku gledali na "velikane z brado" iz petih razredov. Sedaj si pa ne moremo predstavljati, kako na nas lahko gledajo dijaki iz prvih razredov. 6. Pogrešal bom vse od sošolcev do profesorjev, ker se zavedam, da so bila to najlepša leta, ko smo vsi skupaj rasli in se spreminjali. Upam, da bo bodočnost ravno tako enkratna, kot so bila leta na višji šoli. Pogrešal bom tiste trenutke, ko smo s sošolci čakali na profesorja pred preverjanjem znanj. Pogrešal bom smeh, ki se je pojavil v razredu, včasih tudi brez razloga in pogrešal bom poslopje, kjer sem vsak dan srečeval svoje prijatelje in Šumovi strokovnjaki samo za vas, dragi maturantje! Vas čaka matura? Bi radi nekaj pametnih nasvetov, da se boste prepričali, da lahko preživite in boste julija lahko z mirnim srcem ležali na plaži? Brez skrbi, šumovci, ki smo preživeli maturo, vam svetujemo: - Poslušaj profesorje, ki te že od prvega dneva pouka nadlegujejo z mislijo na maturo: če jih do zdaj nisi poslušal, je zadnji čas, da se začneš učiti! - Ne poslušaj bivših dijakov, ki ti pravijo, da je matura »ena monada«. Ni res. Matura je veliko bolj »figo« od »ene monade«. Če narediš monado, imaš navadno neprijetne posledice ... po maturi lahko končno začneš živeti! - Večer pred ustnim izpitom je na vrsti film Notte prima degli esami. Če boste gledali film, boste namreč doma na varnem in ni nevarnosti, da bi resnično delali zgago po svetu ali da bi na preizkušnjo prišli s hudim glavobolom. (verjemite izkušenim! ;) Pesniškim in romantičnim dušam ne priporočamo ogleda filma, saj bi se dolgočasili in postali še bolj nervozni: pojdite k morju, vzemite s sabo svojo najljubšo pesniško zbirko in sanjajte! V trenutkih najhujšega stresa, pa ne obupajte. Vaša zvesta prijateljica čokolada je vedno na razpolago in vam je pripravljena pomagati. Do konca ustne preizkušnje pa bodo vsi mozolji in odvečni kilogrami itak izginili. - Če pa vam noben nasvet ni v pomoč, ne skrbite, Šum drži pesti za vas!!! z njimi preživel del svojega življenja. Kot je rekel že Hegel, neko stvar ovrednotimo le, ko jo izgubimo definitivno. 7. Priznam, da je bila izbira težka. Mislim, da se bom vpisal na inženirstvo. Sem pa še neodločen glede smeri. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se Ne zapirajmo vrat kulturi! »Nočemo na ruševinah stati, knjigarna mora naprej v mestu delovati,« se glasi eden izmed napisov na plakatu, ki smo ga šumovke in šumovci izdelali ob priložnosti solidarnostnega maratona v Tržaški knjigarni. Posebna zahvala gre pesniku Ace-tu Mermolji, saj nam je njegova zadnja pesniška zbirka Okruški bila v pomemben navdih pri izbiri gesla. Knjigarna je pomembno središče kulturnega delovanja in je toliko bolj pomembna, ker se nahaja v samem mestnem središču (čeprav lahko rečemo, da se v zadnjih letih središče »pomika proti morju«). Predstavlja pravo stičišče italijanske in slovenske kulture. Tudi mi smo tako želeli dati svoj doprinos, četudi majhen in simboličen. Kaj pa se je vsega dogajalo na sobotnem maratonu? Ob poslušanju nastopa številnih umetnikov smo se ozirali okoli in se popolnoma pustili preplaviti od angažiranosti in skrbi za obstoj pomembne ustanove naše skupnosti. Dovolite pa nam, da vse skupaj začinimo s ščepcem humorja. Umetniki so navsezadnje umetniki, ker pozornost nase usmerijo na raznolike načine. Moda in način oblačenja sta torej bistvenega pomena. Pohvalo si zaradi vijoličasto-bele frizure in čisto nevsakdanje oblikovanih očal prav gotovo zasluži pu-blicistka in režiserka Maria Luisa Runti. Omembo pa so si priborili tudi čevlji z visokimi petami in drzna kombinacija barv profesorice in ene izmed organizatork večera Darie Betocchi. Skupaj z elegantno Veroniko Brecelj sta pritegnili marsikateri pogled ... Čisto posebno nagrado bi Šum želel podeliti tržaškemu pisatelju Pinu Roveredu in Marku So-siču. Njuna simpatija, človeška neposrednost in umetniška občutljivost so nas kratkomalo očarale. Nikakor ne bi želeli spregledati novinarja in pisatelja Jurija Paljka, ki nam je s prijaznimi besedami in posebno pozornostjo do našega delovanja vlil dodaten pozitiven elan. Res je, Jurij, če se kdaj nismo spraševali, kaj počnemo tukaj, je bilo to prejšnjo soboto. Med enim odlomkom in drugim, smo šu-movci v TK prisluhnili pripovedovanju Vojka Slavca o nekdanjem ugledu, ponosu in prestižu Trža- ške knjigarne, ob katerem se nam je skoraj utrnila solza. Kako lahko sploh pomislimo, da ne bi imeli več edine slovenske knjigarne v Trstu? Knjigarne, v kateri sta pred nekaj desetletji vsako jutro pila kavo Spacal in Černigoj? V katero je zahajal Tom-izza? Knjigarne, ki je v povojnih letih prodajala več knjig, kakor tiste v Sloveniji (Jugoslaviji op.)? Verjetno šumovci včasih res malo nostalgično gledamo na življenje (nekdo nam je v soboto prijateljsko očital, da preveč pišemo o nostalgiji ... »Glejte v prihodnost!«). Toda, kako si lahko predstavljamo, da bi knjigarna zopet zaživela, da bi spet postala središče kulturnega pretoka ljudi, misli in idej, če se kdaj pa kdaj ne ozremo nazaj? Maraton je bil res pravi maraton. Ob koncu več kot štiri urnega programa smo lahko na dvorišču knjigarne opazili marsikateri izmučen obraz, utrujen pogled in upad koncentracije. Marsikdo pa je uspel kljubovati težavnosti trenutka. Čestitke za knjigaj " u 11 u I^kutfrRa vzdržljivost gredo Jasni Rauber, Radu Grudnu, Pinu Rudežu, Ivanu Verču, Bogomili Kra-vos, in Glebu Verču. Posebno nagrado pa si zaslužijo tudi tisti gostje, ki so knjigarni najbolj zvesti: to so obiskovalci sredinih kav s knjigo, ki se tudi tokrat od začetka maratona do konca niso premaknili in zvesto sledili dogajanju ... Oni so danes bogastvo knjigarne, skupaj z neutrudljivo in vztrajno Ilde Košuta, ki knjigarno dobesedno drži na nogah, saj je TK res njen drugi dom! Pomemben doprinos lahko da čisto vsak izmed nas, pa naj bo to obisk knjigarne ali bolj konkretna oblika podpore, kot je npr. nakup knjige. / RADIO IN TV SPORED Petek, 14. junija 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Koncert: Vulture & The Guru, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.05 Film: Un amore di lana 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: La vita in diret-ta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivi-sta 21.20 Premi David di Donatello 2013 23.40 Tv7 0.45 L'appuntamento V^ Rai Due ^ Rai Tre O Italia 1 Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.05 Risanka: Simpsono-vi 14.30 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.45 Igra: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nad.: True Justice 23.05 Nad.: Person of interest La 7 ^ Tele 4 7.30 Risanke 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.25 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue Bloods 16.10 Nad.: Revenge 16.55 Nan.: Guardia Costiera 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Cold case 20.30 22.55 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nad.: Crossing lines 23.10 Aktualno: L'ultima parola 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.05 Dnevnik: Tg3 Minuti 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie -Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore del-la mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.00 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: An-gie, una donna tutta sola 17.35 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: La guerra dei mondi 23.15 Reportaža: Radici - L'altra fac-cia dell'immaginazione u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Alive - Storie di sopravvissuti - Il meglio di 16.05 Film: Scandalo al sole (kom.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quoti-diano 21.10 Alive - Storie di sopravvissuti 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.30 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Dok.: Mira-coli degli animali 9.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la no-tizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Paperissima 23.00 Dnevnik P ir- Y ? /._. 'it ■ LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.35 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in fa-miglia 16.30 Nan: Il Commissario Cordier 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza a colori 22.20 Recital 23.40 Omnibus Notte 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Bor-go Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Risanke, otroške nan. in odd. 11.25 Mi znamo 11.55 Panoptikum 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 0.20 Kaj govoriš? 16.05 18.35 Risanke 16.10 Nan.: Taborniki in skavti 16.25 Nad.: Mladi Leonardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. odd.: 70 minut do cunamija 18.05 Nad.: Strasti 18.55 0.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.30 Clas-sificamente sonori 16.20 Marquardo von Randeck 17.05 Avtomobilizem 17.20 Športna odd. 18.00 Ljudske zgodbe s Krasa 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Comacchio - Paese delle acque 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 20.55 Nogomet: Islandija - Slovenija 22.50 Arhivski posnetki 23.35 Blue hole Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Na kavi z Giannijem 18.00 Žo-garija v Reki 20.00 Med nami 21.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.00 Nad.: Biser 8.40 Nad.: Pod eno streho 9.3510.40, 11.50 Tv prodaja 9.50 18.05 Serija: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Beverly Hills 90210 1 4.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Indiana Jones 3 (pust., ZDA, '89, i. H. Ford) 22.50 Film: Diana, kraljica src 23.00 Eurojackpot Kanal A 6.55 Risane serije 8.3013.50 Nan.: Vsi moji moški 8.55 Nan.: Will in Grace 9.2516.35 Serija: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.20 Nan.: Jimova družina 14.50 Film: Magična reka 16.3018.00, 19.45 Svet, Novice 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Lovca na družice 22.20 Film: Jackass 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little 20.00 Alpski večer 2013, 2. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro 13.40 19.00 Točka 14.25 6. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 15.10 Prisluhnimo tišini 15.35 Slovenski magazin 16.00 Žogarija 16.35 Mostovi - Hidak 17.10 Mednarodna obzorja: Kitajske sanje 18.05 Osmi dan 18.40 Knjiga mene briga 20.00 Dok. odd.: Človeška elektrarna 21.00 Nan.: Stara nergača 21.30 Nad.: Restavracija Raw 22.30 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji 22.50 Nan.: Vares |r Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 9.30, 10.30 Poročila 8.1010.45 Žarišče 8.25 Besede vo-lilcev 9.40 Kronika 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 15.30 17.30 Poročila 17.50 19.30, 19.40, 21.50, 23.20 Kornika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 23.30 Odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (V studiu Betty Tomšič in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 11. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ro- Petek, 14. junija Raimovie, ob 23.10 VREDNO OGLEDA Babel Francija, Mehika, ZDA 2006 Režija: Alejandro Gonzále Iñárritu Igrajo: Brad Pitt, Cate Blanc-hett, Gael García Bernal, Ko-ji Yakusho, Adriana Barraza in Rinko Kikuchi V oddaljenem kotu maroške puščave odjeknejo streli iz puške. To sproži verigo dogodkov ter poveže par ameriških turistov, ki se divje bori za preživetje, maroška dečka, ki sta vpletena v nesrečo, varuško, ki z dvema ameriškima otrokoma ilegalno prečka mehiško mejo, in gluho japonsko najstnico, katere očeta išče tokijska policija. Čeprav jih ločujejo medkulturne razlike in velike razdalje, vse štiri skupine ljudi drvijo naproti skupni usodi: trpljenju. Zlata palma v Cannesu. be del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Poletni mix; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 15.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 14. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 Obsežen sredozemski anticiklon se razteza do severne Italije. Atlantski tokovi pa vplivajo na vreme nad Alpami, kjer bo atmosfera nestabilna in z visoko stopnjo vlažnosti, zlasti v popoldanskih urah. Ob morju bo pretežno jasno vreme. Popoldne bo zapihal okrepljen zmorec. Po nižinah bo le zmerno oblačno in kar toplo. V hribih bo vreme spremenljivo s kakšno popoldansko ploho ali posamezno nevihto. Popoldne bo v notranjosti države nekaj več oblačnosti, v severozahodnih krajih bodo možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28, jutri na Primorskem do 30 stopinj C. Konec tedna bo ob morju in po nižinah prevladovalo pretežno jasno do rahlo oblačno vreme. V hribih bo bolj spremenljivo; popoldne se bodo tam pojavljale krajevne nevihte. Od ponedeljka bo vroče in soparno. V soboto in nedeljo bo sončno in še topleje. 500 m ..... .....26 2000 m 1000 m ..... .....19 2500 m 1500 m ..... .....15 2864 m UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Avstralka želi preplavati od Havane do Floride HAVANA - Avstralska ekstremna plavalka Chloe McCardel namerava kot prva v zgodovini preplavati 166 kilometrov med Kubo in Florido brez varnostne kletke, ki bi jo varovala pred morskimi psi. V morje se je podala v sredo, razdaljo pa naj bi premagala v 60 urah. 29-letno plavalko čaka fizično izjemno zahteven podvig, na poti med Ha-vano in Key Westom na Floridi pa se bo morala spopasti tudi z močnimi tokovi, morskimi psi in meduzami, poročajo ameriški mediji. Enako pot je leta 1997 že preplavala njena rojakinja Susie Maroney. Takrat 22-letna Maroneyjeva je razdaljo premagala v 25 urah, a je bila pri tem v varnostni kletki. (STA) Ameriška deklica po burnem boju do novih pljuč oecd - Pojav zajel tudi Grčijo, Španijo, Portugalsko in Italijo Gospodarska kriza ponekod povzročila podvojitev emigracij PARIZ - V državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, se je število ljudi, ki so emi-grirali v tujino, od leta 2009 zvišalo za skoraj polovico. Ljudje se selijo tudi v države, ki same beležijo krčenje delovnih mest, je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Število migrantov iz držav, ki jih je kriza najbolj prizadela - predvsem juž-noevropskih - se je med letoma 2009 in 2011 okrepilo za 45 odstotkov, je razvidno iz včeraj objavljenega poročila OECD o migracijah, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Število Grkov in Špancev, ki so se izselili v druge države EU, se je denimo po letu 2007 podvojilo na 39.000 oz. 72.000. Med za migrante najbolj privlačnimi deželami je Nemčija, ki velja za motor evropskega gospodarstva. Lani se je glede na leto pred tem število Grkov, ki so emigri-rali v to državo, okrepilo za 73 odstotkov, število Špancev in Portugalcev za skoraj 50 odstotkov, število Italijanov pa za 35 odstotkov. Poleg Nemčije se migranti najraje zatekajo v ZDA in Francijo, predvsem zaradi učinkov arabske pomladi pa tudi v Italijo. Največ migrantov sicer prihaja s Kitajske, zaradi prostega pretoka oseb v EU pa sta se v vrhu lestvice držav po emigracijah ljudi znašli še Poljska in Romunija. Splošni učinek imigracij v državah gostiteljicah je po analizi OECD skoraj ničen. "Če nam rezultati raziskave kaj povejo, nam to, da več imigracij ne pomeni nujno višjega javnega dolga," so zapisali. Brezposelnost migrantov pa predstavlja vse večji problem. Med letoma 2008 in 2012 se je stopnja brezposelnosti migrantov zvišala za pet odstotnih točk, medtem ko se je stopnja brezposelnosti domačinov okrepila za tri odstotne točke. Lani je delo več kot eno leto iskal skoraj eden na dva migranta. (STA) New York pri izposoji koles računa tudi na turiste NEW YORK - Mesto New York z novim programom izposoje koles, s katerim lovi evropska in druga svetovna mesta, računa tudi na turiste, ki bodo morda na ta način med raziskovanjem mestnih znamenitosti več časa preživeli na zraku namesto na vlakih podzemne železnice. Predstavnice programa Citibi-ke, ki nosi ime po glavnem sponzorju projekta, banki Citibank, so razložile, da New York malce zamuja za drugimi svetovnimi mesti, ker doslej pač ni bilo na voljo dovolj dobre infrastrukture. Mesto je v zadnjih sedmih letih zgradilo skoraj 500 kilometrov kolesarskih stez in glavni pogoj je izpolnjen. Program je konec maja uradno sprožil newyorški župan Michael Bloomberg skupaj z mestno komisarko za transport Janette Sadik Khan. Za začetek je na voljo 6000 koles na 330 izposojevalnih postajah na jugu Manhattna in zahodu Brooklyna. Načrt je bil sprva ambicioznejši, vendar je lanski orkan Sandy poplavil in uničil skladišča koles in opreme v Broklynu, zato so začeli nekoliko skromneje. V prihodnje bodo postaje in kolesa namestili še v predel Queen-sa Long Island City ter še naprej po Greenpointu in Williamsburgu v Broo-klynu. Doslej so od 27. maja našteli že 180.000 izposoj. (STA) WASHINGTON - Desetletni Američanki Sarah Murnaghan iz Pensilvanije so zdravniki v sredo uspešno presadili pljuča, potem ko je njeno življenje zaradi cistične fibroze viselo na nitki. Boj za nova pljuča je pritegnil mednarodno pozornost, njena družina pa je dosegla, da je do presaditve prišlo mimo veljavnih pravil. Pravila namreč predvidevajo, da mora pacient, ki je mlajši od 12 let, čakati na pljuča drugega otroka. Sodišče pa je prejšnji teden po pritožbi staršev odločilo, da se deklico da na seznam odraslih, ki čakajo na presaditev. (STA) financial times - Varovanje podatkov Bruselj podlegel pritiskom Washingtona LONDON - Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je uspešno lobirala pri Evropski komisiji, da je v zakonodaji o zaščiti osebnih podatkov izpustila določila, ki bi onemogočila, da bi ameriške obveščevalne službe lahko zbirale podatke o evropskih državljanih, danes piše Financial Times (FT). Klavzula je bila v EU znana kot "anti-Fisa", po ameriškem zakonu s kratico Fisa (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki omogoča ameriški vladi, da prisluškuje telefonskim pogovorom in pregleduje elektronsko pošto. S to klavzulo bi onemogočili kakršno koli ameriško zahtevo telekomunikacijskim podjetjem, da posredujejo podatke o državljanih EU. A Evropska komisija je to klavzulo januarja 2012 tudi uradno opustila, kljub zatrjevanju komisarke za pravosodje Viviane Reding, da bi na ta način lahko ustavili nadzor, kakršnega je s programom Prisma izvajala ameriška varnostna agencija NSA, navaja FT, ki se sklicuje na tri visoke uslužbence EU. Za opustitev te klavzule so se odločili, ker bi to lahko otežilo prenos podatkov, poleg tega je večina strežnikov s podatki o evropskih državljanih v ZDA, za povrh pa si je EU še prizadevala za začetek pogajanj z ZDA o prostotrgo-vinskem sporazumu. "In nismo želeli nobenih zapletov na tej fronti," je za FT dejal neimenovani predstavnik EU. Za umik za ZDA sporne klavzule pa so si aktivno prizadevali tudi predstavniki ameriške administracije. Bruselj je tako večkrat obiskal eden glavnih pravnikov ameriškega ministrstva za trgovino Cameron Kerry, sicer brat sedanjega ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja. Osebno je posredovala tudi ameriška sekretarka za domovinsko varnost Janet Napolitano, še navaja FT. Peking ne komentira prihoda Snowdena v Hongkong PEKING - Kitajsko zunanje ministrstvo včeraj ni želelo komentirati prisotnosti Američana Edwarda Snowdena, ki je poskrbel za odmevno razkritje ameriškega vladnega programa nadzora nad telefonskimi pogovori in internetom, v Hongkongu. Kot so dejali, so opazili poročila o tem, a sami nimajo nobenih podatkov. Snowden, nekdanji uslužbenec Cie in pogodbenik Agencije za nacionalno varnost (NSA), je časnikoma Guardian in Washington Post razkril podatke o spornih ameriških programih nadzora, dovolil pa jima je tudi razkritje identitete, čeprav se je zavedal vseh posledic. Zatekel se je v Hongkong in napovedal nova razkritja o tarčah nadzora. Obljubil je tudi, da bo ostal v Hongkongu in se boril proti izročitvi. Zaenkrat sicer ZDA proti 29-letniku niso vložile obtožnice niti niso Hongkonga zaprosile za njegovo izročitev. "Opazili smo poročila o tem. Žal pa nimamo nobenih podatkov, ki bi jih lahko ponudili," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying. Je pa hkrati poudarila, da Kitajska "nasprotuje vsem oblikam kibernetskih napadov" in odločno zagovarja ustrezno varnost na tem področju. O tem namerava voditi "konstruktiven dialog z vpletenimi državami", je še dejala. (STA)