TOEDNIbTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. • : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 2T60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za • : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / .* ob pol 11. dopoldne. •. \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ........ Štev. 288. V Ljubljani, v sredo dne 22. majnika 1912. Leto II. Trializem. Aneksija Bosne in Hercegovine, ki so jo vsi črnorumeni zanesenjaki slavili kakor nedosežno inodro in veliko državniško delo, napravi avstrijskim državnikom še veliko skrbi; to tistim, ki so najbolj črnorumeni, pobeli še največ las. Zakaj ta aneksija je sprožila vprašanja. o katerih se takrat, ko so »razširili domovino«. najbrže ni sanjalo ne Aehrenthalu ne njegovim oprodam. Spojiti okupirano deželo z državo ni bilo kdove kako težko; ali težavnejše je vprašanje, kako definitivno urediti dr-zavnopravni položaj novih pokrajin in kako rešiti vsa tista vprašanja, ki so se pojavila, čim je bila aneksija dovršena. Kaj početi z Bosno in Hercegovino? Ob tem vprašanju se prikazuje vsa absurdnost Premodre dualistične uredbe te monarhije, ki so jo nekdaj avstrogrski politični žonglerji v svojem diletantizmu smatrali za vrhunec politične umetnosti. Ce velja logika v politiki in diplomaciji vsaj toliko kolikor krompir ob dobri letini, je dualizem poginil tisti hip, ko je bila nerceg.-Bosna anektirana. Dualizem je dvoj-P°st. Cim se pridruži dvema faktorjema tretji, ie dualizma konec. In to se je zgodilo tisti hip, *° se je prenehala sultanova suverenost nad nekdanjima turškima pokrajinama. Faktorja dualizma sta bila Avstrija in ‘ogrska. Bosna m Hercegovina je postala pač skupna zadeva obeli, ni pa ne last Avstrije, ne last Ogrske, temveč živi politično — sicer zelo skromno, ali vendar politično — življenje po- obeli. Nova dežela je tretji faktor v habsburški monarhiji. Četudi ni enakopraven Avstriji in Ogrski, je vendar tretji. In glasoviti dualizem je le še farsa, zakaj v resnici obstoja v tei monarhiji že trializem. Ali naj se sodi o političnih možnostih kakorkoli — to je gotovo, da je tak trializem nemogoč. Zakaj Bosna s Hercegovino je dandanes sestaven del Avstro-Ogrske, obenem pa je avstro-cgi skii kolonija; o Bosni in Hercegovini °dločuje v najvažnejših zadevah Avstro-Ogr-ska brez Bosne in Hercegovine. Samo za ^krajno omejen delokrog imata anektirani de-2eli svoj čudni sabor, o njunih najvitalnejših ^Prašarijih pa sklepajo delegacije, v katerih °osna in Hercegovina nista zastopani. Vsaka, tudi najabsurdnejša oblika je za silo ■\ekaj časa mogoča. Saj je n. pr. celo Čuvajev (ocinski absolutizem mogoč na Hrvaškem, »oda trajno ne morejo obstojati take zveri-ene, nezmiselne figuracije. Bosna in Hercego-ina — to je vprašanje, ki zahteva rešitev, in zelo se motijo oni. ki mislijo, da se s to rečjo J. - v --jv ” • *** •J'-' X ne mudi in da je še nekoliko desetletij časa a to. Prebivalstvo anektiranih dežel ni poli-'eno tako indiferentno in nezrelo, kakor domnevajo nekateri modrijani na Dunaju in v Budimpešti; kratka zgodovina zadnjh let kaže Prav jasno, da je ondotno ljudstvo izredno totro korakalo, in v Avstriji in na Ogrskem je °sti krajev, kjer je politično analfabetstvo mnogo večje od bosansko hercegovskega. v. Vprašanje nove domovine zahteva torej resitev. Ali bosanska zadeva je postala avstro-'%sko vprašanje v najširšem zmislu. Ne le da tiče vse Avstro-Ogrske. Kakorkoli se izpre-^eni državni položaj Bosne in Hercegovine, se i °ra izpremeniti vse notranje razmerje cc-°tne države. Mnogo je programov, po katerih naj bi na- mesto sedanjega nevzdržnega provizorija nastopila definitivna ureditev. In mogo je ljudi, ki si belijo glave s tem problemom. Med njimi je n. pr. nemško nacionalni poslanec Dobernig, ki je bil predsednik delegacije in je vernim nemškonacionalnim poslušalcem v Celovcu te dni razkladal svojo filozofijo o trializmu in o Bosni - Hercegovini. Mož ima nekatere čisto pametne misli, s katerimi se seveda ne utrudijo možgani. Dejal je, da ni misliti na pripojitev k Avstriji, ne na pripojitev k Ogrski. Proti zadnji bi se morali bojevati Nemci; prvo bi Nemci po Dobernigovem mnenju »lože prenašali«, ali z njo ne bi bili Madjari zadovoljni. Oboje je verjetno; nemški nacionalci bi morda še več kakor »pretrpeli« direktno združitev Bosne in Hercegovine z Avstrijo, dasi jih morda ne bi preveč veselil prirastek slovanskega elementa — zlasti ne pri državnozborskih volitvah. Ali prav ima v tem, da so Nemci nevoščljivi Mad-jarom, nasprotno pa Madjari Nemcem. Verjamemo mu torej, da s tako združitvijo ne bo nič ne na eno, ne na drugo stran. Ali enaki pomisleki so tudi proti Dobernigovemu izhodu, ki meni. da bi se dalo Bosni in Hercegovini samostojno državno življenje in z njo združila Hrvaška in Slavonija. Natančno Hrvaška in Slavonija; zakaj Dalmacije že ne da Dobernig za noben denar, še manj pa Istro in Trst. Sploh je Dobernig načelni nasprotnik tri-alizma. Da bi bil to, kar on predlaga, trializem, četudi malo drugačen od onega, ki si ga zamišlja Mile Starčevič, dr. Lorsovič ali pa Krek — vsak po svoje — to se ni zasvetilo v Dober-nigovih notranjih očeh. Veliki državnik je pa pozabil še na nekaj druzega. Kakor se on upira temu, da bi Avstrija »darovala« Dalmacijo, tako bodo Madjari protestirali proti*oddaji Hrvaške in Slavonije. Ce bi vpraševali sedanje mogotce v monarhiji, bi torej lahko par sto let reševali bosansko vprašanje — na papirju. b Dobernig in vsi njemu podobni špekulanti pozabljajo, da ne prihajajo pri tem vprašanju samo Nemci in Madjari v poštev. Navsezadnje se tiče vsa stvar nemara tudi ljudstva v Bosni in Hercegovini, potem pa sploh vseh narodov v habsburški državi. Samo absolutna kratkovidnost more misliti, da bodo narodi, ki imajo svoja »vprašanja« še iz časov, ko je Avstro-Ogrska komaj vedela, da je na Balkanu tudi nekakšna Bosna, molčali in spravili svoje zahteve v žep. kadar se bo reševalo državno-pravno vprašanje na jugu. Cim se začno urejevati bosanske zadeve, plane na dan jugoslovansko vprašanje, z njim vred pa sploh vsi avstrijski in ogrski problemi. In današnja avstro-ogrska ureditev postane sploh nemogoča. To velja za Dobernigovce, ki propagirajo nekakšen novodoben »centralizem«, pa tudi za sanjače o »trializmu«. Ne centralizem, ne dualizem, ne trializem. ampak nova. povsem moderna Avstrija. Avstrija svobodnih, avtonomnih, enakopravnih narodov — to je problem. Razmere na drž. železnici v Trst«. Zastran odloka z dne 17. januarja 1912 o regulaciji premikalne doklade so vložili poslanci Oliva, Tomschik in tov. sledečo interpelacijo na železniškega ministra: Pred navedenim odlokom je zaslužilo tržaško strojno osobje povprečno 160 kron kilometrine na mesec. Ta zaslužek pred izidom omenjenega odloka je bil popolnoma opravičen. Obstoječe prometne razmere so prisilile službena pred-stojništva, ravnateljstva in tudi železniško ministrstvo k spoznanju, da je strojno osobje nagraditi za ves čas službovanja s pristojbinami za vožnjo v službi. Dokaz za to je dejstvo, da so izza leta 1908. do izida omenjenega odloka vsi organi c. kr. državne železniške uprave brez ugovora odobravali zaračunovanje vsega časa. Vsakemu organu je bilo pač jasno, da je tozadevna določba v pristojbinskem regulativu neizvedljiv predpis. Zakaj službo mora opravljati strojno osobje tudi tedaj, če mora vsled pavz v premikanju s strojim mirovati. Izpre-memba mnogoletne rabe ima svoj vzrok v tem, da na c. kr. državnih železnicah inavgurirano štedenje ne pozna ozirov. Celo tedaj ne, če odredbe ne soglašajo s službenimi interesi in interesi osobja. Nujni odlok z dne 17. januarja 1912 pa je popolnoma zanemaril to pravično in resnično okolščino in se ni oziral niti na klimatične razmere in teritorialne težave, katerim je izpostavljeno strojno osobje na jugu zlasti v Trstu. — Edino vodilo mu je bilo: štediti na stroške strojnega osobja. In tako zasluži tržaško strojno osobje c. kr. državnih železnic namesto 160 kron povprečno komaj še 100 kron na mesec. A ne le to, strojno osobje je vrhu tega oškodovano še pri premijah od premoga — z enim odlokom so mu odvzete dve ugodnosti, ki so veljale prej za nadomestilo za nizke mezde. Zlasti je treba naglašati, da pri 14dnevnem turnusu vozi le en vlak iz Trsta v Gorico in nazaj (55 kilometrov) in da obstoji vsa ostala služba v premikanju iz Trsta v Opčino ob napetosti 25 pro mille na 14 kilometrov s petimi predori v dolžini 5 kilometrov. Uvaževati je dalje okoliiost, da so predori brez vse ventilacije, skozi katere mora stroj vsled velike napetosti s polno paro. — Ob hudi bori vlada zunaj predorov temperatura 2 stopnji pod ničlo, v predorih vročina 60 stopenj. Nič se ni oziralo na to, da trpe ob takem službovanju telesne sile strojnega osobja in da je treba osobje tudi za to primerno nagraditi. Kako je oškodovano tržaško strojno osobje je razvidno iz tega, da prevozi skupina v turnusu mesečno komaj 1200 kilometrov, dočim prevozi strojno osobje v Divači okolo 5000 kilometrov na mesec. Poleg tega trpi obleka skupine v turnusu 180 odločno bolj nego obleka strojnega osobja na drugih postajah. Končno je še omeniti, da se v Trstu uporabljajo večinoma le obrabljeni stroji, da si mora strojevodja z najrazličnejšimi sredstvi pomagati, da si pri manipulaciji ne nakoplje kile. Pri rezervnem osobju je diferenca med sedanjim in prejšnjim zaslužkom še večja. Strojevodja je zaslužil poprej okolo 100 kron na mesec, sedaj pa komaj še 45 do 50 kron. Iz navedenih dejstev sledi, da je potrebna nujna remedura tržaških razmer. Podpisani vprašajo gospoda železniškega ministra: 1. Ali je gospodu ministru znano, da je odlok z dne 17. januarja 1912 znatno poslabšal gospodarski in socialni položaj tržaškega strojnega osobja c. kr. državnih železnic? 2. Ali je gospod minister voljan z ozirom na vladajočo draginjo in na gorenji opis odpo-moči slabemu položaju tržaškega strojnega osobja c. kr. državnih železnic z dovolitvijo dvojne kilometrine? 3. Ce to ni mogoče, kaj namerava gospod minister ukreniti, da odpravi skrčenje zaslužka, ki je nastopilo vsled navedenega odloka? Obrtno nadaljevalne šole v Ob zaključku šolskega leta 1911/12 so izdali voditelji obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani informativno izvestje, ki ga je uredil gospod Jakob Dimnik. Iz poročila posnemamo sledeče zanimivosti o zgodovini in sedanjem stanju obrtno-nadaljevalnega šolstva v Ljubljani : Strokovna nadaljevalna šola za inehansko-tehniške obrti. (Na I. mestni deški šoli.) Vsled razpisa visokega c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 6. marca 1856. 1., št. 2385, se je ustanovila v Ljubljani nedeljska šola za obrtnike, pomočnike in vajence, ki je bila združena s tukajšnjo tedanjo nižjo realko. Poučevalo se je ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. dopoldne prostoročno in geometrijsko risanje. Leta 1859. so se poleg risanja uvedli kot predmeti tudi nemščina, računstvo in zemljepis, leta 1860. pa še prirodopis, fizika in kemija; pouk je trajal od osmih do dvanajstih dopoldne. Učni jezik je bil nemški. Za rokodelčiče z nižjo izobrazbo se je ustanovila leta 1874. na I. in II. mestni deški šoli obrtna pripravljalnica, ki pa ni bila v zvezj z obrtno šolo na realki. Z ustanovitvijo Tretje mestne deške ljudske šole se je ustanovila taka obrtna pripravljalnica tudi na tej šoli. Vsled razpisa ministrstva za nauk in bogočastje z dne 24. februarja 1883. 1., št. 3674, se je obrtna nedeljska šola preosnovala v obrtno nadaljevalno šolo z novim učnim načrtom in novim pravilnikom. K temu razpisu je izdal minister za nauk in bogočastje dne 5. aprila 1883. tudi poseben izvršilni predpis. Uvedli so se novi, bolj praktični predmeti in pomnožilo se je tudi število učnih ur; zaraditega se je poučevalo tudi ob delavnikih zvečer. Vsled razpisa ministrstva za bogočastje in nauk z dne 25. decembra 1907, št. 50.742, se je šola preosnovala v tem smislu, da so se tri obrtne pripravljalnice združile z obrtno nadaljevalno šolo na c. kr. realki. Izpremenil se je razmeram primerno tudi pravilnik in učni načrt; učni jezik je bil deloma slovenski, deloma nemški. Vsled razpisa šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani z dne 7. aprila 1909, št. 25, se je s šolskim letom 1909/10 obrtna nadaljevalna šola zopet preosnovala: L v strokovno nadaljevalno šolo za ine-hansko-tehniške obrti na I. mestni deški ljudski šoli. 2. v strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na II. mestni deški ljudski šoli. 3. v strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrti na mestni nemški deški ljudski šoli. * ČMlLE ZOLA: Rim. (Dalje.) »Da«, je zaključil Prada, »vdal se je kardi-uhi Sanguinettiju, ker gleda v njem velikega aPeža, jutršnjega papeža, ki mora iz Rima ^Praviti edino glavno mesto vseh narodov. ‘udi to se ne godi brez kakšnega nizkega ?stihlepja; nemara bi rad dobil na primer na- kanonika ali pa si zagotovil pomoč pri raz-j!111 malih neprilikah življenja, kakor tisti dan, f? ie hotel rešiti svojega brata iz zadrege. Judje polagajo svoje upanje v kardinala, kadi r,f*avij° na terno v loteriji; če postane kar-Ual papež, pridobe premoženje . . . Zato ga Uh *am st°l)ati s takimi dolgimi koraki; ir, . se mu, da bi izvedel, če bo Lev XIII. umrl če zadene terno s Sanguinettijem pod u>ro.« v »Torej mislite, da je papež tako bolan?« je rasai Pierre z zanimanjem in nemirom. (Jiof se je smehljal in je dvignil obe roki. t( »tli, kdo bi to vedel? Vsi so bolni, čim je re v njihovem interesu. Toda zdi se mi, da mu s ni dobro; baje ima nekaj s črevesi, in v nje-UJ! starosti je najmanjše bolehanje lahko °depoino.« ten ^e^°l’ko korakov sta šla molče dalje; po-1 sp je duhovnik zopet oglasil z vprašanjem, lij. *ledaj ima pač kardinal Sanguinetti ve-J upanje, če bo Sveta stolica prosta?« tak cJ'k° l|l)anie- Veliko upanje! To je zopet a nvv- ^ nihče nič ne ve. Res je, da Ra v' r.c^’ 0 kateri muce nič ne ve. Res je, dost ej° mec* ni°K°če kandidate, in če bi za- d0v0Va*a želja, bi bil Sanguinetti gotovo bo- j5,rLl Papež, zakaj po tem hrepeni silovito in z '?io t10 strastjo. Ta najvišja častihlepnost ga rabr do T° ic ccl° njegova slabost; ob- bitj fa Se’ 'u to tudi ve. Za zadnje dni boja mora Ce tor.cj Pripravljen na vse. Bodite prepričani: žato iC ta trcn°tck tukaj zaprl, se je zgodilo • da tem lože vodi bitko iz daljave, v tem ko umetno kaže jako učinkujoče poželjenje po osamljenosti in po pokoju.« Obširno in dopadljivo je govoril o Sangui-nettiju, čigar spletkarstvo, silovito osvojeval-nost in prekomerno, celo nekoliko vznemirljivo delovanje je ljubil. Spoznal ga je, ko se je vrnil iz dunajske nunciature. V kupčijah je bil jako izurjen, in že takrat se je namenil, da poseže po tiari. Ta častihlepnost je pojasnjevala vse — njegove spore in sprave z vladajočim papežem, njegovo naklonjenost do Nemčije, kateri je sledil nenaden obrat k Franciji, in njegovo neenako vedenje napram Italiji. Najprej je izražal željo po spravi, potem je zopet kazal brezpogojno nepopustljivost; nobena koncesija se ne sme dovoliti, dokler ni Rim izpraznjen. Navidezno se je držal nadalje tega; delal se je, kakor da obžaluje nedosledno vladanje Leva XIII., kakor da ognjevito občuduje Pija IX., velikega, junaškega, odpornega papeža, čigar dobro srce ni izključevalo neomajne kreposti. To je imelo reči, da hoče v cerkvi, kateri sc ne spodobi nevarna popustljivost politike, zopet vpeljati dobrohotnost brez slabosti. Kljub temu ni pravzaprav sanjal o ničemur kakor o politiki iu je pač moral dospeti do popolnega programa; sam namenoma ni z njim prihajal na dan, ali njegovi varovanci, njegove kreature so ga razširjale z vzhičenimi in skrivnostnimi obrazi. Odkar je začel papež spomladi bolehati, je živel v smrtnem nemiru; kajti raznašala se je govorica, da se bodo jezuiti vdali in podpirali kardinala Boccanero, dasi jih nikakor ne ljubi. Nedvomno je ta preveč robat, pretirano pobožen, kar je v tem stoletju strpnosti nevarno — toda ne pripada li patricijatu, ne bi Ii njegova izvolitev pomenila, da se pa-peštvo nikdar ne odpove posvetni vladi? Od tega časa se je Sanguinetti začel bati Bocca-nere; nič več ni živel, videl se je že oropanega, in svoj čas je tratil s tem, da je iskal načine, kako bi se rešil tega vsegamogočnega tekmeca. Kar nič ni varčeval z odurnimi povestmi, kako je popustljiv napram Benedeti in Dariju in vztrajno ga je slikal za Antikrista, čigar vlada bi morala dovršiti razdejanje papeštva. Njegov zadnji račun, da bi zopet pridobil podporo jezuitov, je bil torej osnovan na tem, da je dal po svojih zaupnikih razširjati glas, da ne bo le on edini varoval nedotakljivo načelo posvetnega gospodstva, temveč da prevzame tudi dolžnost vnovič osvojiti to vlado. Imel je načrt, ki so ga šepetali od ušesa do ušesa — načrt, po katerem mora kljub navideznim popustom zmagati in ki je v svojih učinkih uničevalen. Katoličanom ne bo več prepovedoval udeležbo pri volitvah in kandidature, spravil bo najprej sto, potem dvesto, potem tristo pristašev v zbornico, potem poruši savojsko monarhijo in ustanovi nekakšno velikansko federacijo pokrajin, tej pa bo vzvišeni predsednik zopet Rim posedujoči Sveti oče. Ko je Prada dovršil, se je zopet začel smejati in kazati svoje bele zobe, ki niso bili nikakor ustvarjeni zato, da bi izpustili plen, ki ga 'drže. »Torej vidite, braniti sc moramo, ker nas hočejo pometati vun. Na srečo so pri takih rečeh še male zapreke. Ali take sanje vendar silno učinkujejo na gotove prenapete možgane, kakor na primer na Santobonove. Vidite, to je človek, katerega bi Sanguinetti lahko povedel jako daleč z eno samo besedo, če bi le hotel... Oj, ta ima dobre noge! Le poglejte tja gor! Ze je dospel do male kardinalove palače, že vstopa — ona bela vila, vidite, z izklesanimi balkoni.« Zares je bilo videti malo palačo, eno prvih hiš v Frascatiju; bilo je moderno poslopje v renesančnem slogu, čigar okna so gledala na neskončnost rimske Kampanje. Bilo je enajst. Ko se je Pierre poslovil od grofa, da bi sam šel gor in opravli svoj poset, je ta še trenotek podržal njegovo roko. »Veste, če bi bili prav ljubeznivi, bi še zajtrkovali z menoj ... Ali Vam je všeč? Po- iščite me, čim ste prosti, tam v oni restavraciji z rožnatim pročeljem. V- eni uri uredim svoje opravke, pa bom prav srečen, če ne bom moral sam jesti.« Začetkoma se je Pierre branil, toda imel ni nobenega primernega izgovora, in naposled se je moral vdati, premagan od Pradove resnične očarljivosti. Ko sta se ločila, je imel le eno cesto, da je prišel do kardinalovih vrat. Ta je bil zelo pristopen, deloma ker je čutil potrebo zgovorljivosti, deloma ker je preračunjeno hotel igrati poljudnega moža. Zlasti v Frascatiju so se odpirala njegova vrata celo pred najpreprostejšim talarjem na stežaj. Mladega duhovnika so takoj pustili do njega; ni se malo čudil ob tem sprejemu, ker se je spominjal na slabo voljo sluge v Rimu, ki mu je odsvetoval od te poti, češ da je Njega eminenca bolehen in I ne mara, da bi ga motili ljudje. V resnici ni bilo niti govora o kakšni bolezni, zakaj vse v tej udobni, od solnčne svetlobe preplavljeni vili se je smehljalo in bleščalo. Čakalnica, v kateri so ga pustili samega, je bila opremljena s strašnim rdečim baržunastim pohištvom, ali razsvetljevala jo je najkrasnejša luč sveta in gledala je na to izredno, golo, ravno Kampanjo, ki jo dela večna Fata Morgana preteklosti krasno brez primere. Zato je tudi stopil, ko je čakal, da ga pokličejo, k široko odprtemu oknu balkona in zatopil svoj pogled v neskončno morje travnikov tja do belo se lesketajočega Rima v daljavi, nad katerim se je vzpenjala kupola svetega Petra — mala, bleščeča pega, komaj tako velika kakor noht mezinca. Komaj je bil stopil k oknu, ko ga je presenetil razgovor, čigar posamezne besede so povsem razločno segale do njega. Sklonil se je in naposled je razumel, da se je Njega eminenca sam na drugem balkonu pogovarjal z nekint duhovnikom, od katerega je videl le talar. Sicer pa je vendar le takoj spoznal Santobona. Prvi hip se je hotel takoj umakniti, ali potem so ga zadržale besede, ki jih je slišal. 4. v splošno obrtno nadaljevalno šolo na III. mestni deški ljudski šoli. S to preosnovo je obrtno nadaljevalna šola na c. kr. realki prenehala in se preselila z vsem inventarom na imenovane mestne deške ljudske šole; uveljavil se je tudi nov pravilnik in uvedel posameznim obrtnim nadaljevalnim šolam primeren učni načrt. S to preosnovo se je uvedel tudi slovenski učni jezik in odpravil večerni pouk. Strokovno nadaljevalna šola za mehansko-tehniške obrti je bila v minulem letu razdeljena na 3 razrede s 3 vzporednicami. Število učnih Hr na teden v vseh razredih 50, število učencev na začetku šolskega leta 190, na koncu leta 164; od teh jih je doseglo učni smoter 147, 33 z odliko oziroma pohvalo. Po obrtu je bilo ob sklepu šolskega leta: 64 strojnih ključavničarjev; 14 kovačev; 7 kolarjev; 15 mehanikov; 5 model, mizarjev; 6 puškarjev; 6 sodarjev; 1 tehtničar; 7 urarjev; 13 vlivarjev; 17 kovinskih strugarjev; 7 glasbi-iarjev in 2 kirurg, mehanika. Splošna obrtna nadaljevalna šola. (Na 111. mestni šoli.) Z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 22. septembra 1901, št. 13.679, se je ustanovila na 111. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani obrtna pripravljalnica s tremi oddelki. V to šolo, ki se je otvorila 1. oktobra 1901, so se sprejemali vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 28. septembra 1901, št. 847, taki obrtni vajenci, ki so stanovali v obližju šole, t. j. z Viča, iz Šiške in frančiškanske, oziroma trnovske fare, kolikor je zadnje ob Tržaški cesti. Učilo se je vsak teden po šest ur, ob nedeljah od 9. do 12., ob torkih in petkih od 7. do pol 9. zvečer. Učni predmeti so bili risanje, slovenski jezik, pisanje in računstvo. Vsled razpisa c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 15. decembra 1907, št. 50.742, se je šola preosnovala v tem smislu, da so se tri obrtne pripravljalnice združile z obrtno nadaljevalno šolo na c. kr. realki. Izpremenil se je tudi pravilnik in učni načrt. Z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 29. junija 1908, št. 14.819, je bila imenovana obrtna pripravljalnica preosnovana v enorazredno obrtno-nadaljevalno šolo z dvema oddelkoma. Sprejemali so se v ta zavod vajenci iz določenega mu okoliša, ne glede na stroko. Ker so bile v tečajih zastopane vse mogoče obrti, in ker se je pouk vršil deloma tudi v večernih urah, je bilo poučevanje težavno in tudi uspehi neprimerni velikemu trudu in naporu učiteljstva. Z razpisom šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani z dne 7. aprila 1909, št. 25, pa se je ljubljanska obrtno-nadaljevalna šola sploh preosnovala. Na III. mestni deški ljudski šoli se je nastanila dvorazredna splošna obrtna nadaljevalna šola z enim pripravljalnim in dvema nadaljevalnima razredoma. Za to šolo so bili določeni živilni, uživalni in nekateri drugi obrti. Namesto večernih ur se je uvedel dnevni pouk ob nedeljah in četrtkih dopoldne. Ta preosnova je razbremenila vajence in učiteljstvo. Pouk je postal intenzivnejši, ker se obrti poučujejo več ali manj ločeno in napredek je očividen. V začetku šolskega leta 1911/12 so se preselili vsi umeteljni obrti na IV. mestno deško ljudsko šolo na Prulah in ostali so na tukajšnji III. mestni deški ljudski šoli le živilni in uživalni obrti, to je mesarji, pekarji, medičarjj, sladči-čarji, brivci, dimnikarji, vrtnarji in vrvarji. Letos se ni nabavilo nič novih učil. Splošna obrtna nadaljevalna šola nima knjižnice. Število tedenskih učnih ur v minulem sol-skem letu je bilo v vseh razredih 25; število učencev na začetku šolskega leta 78, ob sklepu 55. Učni smoter jih je doseglo 58, 11 z odliko oziroma poliva k). Po obrtu je bilo 31 mesarjev, 30 pekarjev, 6 medičarjev, 5 vrtnarjev, 2 vrvarja in 4 brivci. Najbolje so pogodile tiste gospodinje, ki so si izbrale za svoj kavni pridatek Kolinsko kavno primes. Kolinska kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek, kar dobro ve vsaka naša gospodinja, ki jo rabi. Kakor slab kavni pridatek kavo lahko popolnoma pokvari. tako pa dober kavni pridatek kavo napravi okusno in slastno. Da ii namreč izvrsten okus. prijeten, vonj in lepo barvo. V največji meri da te dobre lastnosti kavi samo Kolinska kavna primes. Odtod velika priljubljenost Kolinske kavne primesi pri vseh naših gospodinjah. One kupujejo samo Kolinsko kavno primes, ker so z njo v vsakem oziru najbolj zadovoljne. Ljubljana in Kranjsko — »Slov. Narod« in liberr.!na soc. politika. Brutalni nastop liberalne in nemško-nacionalne večine v ljubljanskem občinskem svetu, ki je odbila Kristanov predlog za delavstvo pri mestnih delih, je našel vnetega zagovornika v »Slov. Narodu«. Polemika z »Narodom« o socialno-političnih rečeh je silno težavna, ker se nanja razume kakor zajec na boben, a polemika pravzaprav ni pouku namenjena. Tako trdi »Narodov« modrijan, da bo Kristanov predlog izvedljiv šele tedaj, če obvelja v stav-binski stroki — tarifna pogodba. Take glupo-sti ni slišati vsak dan. Kristanov predlog ne zahteva drugega nič, nego da si občina pri razpisu mestnih del ohrani socialno-politično ingcrenco in da zastavi svoj vpliv v prid delavcev in nastavljencev. kakor dela že na tisoče občin drugod po svetu. V strokah, kjer obstoje tarifne pogodbe, je naravno, da vztraja na tarifni zvestobi tvrdke, kateri je delo izročila. ker so v tarifni pogodbi izražene tiste minimalne zahteve, ki jih delavstvo dotične stroke terja. Za stroke, kjer tarifnih pogodb ni, obvežejo napredne občine ■— med te pa ni šteti ljubljanske občine z liberalno večino — podjetnika na tiste minimalne zahteve, ki jih postavlja delavska strokovna organizacija ali občinski odsek ali pa iz delavcev in delodajalcev sestvaljena komisija. Če »Narod« tega ne ve, je vsekako nevednost, za katero nismo odgovorni; če pa na podlagi svoje pastirske nevednosti sklepa o izvedljivosti ali neizved-ljivosti reči. ki so drugod tisočkrat in tisočkrat uvedene, je to — milo rečeno — velikanska in neodpustljiva predrznost. — AH delavec ni človek? »Slov. Narod« v svojem nerodnem zagovoru, iz kojega zija povsod debela nevednost, trdi, da občina ne more nič vplivati na mezde pri delih, ki jih sama oddaja, če neče sama stroškov plačati. Liberalnemu žurnalistu se zdi imeniten argument. v resnici je pa le sramotno izpričevalo za naziranje, ki ga imajo v liberalnih vrstah o delavstvu. Nam se zdi čisto v redu in popolnoma naravno, da mora občina pri svojih delih skrbeti za poštene mezde, za dobra stanovanja. za zmeren delovni čas itd., četudi bi morala vse to iz svojega plačati. Naše skromno mnenje je. da delavec ni pes. kateremu je prostor odkazan na gnojišču; pa tudi stroj ni. ki bi vlekel noč in dan. Vzlic »Narodu« si drz-nemo celo mislitj, da je tudi delavec človek, ki mu gre za pošteno delo pošteno plačilo. Če terjamo od vsakega posameznika, da pošteno i avna z delavstvom, ki mu delo opravlja smemo s tem večjo pravico zahtevati to od javne korporacije. Občina, ki ima v sebi kaj socialne vesti in nekaj časti, mora preprečiti, da se ne penove pri kanalizacijskih delih kričeči ekscesi delavskega izkoriščanja, ki so se godili ob regulaciji Gruberjevega kanala. — Ampak vsa stvar ima se drugo lice. Naše mnenje je. da zahteva vsako delo svoje plačilo in da je dolžnost občine, da garantira delavstvu pn svojih delih poštene mezde in spodobne delovne pogoje, če tudi mora plačati diferenco. !nncr|ja bil n’ Pr- tudi amsterdamski občinski svet. ki se je odločil za oddajo del z mezdno klavzulo, dasi je bila za poldrug do dva odstotka dražja. Ampak vrhu tega je še neresnica, da mora občina, če si izgovori in-gerenco na mezdne in delovne pogoje, sama plačati vso diferenco. Zakaj ponudbe, ki jih se-s avljajo za mestna dela potezajoči se podjetniki, slone^ pač na normalnih delavskih mez-aah in občina jih v celotnem znesku tudi pošteno plača. Ko ima podjetnik enkrat pogodbo v žepu. potem se začne nesramno tlačenje da si prilasti velik del v kalkulaciji delavstvu'namenjene svote. Da se tako godi, pričajo javna tlela v zasebni režiji in da so take škandalozne razmere mogoče, je krivo ravno to. da si obema ne zagotovi kontrole, če delavstvo v resnici vziva vse tisto plačilo, ki ga je podjetnik v Ponudbi občim zaračunal. Na to kontrolo je >'ieril Kristanov predlog v občinskem svetu X; na; ki I)(,zna le ob volitvah r?-* £ l)rosur vkuP namešanih socialno-po- litičmh traz. ga je brez sramu poteptala. Smešna poza z nemškim nacionalizmom pobratenega slov. narodnjaštva. V »Zarji« smo objavili predlog o razmerju naše do češko so-cialno-demokratične stranke, ki pride na strankinem zboru v razgovor. Predlog izraža mnenje poedinca. ki ga je vložil, in še preden je strankin zbor imel priliko, da se izreče o njem, spušča liberalno časopisje neslane tirade o »nemški komandi« in kar je drugih takih preležanih otročarij iz narodnjaškega arzenala. Liberalci, ki so prav te dni v občinskem svetu prav krepko dokazali, da jim je delavstvo deveta briga, se zato tem živahneje zanimajo za njegovo stranko. Kot strankino glasilo ne anti-cipiramo sklepa strankinega zbora in se v tem razlikujemo od breztaktnih liberalnih časnikarjev. ki se vtikajo v stvari, ki jih ne razumejo. I oliko pa lahko rečemo, da imajo ravno liberalci jezik za zobmi držati o »nem- komandi«, ki smo jih ravno pretekli teden v občinskem svetu zasačili, ko so na komando nemsko-nacionalnega Pammerja pohodili delavsko zahtevo. Kadar gre zoper delavstvo, so slovenski in nemški narodnjaški hujskači kakor bratje. Kronika ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šol. Šolsko leto 1911/12 se je pričelo dne 24. septembra z vpisovanjem in v nedeljo dne 1. oktobra pa z rednim poukom. Vsled sklepa šolskega odbora z dne 11. septembra 1911 so se preselili moški oddelki šole za umetne in oblačilne obrti na novo IV. mestno deško ljudsko šolo na Prulah. Zenski oddelki, ki so bili doslej nastanjeni na mestni nemški dekliški šoli, so Se zajedno preselili začasno na mestno nemško deško ljudsko šolo. Zdravstveno stanje učenk in učencev je bilo ugodno. C. kr. nadzornik za strokovne nadaljevalne šole. gosp. ravnatelj Ivan Šubic, je vse šole nadzoroval; tudi člani šolskega odbora so prisostvovali pouku v posameznih razredih. Dne 25. aprila je v spremstvu nadzornika za obrtne nadaljevalne šole, g. ravnatelja Ivana Šubica, nadzoroval šoli za mehansko-tehniško obrt in za stavbno obrt c. kr. dvorni svetnik g. dr. Henrik Redi; moške oddelke strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne snovi je pa ta dan v spremstvu g. dež. šol. nadzornika Fr. Hubada nadzoroval g. dež. predsednik, ekscelenca baron 1. Schwarz. Domačih učiteljskih konferenc so imeli učiteljski zbori vsake šoli štiri. Pri teh konferencah se je posvetovalo o zadevah pouka, discipline in šolskega obiskovanja, o napredku učenk in učencev in o nabavi potrebnih učil. Dne 25. aprila so bile vse vajenke v spremstvu učiteljstva v tukajšnji predilnici; dne 14. marca pa vajenci strokovne nadaljevalne šole za umetne in oblačilne obrti v usnjat ni g. K. Polaka. Z razpisom š. o. z dne 12. septembra 1911 je bil imenovan za voditelja na splošni obrtni nad. šoli g. nadučitelj .los. Cepuder in za voditelja moških oddelkov strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti pa g. nadučitelj Janez Levec. Strokovni tečaj za izobrazbo učiteljev risanja se vrši letos od 15. aprila do 15. julija na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani. Šolsko leto se je zaključilo v nedeljo dne 28. aprila z razstavo šolskih izdelkov. Opoldne so se pa učenkam in učencem razdelili njih izdelki, izkazi in odhodna izpričevala. Najmarljivejše učenke in učenci so bili obdarovani s hranilnimi knjižicam po 20 K in 5 K. Novo šolsko leto 1912/13 se bo začelo s poukom v četrtek, dne 3. okt., učenci in učenke se bodo pa. sprejemale od 24. septembra dalje. Vajenci in vajenke, ki vstopijo v šolo nanovo, se morajo izkazati z odpustnicami ljudske šole; vajenci in vajenke, ki so strokovno nadaljevalno šolo že pohajale, pa s svojim zadnjim izkazom, oziroma izpri-čevalom. Uradne ure za stranke med počitnicami bodo naznanjene v veži vsake šole. — Ljudski koncert. Splošna delavska zveza »Vzajemnost« za Kranjsko v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26. maja 1912 na čast udeležencev strankinega zbora v veliki dvorani »Narodnega doma« ljudski koncert s sodelovanjem tambu-raškega zbora moščanske podružnice in pevske podružnice »Vzajemnost« v Ljubljani. Spored: 1. * »La Marseillaise«, izv. tamburaški zbor. 2. F. Lehar: Arija iz operete »Vesela vdova«, izvaja tamburaški zbor. 3. Iv. pleni. Zajc: »Večer na Savi«, izvaja tamburaški zbor. 4. A. Leichner: »Svobodi«, poje pevski zbor. 5. V. Klaič: »Svračanje«, izvaja tamburaški zbor. 6. O. Fetras: »La Barcarolle«, valček iz Offenbachove opere »Hoffmanove pripovedke«, izvaja tamburaški zbor. 7. Ivan plem. Z^jc: >;Domovini in ijabavi«, izvaja tamburaški zbor. 8. * »Rožmarin«, poje pevski zbor. 9. Leo Fali: »Dolarska princesa«, valček, izvaja tamburaški zbor. 10. P. Mascagni: lntermezzo iz opere »Cvalieria rusticana«, izvaja tamburaški zbor. 11. H. V. Vogrič: »Lahko noč«, poje pevski zbor. 12. * »Ruski ciganski valček«, izvaja tamburaški zbor. 13. V. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica, izvaja tamburaški zbor. Dirigent pevskega zbora sodr. P. Balog, tamburaškega zbora sodrug Št. Lehpamer. Začetek ob polu 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Na obilen obisk vabi sodružice in sodruge centralni odbor. •— Planincem. Dne 24., 25., 28. do 31. t. m. potem dne 1., 3. in 4. junija t. 1. bodo ostre strelne vaje lovskega bataljona v Trbižu v dolini Planica, južno od Rateč, cel dan od 7. zjutraj do 5. popldne z glavno strelno smerjo večinoma »jug«. Hoditi po teh ogroženih krajih. t. j. južno, kakor uporaba slehernega prehoda v dolino Planico je v gori navedenem času vsled nevarnosti prepovedano. — Stoletni grobovi. Anton Hribar na Dobravi pri Ihanu je izkopal pri kopanju barve več sto let stare grobove. Grobovi kažejo veliko starodavnost in so jako zanimivi. V grobu je navadno več prstenih in steklenih posodic razne oblike in velikosti, svetilka in denar. Vse to je lepo zloženo v duplino iz opeke precej globoko v zemljo. V enem. minoli teden izkopanem grobu pa je bil poleg tega tudi prstan z velikim plavim očesom, na katerem so izreze in svetilka prav dobro ohranjena; najbrž je bil to grob imenitnejšega. Prijatelji starinskih spominov si te zanimivosti lahko ogledajo pri najditelju na Dobravi. — Še dva ponesrečena Slovenca na »Ti-tanicu«. Avstrijski generalni konzul v Londonu je poročal predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju, da sta se ponesrečila na »Ti-tanicu« tudi avstrijska državljana Jakob Pašič iz Štrekljevca. okraj Črnomelj in Janko Vouk iz Jesenic, okraj Radovljica. Pasji kontumac. Ker se je pred kratkem pripetil v 'Ljubljani pri tuji psici slučaj stekline, je c. kr. deželna vlada razglasila pasji kontumac za občine Dobrava. Vič. Spodnja Šiška, Ježica. Moste. Dobrunje (za vasi: Zgor. in Spod. Hrušica, Fužine. Rdeči križ, Stepanja vas, Bizovik) in Rudnik. Vsi psi morajo imeti nagobčnik ali pa morajo biti priklenjeni. Izvzeti so vozni in lovski psi. toda samo za čas vporabe. Psi, ki bi hodili okrog prosti, se bodo pokončali, lastniki bodo pa strogo kaznovani. Vsako sumljivo obolenje psa ali mačke, ima gospodar nemudoma naznaniti županstvu. — Pozor pred sleparji. Predkratkim sta ponujala v Idriji dva agenta neke budimpe-štanske tvrdke rudarjem krucifikse z avtomatično godbo po ugodnih plačilnih pogojih. Vsak kupec jima je moral odšteti na roko vsaj 14 K, ostanek pa v mesečnih obrokih. Kupci so bili nemalo začudeni, ko so prejeli z naročenim predmetom cel račun. Nepoštena agenta oblasti zasledujejo. — Gozdni požar na Kalu. Iz Postojne poročajo, da so iskre železniške lokomotive zanetile blizu čuvajnice št. 771 na progi St. Peter-Trst ogenj, ki je uničil hektar mladega gozdnega nasada in povzročil škode za 800 kron. Požar so domačini kmalu omejili. — Praznoverje. Z Bučke poročajo: V naši občini se je vsled kačje okrožnice dež. odbora razvnel živahen lov na strupene kače. Dozdaj je bilo prinesenih na županstvo VI glav. Naj-strastnejši lovec je Janez Kralj iz Sel. ki je sam pobil 62 modrasov. Dne 14. t, m. pa je imel smolo in ga je strupena pošast pičila v prst na desni roki. Navzoči sinek mu je trdo prevezal prst nad rano, a namesto da bi se takoj podal k zdravniku, je obiskal nekega zagovarjalca na Studencu, ki je skušal z vsakovrstnimi formulami »panati« kačji strup. Ali vzlic vsem zagovorom je roka vedno bolj zatekala in nesrečnik se je z velikimi bolečinami privlekel domov. Nato je zavžil veliko množino žganja in to ga je rešilo, da se mu na bolje obrača in da je upanje za okrevanje. Svojo praznovernost bi bil siromak kmalu z življenjem plačal. Požig na Uršnih selih. Ogenj je.Jutkor smo že poročali, izbruhnil v nedeljo ob 7. zvečer v neki kovačnici in se naglo razširil na poslopja Janeza in Vincenca Klobučarja; vsega vkup je zgorelo devet poslopij z nekaterimi premičninami v vrednosti 10.000 kron. Janezu Klobučarju je zgorelo troje prešičev. Oškodovani posestniki so zavarovani. K sreči je pihal nasproten veter, da ogenj ni preskočil na druga poslopja. Kakor se je izkazalo, je ogenj nastal vsled požiga. O teni poročajo naslednje podrobnosti: V nedeljo popoldne sta popivala na Uršnih selih v topliški občini pri Novem mestu delavca one proge belokranjske železnice, ki teče mimo Uršnih sel, in sicer Juri Kavčič iz Železnikov na Gorenjskem in Jože Bezeg iz Rakitnice pri Ljubljani. Iskala sta stanovanje na Uršnih selih, od koder bi jima bilo blizu na delo, a domačini so ju povsod odklonili. Razjarjena sta šla v Klobučarjev vinotoč ter popila okolo sedem litrov vina. V pijanosti je Kavčič zagrozil, da bo upepelil vas; svojo grožnjo je izpolnil. Požigalca so še tisti večer izsledili in so ju izročili novomeškemu okrožnemu sodišču. — Uboj na Jesenicah. Franc Pipan, rojen leta 1886., iz Smlednika, sedaj na Jesenicah, je v noči od 18. na 19. t. m. zabodel železniškega kurjača Guriča pred gostilno gosp. Mesarja na Jesenicah. Ker je Pipan Guriča z nožem naravnost v srce zabodel, je bil Gurič v treh minutah mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Jesenice, Pipana pa so orožniki odvedli v Kranjsko goro. Vzrok spopada je bilo neko nesporazum-ljenje na cesti. Gurič je prvi Pipana s palico naj padel in udaril, ko je Pipan stekel, ga je Guric vjel in nato je potegnil Pipan nož iti Guriča zabodel. — V blejskem jezeru je utonil. 18. t. m. so potegnili iz blejskega jezera moško truplo-Agnoscirali so v njem 491etnega mizarskega mojstra Nikolaja Tuška, ki je prejšnji večer popival in na povratku domov v temi zašel v jezero. — Poskusen vlom v poštni urad. Pred tednom je skušal neznan vlomilec vdreti v poštni urad v Selcih; potrgal je železno omrežje iz okna, v tem pa je bil prepoden. Pustil je tri metre dolg lesen drog. v , — Težke opekline je dobil dninar Jozet Benedičič v Zalem logu nad Škofjo loko. Razbila se mu je steklenica špirita in se je z njim polil po obleki. Vsled neoprezne dotike z g?" rečo smodko se mu je obleka užgala. Preden J° je pogasil, je dobil tako težke opekline, da so ga prepeljali v deželno bolnico. — Neznano truplo. Iz Kamnika poročajo-Pred štirinajstimi dnevi je prosil neznanec Marijo Hubadovo iz Povodja za prenočišče. Šel Je spat v šupo, naslednji dan pa so ga našli mrtvega. Identitete doslej še niso dognali. Star le bil okolo 50 let, vitke postave; na desnem licU je imel kot grah veliki bradavici, sivomodre oči, rdečkaste, nekoliko posivele brke, sive lase in plešo. Pomanjkljiva obleka je obstoja**1 iz modrih platnenih hlač, temnorjavega telovnika in z žeblji kovanih visokih čevljev. — Nova pošta na Brezjem se otvori s 16. julijem. Zvezana bo z enkratno vozno pošto s poštnim in brzojavnim uradom v Ka' dovljici. • — Osebna vest. Predvčerajšnjem sta stre ljala na vojaškem strelišču tudi župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel Triller. — Pozor. Kakor znano, je promet za P^' šce in vozove po Gruberjevi cesti do preklica ustavljen in smejo tam hoditi le oni. ki irna’ v to svrho magistratno dovoljenje. Mnogo s jih pa ti odredbi noče pokoriti in hodijo tan ter s tem ovirajo delo. Sedaj je tam permane ten stražnik, ki ima strog nalog vsakega. bi tam brez dovoljenja hodil, ovaditi in bou dotičnik strogo kaznovan. Torej, pozor! — Poskušen samomor. Franc Iglič, trgovec s papirjem na Mestnem trgu, si je včeraj zjutraj okrog 10. ure pognal iz samokresa krog: ljo v glavo. Takoj na lice mesta dospeli resiu voz, ki ga je hotel v bolnišnico prepeljati, zavrnil z razlogom, da se hoče sam z izvose-kom tje peljati. Kakor kaže to razpoloženje ranjenega Igliča, rana ni smrtno nevarna. Vzro* samomora so najbrže denarne kalanuteie-Iglič se nahaja sedaj v Leonišču. —Um se je omračil skladiščniku Matej Miklavčiču. Prepeljali so ga na opazovalni oa-delek deželne bolnišnice. _ , — Elektrika demonstrira. Včeraj dopo dne je prišla s Cantonijeve hiše na Mestne trgu razobešena zastava y stik z žico eie trične železnice ter se osmodila. Kakor c jemo. se zoper nepatriotično elektriko kaze ska preiskava ne uvede. e — S trebuhom za kruhom. V pondeljek * je z južnega kolodvora odpeljalo v Amen* 120 Hrvatov ,15 Slovencev in 67 Macedonce * nazaj je prišlo pa 60 Hrvatov. 40 Hrvatov je s v Heb, 40 Italijanov se je odpeljalo na DulU ’ 37 pa na Dolenjsko. — Izgubila je gospa Karolina Schauto zelenkast svilnat dežnik. — Našla je Leopold Šimnovec srebrno zapestnico.________________ Štajersko. — Mlin za človeške kosti. V torek 14. t. m. se je na trboveljski novi Pral£ei smrtno ponesrečil delavec Volaj Nikolaj. -. je v pondeljek dne 13. majnika na delo li stal pri delu do torka zjutraj. Okoli 3. ZJUI .0 se je stroj ustavil. Volaj ki je bil izmučen ^ skrajnosti, se je vlegel na transmisijski i|r‘ ,ia in je na njem zaspal. Strojnik, ni pogledi \ jermen, je stroj pognal. Volaja je kolesa ter ga popolnoma razmesarilo. 1 c ul srečenec je zapustil ženo in šest p°P0',l( nepreskrbljenih otrok. Vsled revščine^ v ^ zini in vsled neverjetno majhne plače v« 60 vin. na dan) je bil prisiljen delati d° >e_ polne, nečloveške izmučenosti. Zadružni j- • gatje so za ubogo, nesrečno družino nal,'a<. ju plačilu: Kolenc Ludvik 26 K 68 vin.. Di° ^ Pavelšek 38 K 94 vin., Pečnik in Jazbec ' ^ 76 vin., Korimšek 6 K 36 vin., Zain?n ;eni 62 vin. in g. K. Režuii je nabral z V1,K -e 10 K. skupaj 123 K 36 vin., katera svota ^ izročila ubogi vdovi Volajevi. Delegatje kajo tem potom vsem darovalcem 'iva- 'nnj| si sodrugi, ki so izvoljeni kot delegatje na pri-, £nii naš strankin zbor, so vabljeni na sesta-5* ’. ki bo v petek 24. t. m. ob 8. zvečer v pro-jy.°rili političnega odbora (»Delavski dom«, ulica 'adonnina 15, drugo nadstropje, vrata 27). ^ — Zidarska veselica v Barkovljah. V ne- . 26. t. m. prirode barkovljanski zidarji jie °-prvo veselico v Barkovljah v konzum-in posojilnem društvu (Restaurant alla De^ra) ob sprehajališču. Na veselici sodeluje skp zk°r »I-iudskega odra« in godba zidar-Jjm organizacije. Razume se, da ne bo manj-0 drugih zabav. Veselica začne ob 4. popol-§jr’* 1 oliko za danes kot prednaznanilo. Ob-dru p.r°2ram objavimo prihodnjič. Naše soda jz mesta in bližnje okolice pa vabimo, 2j , P?Časte to prvo veselico barkovljanskih larjev z mnogoštevilnim obiskom. la Delavske zadruge za Trst, Istro in Fur-g0v'° ?o uvedle sledeče dispozicije, da bo mo-dividende hitro kalkulirati in jili hitro raz-Hle ! nied člane: S 30. junijem morajo biti iz-doh'!11110 vse niale znamke letošnje kupčijske Dividende sc bodo kalktilirale le na pod-v^l'ronskih znamk, ki jih bodo zadružniki .'ii zadrugam. Po 30. juniju se ne bodo izzvale več male znamke tekoče dobe z le-Q]inii 20kronskiuii znaiukatni. Ostale male ki ne bodo znašale svote 20 kron in j)r.f n,ale znamke, ki se ne bodo izmenjale ob času. pojdejo na račun prihodnje kup-in dobe. Zato je v interesu članov in hitre ^ne razdelitve dividend želeti, da vsi iz-1)aio male znamke o pravem času. Trsl.'~' ^ smrtni nevarnosti. Družina Nardin v $41 p,11' obstoječa iz 541etnega Andreja in cjn ,e Marije Nardin. 211etne dekle Ane San-W,lnc dveh sorodnikov: Jurija Černia, stale >L () let in Marije Hrovat, stare 63 let. se De ^^včerajšnjem zvečer podala k počitku, ‘l bi zaprla plin. Ponoči se je prebudil Andrej Nardin, napol mrtev in edini še pri zavesti ter klical na pomoč. Zdravnik rešilne postaje. ki je prihitel na lice mesta, je odstranil pretečo nevarnost. — Predrzen vlom. V nedeljo zvečer so vlomili neznani vlomilci v manufakturno trgovino Ohler & Komp. na Borznem trgu v Trstu .Odprli so glavna vrata s ponarejenim ključem. V trgovini so odtrgali vzidano malo blagajno, v kateri je bilo okroglo 3000 K in jo zavili v debel ovoj iz razne dragocene svile. Toda tega ovoja z blagajno niso upali odnesti skozi glavna vrata na Borznem trgu, marveč so poskušali odpreti in uiti skozi dvoriščna vrata, kar pa se jim ni posrečilo. Pustili so torej ta ovoj vprodajalni, odnesli pa so okoli 600 kron denarja, katerega so nabrali v raznih predalih. O vlomilcih še nimajo nobenega sledu. Delavsko gibanje. = Mezdno gibanje klesarjev v Ljubljani. Dne 15. maja so klesarji pri kamnoseku g. Alojziju Vodniku predložili novo delovno pogodbo, na podlagi katere se jim stopnjema povišajo plače. Uredil se je deloma znova tudi delovni čas. Pogodba je veljavna do 9. junija 1914. — Razvoj socialne demokracije v Združenih državah. Tajnik John Work je poročal na strankinem zborovanju v Indianapolisu o naraščanju socialne demokracije v Združenih državah. Kako mogočno narašča število članov, kažejo sledeče številke: leta 1903. je bilo le 16.000 članov, čez tri leta jih je bilo 27.000, leta 1909. je bilo 41.500 članov, leta 1910. je bilo 58.000 članov, prihodnje leto 84.700, in v marcu letošnjega leta je imela stranka že 125.826 članov. Pri volitvah je bilo oddanih socialno demokratičnih glasov: leta 1902. — 223.500; leta 1904. — 409.200; leta 1906. — 331.043; leta 1908. — 424.500; leta 1910. — 607.700. Pri letošnjih volitvah upajo, da se zadnje število podvoji. Stranka ima 13 dnevnikov, od teh je pet angleških (od zadnjega strankinega zborovanja sta dva nova), 298 tednikov (262 je angleških), 12 mesečnikov (10 je angleških). Medtem, ko so razpečali leta 1904. vsak mesec le za 350 dolarjev knjig, so prodali v prvem četrtletju leta 1912. povprečno za 1158 dolarjev. Pred dvemi leti še šest držav ni imelo državne organizacije, letos sta le še dve državi, Delaware in Južna Karolina, brez državne organizacije, vendar ima prva šest, druga osem krajevnih organizacij. Celo na Alaski je že 14 krajevnih organizacij. Lastno organizacijo si je ustanovil letos v januvarju zvezni distrikt, ki je bil doslej priklopljen Marylandu. Na Porto Riku je krajevna organizacija. Zelo lepo je napredoval tudi ženski odsek kot del strankinega biroja. Posebno skrb je posvečal ženski odsek ženski volilni pravici. Veliko državnih organizacij je ustanovilo posebne ženske biroje in razdelilo na stotisoče letakov. Na strankino zborovanje je došlo 25 delegatinj. Pred strankinim zborovanjem so imele vse navzoče socialistinje konferenco. Stranka je ustanovila več socialističnih šol, na katerih poučujejo učiteljice. Sodružice so izdelale za zborovanje mnogo poročil, ki se tičejo strokovnih organizacij, volilne pravice, poljedelstva, hišnega gospodinjstva, vzgoje, strokovne izobrazbe, poselskega vprašanja in propagande med inozemskim ženstvom. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : . 18. izkaz: ==========] Habert pri Reberšaku 44 vin., I. Leskove, Pulj £00 v, neimenovan 20 vin., A. Sever ob priliki poroke 110 vin., Štern na shodu v Štorah 344 vin., vesela družba rezervistov 17. pešpolka 260 vin., od miljonske veselice .pri Anžoku* v Spodnji Šiški 1104 vin, I. Noč, na Koroški Beli, na shodu konzuinentov 500 vin., ga. Roza Čepin na veselici pevskega društva .Naprej ‘ v Zagorju 376 vin., vesela družba po Be-seni£arju in sicer: Mihelčič 20 vin., Civha 50 vin., neimenovan 120 vin., ker je rekel gospod 30 vin., Bučar 2 vin., Čifut 50 vin., zato ker da Čifut, da Vičan tudi 50 vin., V. Šuštaršič 20 vin., A. Dolinčar 80 vin., naj je vesela še tako zabava, Jeseniški sodrugi tebe ne pozabijo „Zarja* 542 vin.; pri veseli zabavi „v Ameriki’ po sodmgu O. Welss in 1. Šlibar: 1. FrOlih 40 vin., A. Koranter 40 vin., gost M.Wer-gles 50 vin., Fr. Skrivnost 40 vin, V. Wrester 20 vin., I. Frissing 20 vin, M. Ferčej 20 vin., L. Ošegcr 20 vin., neimenovan 10 vin., vesele botrice Koroške mojce 160 vin., Lenart, ker ni smel govoriti 10 vin., 1. Schleiher 20 vin., V. Stopar 20 vin., I. Kravanja 30 vin., A Rupnik 30 vin., Florjan Vrhunc 30 vin., Delegati konzuma: Korošin, ker je štirikrat rekel gospod 40 vin, L Udovč 10 vin, Čolnar 5 vin., Klemenčič 10 vin., Košir 10 vin , Erlich 20 vin., Turk 10 v., Buda 10 vin., Furlan Fličer 20 vin, Brodar fest fant 20 v, Karlo 30 vin., Volnič 10 vin., Veseličer 20 vin., Jamnik 10 vin., Kcrše 10 vin, Zupan mesto cigare 10 vin, Ceršek 10 vin., Romšak 20 vin., Uršič, nadsprevodnik 20 vin., Azenik, sprevodnik 24 vin., ker je rekel fličarca 10 vin., I. Svetlin kaj praviš 10 vin., Vrhunc 20 vin., A. Kristan 20 vin., Dražil 20 vin, A Komac 11 vin. Skupaj 74646 + 5192 = 79838 vinarjev. Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. Vestnik organizacij. Založba „Zarje“ ima danes ob 8. zvečer v sobi uredništva važno sejo! Mizarji dobe delo; kje, pove strokovno tajništvo, Še-lenbureova ulica 6, 11 nadstr Ženska podružnica ^Vzajemnosti" ima jutri v četrtek, 23. t. m , ob 8. zvečer redni občni zbor v salonit restavracije International" na Resljevi cesti. Sodružice, pridite vse! Na dnevnem redu je volitev novega odbora Od deželnega zastopstva stranke na Kranjskem. Ker večina zaupnikov in organizacij še ni vposlaia nabiralnih pol, se nujno pozivajo, da to čim prej store Svote se izkažejo, čim bodo vse pole obračunane. ..Družinski koledar11 s slikami za leto 1913 izda .Vzajemnost za Kranjsko, čigar prebitek je namenjen „Zarji , ki je največ pripomogla, da se naša izobraževalna organizacija tako razširja. Koledar bo trdo vezan in krasno opremljen, da bo lahko v ponos vsake knjižnice. Koledar sprejema tndi oglase in se zadruge po Slovenskem tiljudno vabijo, da v njem inserirajo. Vsa pojasnila daje zveza. Sodrugi, ki bi imeli glede na uredniško vsebino koledarja kako željo, so naprošeni, da jo čim prej sporočč. Državni zbor. Službena pragmatika. Dunaj, 21. maja. V poslanski zbornici se je danes pričela generalna debata o službeni pragmatiki za državne uradnike in uslužbence, s katero je v zvezi zboljšanje njihovih dohodkov. O obojem so bile v odseku neskončne razprave in tudi boji, ker je vlada napenjala vse strune, da bi čimbolj pristrigla zboljšanje njih gospodarskega položaja in njih državljanske pravice. Posebno se je vlada postavila na noge proti pravici uradnikov in uslužbencev do organizacije; zakaj državna oblast stoji popolnoma na stališču navadnih izkoriščevalcev, da ne sme imeti svojega mnenja, kdor je v njeni službi »kdor uživa njen kruh«. Pri tem še zamenjava vlada državo sama s seboj in pozablja, da ima tudi ona le služiti državi, to se pravi skupnosti vseh državljanov, katerih ogromna večina živi od dela svojih rok in zaradi tega ne mara, da bi se državnim služabnikom kršila koalicijska pravica, ki jo potrebuje delavsko ljudstvo tudi samo zase. Za zboljšanje dohodkov hoče vlada, ki je najprej trdila, da je nemogoče dati več kot 23 miljonov, zdaj dovoliti 27 miljonov. Ali tudi od tega hoče imeti svoj profit. To izboljšanje namreč izrablja za pretvezo, da zahteva zvišanje davkov, toda ne za 27, ampak več kakor sto miljonov. Razprava bo nedvomno dolga, zakaj meščanski poslanci, ki so si naprtili že neštete grehe, bi radi zdaj pokazali uradnikom svojo prijaznost, in njih govorance se bodo vile kakor reke v neskončnost. Njihovih grehov pa vse te vode ne bodo umile. Pozabiti bo treba tudi, kako se bodo gospodje uradniški prijatelji obnašali napram nižjim uslužbencem in njihovim pravicam. Tudi to bodo zanimiva vprašanja. Danes so govorili razven poročevalca Čecha še poslanci Konečny (Čeh), Jerzabek (kršč. soc.) in Dnistrinsky (Rusin). Patetičen je hotel biti krščansko socialni govornik, pa je bleknil nekoliko takih, da so se maloštevilni poslanci, ki so ga poslušali, držali za trebuh. Tako je namreč s teatralno gesto in s povzdignjenim glasom zagrmel: »Gorje tisti uri, ko pobesi slavo ovenčani dvoglavi orel svoje pe-roti od lakote!«... Če si človek predstavi tega sestradanega ptiča... Jutri pride minister za notranje zadeve baron Heinold do besede. Kaj bo ta znal lepega povedati o uradnikih in uslužbencih?... Radovednost je upravičena ... Seja se pričenja ob 11. dopoldne. Na dnevnem redil je drugo čitanje zakona o službeni pragmatiki državnih uslužbencev. Poročevalec dr. Čech pravi: Današnji dan je zgodovinskega pomena za veliki in važni stan državnih uradnikov in služabnikov. S službeno pragmatiko se imajo določiti njih dolžnosti in pravice v takem duhu, da se lahko vrši napredovanje uradnikov na višja mesta neodvisno od prostih mest. Cela tri leta se je pilil zakon, iskali so se komprosi, da bi se dognalo čim temeljitejše in boljše delo. Željam uradnikov in uslužbencev se je hotelo kolikor mogoče ustreči, pa drugi strani pa se ni hotela oslabiti disciplina, ki je neizogibna v državni upravi. Tudi pohlapčiti se ni hotelo uradništvo. Tukaj se mora javno priznati, da vsakdo težko izhaja ob sedanji draginji, kdor je odvisen od neiz-premenljivih dohodkov, in gotovo^ bi radi postavili svoje uradnike v tak položaj, da bi se lahko mirno in brez skrbi posvetili svojim nalogam. Tej želji pa so bile žal slabe finančne razmere v državni blagajni na poti. Četudi ne izpolj-njuje zakon vseh želja uradnikov in uslužbencev, bi bila vendar velika napaka podcenjevati pomen tega dela. Gospodarske korisiti, ki jih prinaša novi zakon, pomenijo znaten korak. Tudi v drugem oziru prinaša zakon marsikaj dobrega. Določbe o kvalifikaciji so moderne. Tako je tudi disciplinarno postopanje. Poslanec Konečny pravi, da nikakor ni zadovoljen z nazori, ki jih ima vlada o koalicijski pravici. V imenu češkega uradništva protestira proti vsakemu omejevanju te pravice. V nadi, da se odpravijo vse krutosti zakona, zlasti da ostanejo državljenske pravice nedotaknjene in da stopi pragmatika s 1. julijem v veljavo, pozdravlja zakon kot resen poiskus za ureditev razmer državnih uslužbencev, kot prvi obrok opravičenih želja. Naposled zahteva, da se pospeši sklep o pisarniških pomočnikih, oficiantih in poštnih uslužbencih. Poslanec Jerzabek (kršč. soc.) govori neslano kakor vsakikrat, če odpre usta. Uradnikom in uslužbencem pridiga, kako morajo biti lojalni, pa napada socialiste tako neumno, da še besede ni vredno. Kadar hoče povedati kaj posebno, globokega, zine kaj posebno smešnega. Poslanec Dnistrianskij (Rusin) odklanja odklanja pragmatiko, ker hoče za malenkostno zboljšanje dohodkov upogniti uradnike pod jarem. Nadalje se pritožuje zaradi zapostavljanja rusinskih uradnikov po vzhodnem Gališkem in zahteva rusinsko vseučilišče. Debata se prekine. Nadaljuje se razprava o nujnih predlogih glede na i reformo hišnonajemniskega davka. Poslanec Oberleithner (nem. nac.) se bridko pritožuje, ker je grof Stiirgkh zavzel znano stališče proti nemškonacional. predlogom, čeprav so nemški nacionalci zvesta vladna četa. Nato se je zaključila seja. Prihodnja seja je jutri. Tiskovni zakon. Dunaj, 21. maja. Včeraj je minister Ho-chenburger v tiskovnem odseku naznanil stališče vlade naprani načrtu novega tiskovnega zakona. Vlada je pripravljena na odpravo objektivnega postopanja pod sledečimi pogoji: 1. Namesto porote nastopajo prisežniška sodišča. 2. lmuniziranje konfisciranih spisov se ima odpraviti. — Poslanec Adler predlaga, da se natisne izjava justičnega ministra in da se o njej otvori debata. Predlog je bil sprejet Ljudje šibkih živcev le malokdaj vedo, kam naj se obrnejo. Učenjaki trdijo, da je elektrika najboljše zdravilo in sicer galvanski tok. Kdor se hoče poučiti o tem naj naroči 80 strani broječo lepo upremljeno knjigo o zdravljenju z elektriko. Priloži naj 10 vinarsko znamko, sicer je brezplačna. Za ženske posebna izdaja. Naslov: Klektro-Vitalizer, zdrav, zavod. Budimpešta VI. Theresienring 7, Mezzanin 172. ZADNJE VESTI. AVTOMOBILSKA NESREČA. Princ Jurij Viljem Cumberlandski in njegov komornik mrtva. Berolin, 21. maja. Princ Jurij Viljem Cumberlandski. ki rezidira v Gmundnu in je pretendent na kropo bivše kraljevine Hanoveran-ske se je na potu k pogrebu danskega kralja pri mestecu Frisecku smrtno ponesrečil. Avtomobil se je prevrnil, princ si je razbil lobanjo, njegov komornik pl. Greve si je zlomil tilnik. Princ je že umrl ter ga pripeljejo v Gmunden nazaj. Šofer si je zlomil levo roko. Princ je bil tako neprevidno vozil, da je zavozil v cestni jarek. Princu je glavo popolnoma zdrobilo. Nesreča se je bila zgodila največ zategadelj, ker je princ prezrl tablo z napisom »Počasi voziti!« STAVKA ŠOFERJEV NA DUNAJU. Dunaj, 21 .maja. Na Dunaju stavka približno 600 šoferjev. Podjetniki hočejo skleniti s stavkujočimi le provizorično pogodbo. S tem seveda šoferji niso zadovoljni. Namestništvo je povabilo včeraj zastopnike avtomobilnih družb k razgovoru o tarifni reformi. Pričakujejo, da bo stavka kmalu končana. ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM. Izgnan študent. Zagreb, 22. maja. Voditelja naprednega di-dijaštva na tukajšnji univerzi jurista Oskarja lartaglio. doma iz Spijeta, je policija izgnala za dve leti, ker je bil priobčil v reškem »Novem listu < dva čianka. LUKACSEVA MIZERIJA. Budimpešta, 21. maja. Poslanci Justhove stranke liock, Kovacs. Tudus in Barcsas so izdali izjavo, v kateri pravijo med drugim: V parlamentarnem boju se ne bomo posluževali tehničnih pripomočkov. Naš program ostane neprikrajšan na podlagi neodvisne stranke iz 1. 1848.. dokler nam strankin sklep ne ukazuje obstrukcije. — Mirovna pogajanja se nadaljujejo. Več poslancev je izdelalo v ta namen načrte in jih predložilo Lukacsu. Ta jih sicer sprejema. a ne pripusti nobene razprave o teh načrtih. dokler traja tehnična obstrukcija. Grof Julij Andrassy namerava odložiti svoj mandat, ker v sedanjem položaju ne more hoditi ne z opozicionalci. ne z vlado. Burna seja v ogrski zbornici. Budimpešta, 21. maja. Sejo je otvoril podpredsednik Beothy. Pričel je govoriti: »Ker je bil protokol že v včerajšnji seji odobren...« Na levici nastane velik hrup in klici »Vun z njim.« Poslanci Justh, Geza Polonyi. Ludovik Hollo. Lovassy in Benedek vstanejo in zahtevajo besedo k hišnemu redu. Na levici hrup vedno narašča, od desnice se čujejo klici: »Poslušajte predsednika!« Predsednik pokliče k redu poslance Polo-niyja. Lovassyja in Justha. Justh še vedno zahteva besdo k hišnemu redu in vpije: »Zahtevam besdo! Svojih pravic si ne pustimo kratiti!« Predsednik ga pokliče drugič k redu. Justh še vedno ne miruje. Justhovci nadaljujejo z vpitjem. Predsednik pokliče Justha tretjič k redu. Justhk še vedno zahteva besedo k hišnemu redu. Predsednik: »Po § 252 hišnega reda predlagam, da se posl. Justh izroči imunitetnemu odseku, ki mora v teku 24 ur podati poročilo. Prosim, da vstanejo oni poslanci, ki sprejmejo ta predlog.« Na levici nastane grozen hrup. Člani večine vstanejo. Predsednik konsta-tira, da je njegov predlog sprejet. Nato se prečita pismo bivšega predsednika Navayja. ki naznanja svoj odstop od pred-sedniškega mesta. V pismu označuje sedanji politični poležaj kot vzrok odstopa. Med čita-njem se oglašajo neprenehoma poslanci levice: »Zahtevamo tajno sejo!« Ko je bilo pismo prečitano. pravi predsednik, da bi bil odsto-pivši Navay zaslužil, da bi se njegovo pismo mirno poslušalo. Justh še vedno zahteva besedo k hišnemu redu. Pi edsednik: »Posvetovanja v zbornici vodim jaz. Prosim gospod poslanec Justh, da sedete!« Justhovci še vedno vpijejo. Poslanec Kun prileti k predsednikovi mizi in poda predsedniku list papirja z zahtevo po tajni seji. Predsednik nadaljuje svoj govor in omenja objektivno delovanje odstopivšega predsednika. Obžaluje, da je odložil svoje mesto. — Predsednikova izvajanja so motili Justhovci neprenehoma z medklici in vpitjem. Današnja seja je kazala kaj čudno zunanjo obliko. Od Justhove stranke je bilo navzočih le kakih 20 poslancev, ki so na zato p:-:'.v krepko obstrr.irali. Kosutovci so bili imeti kravali tilii kakor grob, s svojih prostorov se niti zgenili niso. Tudi grof Julij Andrassy je sedel popolnoma apatičen na svojem prostoru. Poslanci večine so bili skoraj polnoštevilno zbrani in so odgovarjali opozicionalcem. Poslanca Justh in Lovassy sta bila izročena imunitetnemu odseku. Prepovedana demonstracija. Budimpešta. 22. maja. Včeraj ob 5. zvečer je imela socialno demokratična stranka shod, da zavzame stališče do političnega položaja. Po shodu je nameravala prirediti stranka demonstracijski obhod v Rakoczyjevo ulico. Mestni policijski šef pa je prepovedal demonstracijski obhod in zagrozil, da bo policija v nasprotnem slučaju postopala z brahijalno silo. MINISTRSKA KRIZA NA SRBSKEM. Belgrad, 21. maja. Skupščina je po tridnevni razpravi verificirala vse volitve z 84 Proti 52 glasovi. Vzlic temu pričakujejo v najkrajšem času, da odstopi ves kabinet. AVTOMOBILSKE NEZGODE. Gorica, 21. maja. Pri Červinjanu je povozil avtomobil, ki je prišel iz Italije, dva moža. B. Gotzl, Ljubljana -.= Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. r. Brez konkurence! Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. ]$rajiiižjc cene. V Divači je avtomobil povozil več otrok, od katerili je bil eden takoj mrtev. ALZAŠKA ZBORNICA. Za avtonomijo. Strassburg, 20. maja. Danes so bili v drugi alzaški zbornici vloženi predlogi, ki zahtevajo za Alzacijo posebno deželno zastavo, nadalje izpremembo ustave v zmislu popolne avtono mije in končno odpravo zakonskih določb., po katerih se kaznujejo »puntarski« klici in znaki Prva dva predloga sta posledici izpremenje-nega državnopravnega položaja Aljacije in Lorene, ki sta postali »zvezni deželi« Nemčije. Dasi je zahteva povsem logična in nevarna, si ji vendar vlada upira, ker hoče imeti Alzacijo iu Loreno čimbolj v rokah. Kar se tiče zakonov proti »puntarskim klicem in znakom«, obstoja še iz Napoleonovih časov. Nemčija ga ni odpravila, ampak ga tolmači po svoje. Tudi zadnji čas se je ta zakon večkrat uporabljal; tu-patam so se po njem okrutno kaznovali povsem nedolžni klaci, n. pr. »Vive la France«, ravno tako tudi znaki s čisto navadnimi francoskimi napisi. Francoski jezik je nemškim oblastni-jam že zadostoval, da so v njem nahajale »puntarstvo«. VOLITEV PREDSEDNIKA FRANCOSKE ZBORNICE. Kandidatje. Pariz, 22. maja. Jutri izvoli poslanska zbornica predsednika namesto umrlega _ Brissona. Za predsedstvo kandidirajo: Delcasse, Descha-ne!. Etienne in prejšnji delavski minister Re-nauld. Deicassejeva kandidatura. Pariz. 22. maja. V včerajšnjem ministrskem svetu je mornariški minister oficialno naznanil svoj sklep, da položi svoj mornariški portfelj. ako ga izvoli zbornica v četrtek za svojega predsednika. Deicassejevi prijatelji silno agitirajo za njegovo izvolitev in so hoteli da bi se vse večinske stranke sešle na skupno sejo. ki bi oficialno sklenila Delcassejevo kandidaturo. Ta namen pa Se je izjalovil, ker ima skrajna levica kar dva kandidata za predsedstvo. Etienna in Deschanela. Pa tudi neodvisni socialisti nasprotujejo Deicassejevi kandidaturi. Zategadelj izvolitev Delcasseja nikakor ni gotova in je možna samo s pomočjo desnice. TURČIJA. Napad na srbski samostan. Skoplje, 21. maja. V kosovskem okraju je močna arnavtska četa napadla napadla srbski samostan sv. Jurja. Najprej ga je popol. oplenila, potem zažgala. Samostan je zgorel do tal. Roparji so se umaknili v svoja skrovišča. VSTAJA V ALBANIJI. Vojaški transporti. Carigrad. 22. maja. Po zanesljivih informacijah odide iz Carigrada prva divizija v Verlzovič. Vsega skupaj bo v gornji Albaniji 30 bataljonov. Razentega odpošljejo še redite. Vstaja se širi. Skoplje. 22. maja. Po zadnjih vesteh se je pridružil vstašem bojeviti rod Liumezov, ki Piete, da zažgo Djakovo. če se mesto ne pridruži vstašem. Uuior. Carigrad, 22. maja. Notranje ministrstvo poroča, da je šef bolgarskega komiteja v Stipu umoril dva člana komiteja in zbežal s 3000 funti iz komitejeve blagajne. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Izgon vseli Italijanov. Carigrad. 21. maja. Ministrski svet je včeraj sklenil izgon vseh Italijanov iz Turčije. Izvzeti so samo duhovniki, vdove in delavci na železnicah. Izgnancem se ie dovolil 1 idnevni rok. Število vseh Italijanov v Turčiji cenijo na 50.000. Ministrski sklep je napravil velik vtisk. Vtisk v Rimu. Rim. 22. maja. V vnanjem ministrstvu so ustanovili poseben urad, ki bo ukrenil vse potrebno v prilog iz Turčije izgnanih Italijanov. Vodstvo urada so poverili komendatorju Mac-chioro. Italijanska vlada bo izkazala izgnancem vso možno pomoč. Rim. 22. maja. Vnanje ministrstvo je naročilo konzularnim in diploinatičnim uradom vseh krajev, da pomagajo z vsemi močmi iz Turčije izgnanim Italijanom. Vendar italijanska vlada ne namerava dati izgnancem nobene odškodnine. Pač pa namerava pozneje od Turčije zahtevati odškodnino, češ, da je bil izgon popolnoma neopravičen, iu bije v obraz humaniteti. Nadalje namerava italijanska vlada odgovoriti na izgon Italijanov z izgonom Turkov z zasedenih otokov v Arhiplu. Posredovanje Sasanova. Pariz, 22. maja. »Petit Parisien« poroča v peterburški depeši, da je vnanji minister Sa-sonov mnenja, naj bi se rešil italijansko - turški konflikt po tej poti, da bi se smatrala razglasitev aneksije Tripolisa in Cirenajke za akt notranje italijanske postavodaje, ki bi nič ne škodil vnanjemu ugledu Turčije. Italija bi ostala v osvojenih pokrajinah kakor Angleška v Egiptu. Zato pa bi vrnila Italija osvojene otoke in dovolila razne gospodarske koristi. Poslanik Louis je imel nalogo, da sporoči francoski vladi kombinacijo Sasonova. STAVKA PREVOZNIKOV NA TEMZI. London. 22. maja. Stavkujočim 6000 prevoznikom se najbrže pridruži 5000 delavcev sorodne strokovne organizacije. Londonski transportni delavci so sklenili, da ostanejo spr- va nevtralni, a se pridružijo, če bo stavka še dalje trpela. Transportnih delavcev je 100.000. TOM MANNOVA KAZEN. London, 21. maja. Znani socialist Tom Mann je bil pred kratkim obsojen zaradi hujskanja vojakov na nepokorščino na šest mesecev zapora. Zdaj se mu je kazen znižala na dva meseca. IZSTOP IZ CERKVE. Peterburg, 22. inaaj. Akademik in znani matematik Marko je poslal svetemu sinodu pismo, da naj ga izključi iz cerkve, ker sc njegovo naziranje ne vjema z nauki pravoslavne cerkve. Sinod je ugodil pismu. ATENTAT NA KITAJSKEGA CESARJA. London, 21. maja. Iz Pekinga brzojavljajo: Odstavljeni šestletni cesar se je igral na terasi palače. Hipoma poči strel, a krogla ni zadela cesarja. Storilca niso izsledili. ZAVETIŠČE ZA POHABLJENE OTROKE. Filadelfija, 22. maja. Milionar VVidener je dal 4 miljone za zavetišče pohabljenih otrok v spomin na svojega sina in vnuka, ki sta bila utonila ob katastrofi »Titanic«. S O V KJE. * Strah pred anarhisti v Los Angeles. V Los Angeles je predavala anarhistka Ema Gold-mannova o delavskem gibanju. Proti anarhistični predavateljici so nastale tako silne demonstracije, da je morala mesto takoj zapustiti. Slabše se ie godilo njenemu spremljevalcu dr. Reitman-nu, ki so ga demonstrantje zanesli dvajset milj iz mesta. Tu je moral dr. Reitmann poklekniti in poljubiti amerikansko zastavo; potem so ga o-smolili in oparili in mu izžgali tri črke na na čelo. Šele po svečani prisegi, da se nikoli več ne vrne v Los Angeles, so ga izpustili na svobodo. Odgovorni urednIK Fran Bnrtl. lidijs in saiagsi faložba Zsrje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Svarilo! Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni r> ff M p ■ • >/ Ji l f..... 4 r„ 6 p j_ mm &3m naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija „FLORIAN“ v Ljubljani. Postavno varovano. J Mlekarna! Redka prilika. Mlekarna, ki je stala 14.000 K se proda za 6.000 K zaradi denarnih razmer. Stoji pri železniški postaji, ter je dosti dobrega mleka v okolici. Kupci naj se takoj zglase pri MARTIN LANGUS, Medija Izlake pri Zagorju ob Savi. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r. z, z o. z. vabi s tem vse svoje člane na izvanredni občni zbor ki bo v petek 24. maja zvečer v pisarni zadruge na Glincah. Za.četelr olo G- “curl. Dnevni red: 1, Poročilo o delovanju; 2, Volitev načelstva; 3, Volitev nadzorstva; 4, Prememba pravil § 1, 36, 37, 46, 78; 5, Želje, pritožbe in nasveti. Načelstvo. Nadzorstvo. Zveza klesarjev v Avstriji razpisuje mesto strokovnega tajnika S5== klesarjev = za južne pokrajine s sedežem v Nabrežini. Kom-petenti morajo biti vešči slovenskega, italijanskega in po možnosti nemškega jezika in morajo dokazati agitatorično zmožnost. Prednost imajo organiziram ldesarji. Vse ponudbe je poslati na klesarsko tajništvo v Trstu, Via Madonino 15. Tam se dobe tudi vsa pojasnila. Službo je nastopiti s 1. junijem 1912. Na senčnatem vrtu restavracije „ Narodni dom“ v Ljubljani se toči pivo vrček po 22 vin., vino 1 liter od 88 vinarjev nadalje. Zajtrki (mali golaš) od 20 vin. nadalje kosila od 60 vin. Večerje od 40 vin. dalje. Velik prostor za balincanje in zaprto kegljišče. Ob neugodnem vremenu je na razpolago velika arena in so cene enake kakor na vrtu. K obilni udeležbi vljudno vabi Marija Dražifova, restavraterka. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po 4' v Ljubljani 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000 Ali ste nervozni? Ali ste oslabeli in utrujeni? Ali Vas je zapustila Vaša stara moč in svežost? Ali imate slab tek? Slabo prebavljate? Ali nimate pravilnega otrebka, imate li bolečine v hrbtu, v glavi, ali nimate spanja, ali opažate, da je utrujena Vaša življenska moč? Zakaj ne poskusite elektrike? Če se sklicujete na ta časnik, Vam pošljemo proti vposlatvi znamke za 10 vinarjev našo brošuro o »Moderni elektroterapiji* brezplačno in poštnine prosto, in smo pripravljeni, da Vam način našega vrlo poznanega zdravljenja v našem zavodu razkažemo. Elektro Vitalizer, zdravniško ordinacijski zavod, Budapešta, Theresienring 7, Mezzaninl72. o v.■ . v, Ivan Jax in sin, Ljubljana §| Dunajska cesta štev. 17 T*. >■ r1 V- > priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. = Ceniki zastonj in franko. trgovina Maček & Kom p. Založniki c. kr. priv. južne žel. Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3. priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba. Najnižje cene. mm „Zarja“ se prodaja ¥ Ljubljani po 8 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovie, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zeleno jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica. Pielller, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. V/isiak, Gospodska ulica. Stšene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta