Leto IV.
Szombathely, 25. marcija 1917
Štev. 12.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na Me veekead na njegov nnaiov S K. Sküpno v edne faro . . .	.	. .	.	.	4	K.
Bota Novin v Ameriko je na leta . . . . . 12 K. •ona oOnign drofeoa je doma O tHerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖU), Zalamegye.
K temi se more pošilali naročnlu I vsi dop!sl, naj pa v tlskarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec tMarijin List* i na konci leta „ Kalendar Srca Jcsušovoga.“
Marija Je naša sredbeniea pri Bog!.
To teliko pomeni, ka med nami i Bogom ona stoji z svojim Jezusom i Boga za naše grehe po Njem poinir* java. Kda se Bog na njo zgledne, vleže se njegov zavolo naših grehov vužgani srd kak ne bi, ve svojega neskončno s ve-. toga Sina vidi v njenih naročaj Nema -Mati Bog zburkane nature kak človek on je neskončna mirovčina, če de ga celi svet ravno preklinjao, ali po člo-večem njegovoga razžaljenja ne moremo nači izrazili. To rázžaljenje sili njegovo neskončno sveto pravičnost, ka nas more strehovati, zátö *¾ravimo ka “ma” srde, kak človek, kda koga strahüje i kaštiga.
Dev. Marija je .naša sredbeniea. Na njeni pogled kaštigajoéa božja roka zgübi svojo moč. Kakda ? Pa je lehko ona naša rešenica, odküpitelica ? Ne. Jedino je Jezuš naš odrešenik, odkü-piteo i tak tüdi jedino naš sredbenik pri Bog*!. K njemi ne trebe več nikoga, en sam zadostüje za rešenje milijon svetov, zato ka je neskončna njegova sprava, neskončno vrednost ma njegovo še to najmenjše činenje, božja oseba je on.
Jezuš sam je zadosten odrešenik za vsakoga. Pa li trdimo, ka je Marija naša sredbeniea, sorešiteljica. To pa nej zato, kak da bi njeno sotrpljenje potrebno bilo za naše rešenje, nego zato ka je Jezuš tak to žeIo. Ali po-vejte meni, ne bi on lehko človek postao brez matere, kak sta postala Adam i Eva? Lehko bi prišo na svet brez matere pa bi se Dev. Mariji samo po-nüdo: odgoji me zdaj. Ali bi odrašeni prišo naednok. I ne je tak šteo. On se je hteo od matere devojke roditi brez očé i to telo, štero je od Mati je vzeo i to krv, štera je sad njene krvi, je darüvao za nas na križL On je šteo
to, ne Dev. Marija, on je postave njo za sredbenico naše ^ potom, ka je dao od njé dobljenoj človećoj svojoj naturi neskončno pomirilno ali spravno vrednost. On je njo pod križ postave i ž njov vred mro za nas, on v teli, ona pa ▼ dühi. Njeno trpljenje i miranje je. poleg njegove sveto vole ž njegovim zdrüženo, zato je ona naša sredbeniea. Kda njo ovara Bog, ovara v nje) Jes-sejovo koreniko, štera je pognala Mes-sija, našega neskončno svetoga Pomi-ritela, Spravitela.
Glejmo ništerne svedočbe na to trditev gledoč. Sv. Bernard pravi' „Bog je ljüdemMgrijo za najvzvišmejšo sredbenico dao pri sredbeniki Jezusi Kristusi. * IX. Pij papa pa v bulli Ineffabili pišejo: „Preblažena Bevica je najzmožnejša spraviteljica i sredbeniea med svojim 8inom i celim svetom.“
Leon XIII. pa v svojoj bulli od 1. 1896. 20. sept. to: »Ona je pri sredbeniki vredna sredbeniea.“ Podlaga po-mirenja človečega z Bogom je pa vera. Brez! te je nemogoče k Bogi priti. Spravitela vere nam je pa Marija ro-dila. Ona je zato zrok našega pomilo-ščenja, zaistino naša sredbeniea. V en-cikliki „Adjutricem“ kak lepo razjasnijo to sv. oča XIII. Leo: „Zato ka je pod-laga i vretina vseh božjih darov, po šterih se človek v nadnaravni (višenaturni) stan podigne, vero, zato moremo, naj to do-segnemo, k 0noj iti, štera je „začetnika vere* rodila i štero je zavolo njene vere Elizabeta z temi rečmi za blaženo ime-nuvala: „Blažena si Marija, zato ka si vervala, vse se spuni na tebi.“
Sv. German to pravi: „Nišče ne spozna Boga zmn po tebi, o Marija, nišče se ne reši, zmn po tebi, o mati božja, nišée ne dobi milošče smilenja, če nej po tebi. “
Kak lepo, navdüšeno je govoro sv. Cirill Aleksandrijski na Efežkom cerkve-nom spravišči od té časti Marijine. Vsaka reč nam v srce more segnoti i je na-
puniti z punov tolažbov, ka tak veliko düšo mamo, za mater dano. To je pravo od njé: „Po tebi so Apoštolje narodom navuk zveličanja planii; po tebi se časti i zvišarn sveti križ po vsem sveti; potebi so pobiti vrazje i je pozvani človek v nebesa’, potebi pride vsako stvorjenje, štero je zaploteno v malikovanje (bolvan-stvo) na spoznrnje pravice; potebi se krstijo verniki i se zidajo cerkvi pri vseh narodáh sveta.*
Podlago našega pomirenja z Bogom, vero, od Marije mamo, ona je zato prava naša sredbeniea.
Vsi očaki Materecerkvi to včijo. Sv. Ephrem pravi: „Z Kristusom si nas ti, o Marija, pomirila; ti si pristanišie za ponesrečene na morji, ti tolažba sveta. O celo nevtepena (brežmadežna) sredbe-nica sveta, poslühni našo prošnjo. — Mati božja, žléb vseh dobrot, po vredniki sosredbenica sveta, naša sredbeniea, zrnisli si na svojo smilenost. “ Pa ta velika sred-benica sveta ne bi pomagala v tom grozo vi tnöm boji i ne bi sprósila mirű ? Bo ga, stalno ga bo i tem prle ga bo, čem prle svet spozna to njeno oblast, ka ona more to včiniti. Pozdravimo jo samo z živov verov kak sv. Kre-tanski Andrej: „Zdrava Marija, štera si Boga z ljüdmi pomirila.* Vervajmo, ka ona ma to oblast, i z tov verov, z tem vüpanjom njej pravimo 'kak deca svojoj materi: Jezušek je tvoj, ti si ga rodila i dala za svet Oči nebes-komi, o daj ga zdaj tüdi njemi za nas, naj mir nastane med nami, mi ga ne mo več žalili. MoIimo tak i včimo drüge tak moliti, po Mariji prosimo smilenje od njenoga Sina, od njego-voga presmilenoga Srca, z tem močnim nakaojenjom: ne grešiti, ne grešiti, ne grešiti, i pride mir, Marijin mir, mir kraljice sveta na zburkani svet. Dobre düše, vüpajmo se to, sv. Jožef, čuvar Materecerkvi pa naj nas podpira v tom vüpanji.
1.
NOVINE
1917. Mareiia 26.
Zaročnico Jezusovo smo pokopale.
Če jaz, dekle, umrla bom,
Venec lep imela bom.
N ar edna,
Po dugoj zimi smo se včakali vese-loga sprotoletja. Pri nas do se pomali bükve zelenele, na njih do ptički žvr-goleli, spevaIi eden od drügoga lepše. Pod bükvami si rožice rivlejo glavice vün: malo bele snežnice in sive vijo-lice. Cela narava se gible, da bi poča-stila svojega stvarnika, ki je vse to tak Iepo odredo. Vse to spomladho veselje in živlenje je pa prekosiia z svojov svetov smrtjov vréla tretjerednica, go-reča častivka sv. Sakramenta, vrla hči BI. D. Marije, 18 let stara Mujdricova Ančika iz Dolnjelendavskih gor. Celo jesen i celo zimo si je rožice redila i venček spletala za nebo z velikov potrpežljivostjov, z gorečimi molitvami, z žarjavov voljov: k Jezuši priti, da bi se s čem lepšim vencom mogla prika-zati pred svojim nebeskim zaročnikom. Želja se njoj je 11. marca spunila, to nedelo je prišo nebeski zaročnik po njo, toga je tak vroče želela viditi. Obsled-njim je 8. marca prejela sveta svetstva. Po njih ókrepčana je mimo i željno čakala vüro ločitve. V nedelo predpol-dnom njoj je rečzhegnola. Slednje vse moči je še napnola i spregovorila parkrat Jezuš, Jezuš, zatem se zosmejala i se pripravljala na odhod v nebesa. Ob ednih po poldnevi je mimo püstila svojo deviško düšo. Pravi zgled čiste, pokorne, pobožne, sveta nepožnajoče i samo Boga iskajoče dekle se je v njoj preselo v nebesa. Starišje njeni so v njej zgübili najlepši zgled bogavnoga, jih poštüvajočega deteta.
Pri mrtvom teli se nas je teliko zbralo, ka so niti v hiši ne meli vsi mesta, nego so se mogli po hodniki stiskavati. Pri teli smo samo molili i ne jeli-pili. Stol je toti z belov stolnicov bio prestreti a na njem je bila samo zdrava friška vóda v dveh-treh vrčičkah, »Marijin List*, ,Cvetje* in knjiga od Kristušovoga trpljenja. Celo noč smo molili i spevaIi pri pokojnoj pesni od Kristušovoga trpljenja i žalostne Matere božje. Prav veselo je bilo to gostü-vanje, vsem se je dopadnolo, vsaki je bio zadovolen. I kak se ne bi veselili, ve se je naša sneha na smeh držala, kak da bi nam štela pravili: ,veselte se meji gosti, veselte se, jaz sem srečna, moj zaročnik je lepi, je bogat, jaz sem srečna.* Zaistino, oča dühovni, naša zaročnica je bila lepa; po ramah so njej visili gostanovi vlasovje, šteri so nosili venček iz rastečih rož, na prsah
njoj pa ležale tiste podobe i knjige, štere je najráj mela, iz šterih se je po-trdjavala v popolnoj ljübezni do svojega nebeskoga zaročnika. Zaistino lepa je bila naša zaročnica, Lendavske gore še takše neso vidile. Pokopali smo jo 12. Gela gora se zišla. Neštevilno v belo oblečenih deklic z gorečimi svečami je prišlo od pajdašice slovo jemat. Milo smo zaspevale me slovo pri hiši, v šteroj smo se spomenile z starišov, bra-tov, sester, vse tretjeredaiške bratje, njih, oče dühovnoga, voditelja 3. reda i njenoga spovednika, zatem smo jo pa nesle više edno vüro na dugoveško pokopališče, kje je po lepom cerkvenom obredi v zemljo spravljena zaročnica Jezúsova. Vnogo poznankinj iz mesta Lendave je prišlo na pokopališče sem i vse so pravile z tužnim srcom: ,Anike ne de več, Anike ne de več“ i vse smo njoj želele i v te namen molile, naj vživa večni raj i mo!i v njem za nas. Molitev je bila naša krmina. Bogali smo Matercerkev.
^ Bolnjelendavska.
Rripomba. Zaistino prav i ne ska-žtivo pobožna devojka je zapüstila v po-kojnoj Ančiki svet i se preselila v domo vino blaženih. Pobožna mati jo je tak zgojila. Ta jo navčila, naj zavrže svet i 1jübi samo Jezusa. Ta jo nav-číla, naj ponizna, čista bo, naj se proste nösi, naj plesa ne pozna, naj Jezusa pdgostci k sebi jemljé pri sv. ob¼ajili 'j ga je tüdi od 12. leta če le mogla, vsaki den. Ta njoj je prosila v betegi ne zdravje, nego nebo, da zdravje bi znalo pokvariti njeno nedužnöst i ravno to je , želela po maternom zgledi tüdi pokojna. Do smrti je štela devica ostati, naj z tem dühovnikom pomore čem veé düš rešiti. To mi je tri dni pred smrtjov odpisala. Bodi v tolažbo tužnoj materi to, ka se je spunila mila Slovenska pesem nad pokojnov Ančikov:
Mela sem venec lep Svojih 18. let,
Zdaj ga pa hoČe sam Jezušek met\
Zvoni mi zvónijo,
Angelci spevlejo,
Mene pa ‘nesejo gori v nebo. Vrednik.
BoJna.
Odrešenje naše se je denešnji den začelo. Dnes je BI. D. Marija po mi-lošči sv. Düha i ne po voli moža kak sv. Pismo pravi, mati Božja postala. Štera je stvorjenji dana tak velika Čast i oblast, ka vekše niti vsegamogoči Bog ne more dati. Podvržimo se toj miloj maternoj oblast! Marijinoj, prosimo jo denésnji den vrelo, naj nas vodi, mi jo ščemo popolnoma bogata Ta vdanost bo nam i celomi zburka-
nomi sveti pomagala. Poročila z bajišč so sledeča:
Rusko bejišče. Pri Brzežang-i smo razvrgli ruske postojanke prece strliva zaplenili i više 600 Rusov zajeli, pe zavzetji Maggaros visine pa 1000 Dugov. Pri 8tanislavi smo 106 Rusov vle-vili, 6 strojnih pušk i edno metalmee min zaplenili.
Taiijanako bojišče. 27. pešpptk si pod snegom skopao pol do talijanski¼ postojank pri Monte Fomoi, te razvrgo i nekaj 1jüdi pa strliva dobo do rok.
Azijske bojišče. Angleži so závzeit Bagdad, središče trgovine. Najvekša zgüba je v tom to, ka če se Aúgléžt½ posreči mesto obdržati do m9ija de kvarní Nemci, zato, ka železnico v Carigrada do Bagdad* više v 1060 kilom. dužini so oni gradili.
Na morji se na deset jezere ton po-topi vsaki den. Prejde več vojnih ladij tüdi. Tak se je potopilo više 1000 tal-janskih vojakov z Mims ladjov na Sredozemskom morji. — More Si. nemško ladjo so Angleži potopili.
Dom i svet — Glási.
Protin v kosteh se v treh dnevah zvrači. Dr. Adolf Edehnanni zdravniki bečkomi se je prej posrečilo iznajti takše vrastvo.
Dežnik V Žepi. Reši Anton, poštar v Budjevicah je izn*jšeo takši dežnik (marelo), ka se Iehko na malo spravi i v žep dene. Ženske ga celó za jpod-vezalje Iehko rabijo.
Zaplenili SO 600 našim Rumunom premožernje pri nas' zato ka so podpi-rali romansko vojsko.
Južna Amerika. V Mehiki je znova Carranzazvoljen za predsednika. V državi Peru je pa reberija nastanola.
Rusija. Zavolo pomenjkanja živeža jxe v Rusiji vstaja nastanola. Lačno ljüd-stvo je v Petrogradi več hramb pekarij razvrglo. Vojska je na puntare slrelala i Jjüdstvo je kapelo kak mühé.. Ministri se v vozo vrženi, nova Vlada je brez casarskoga imenüvanja nastanola, voj-ska je na njeno stran stopila.
Ruski car je mogo odstopiti; za namestnika k njegovomi 13 letnomi sinki Alékseji je imenüvan Mihajlovič Aleksan-der nadvojvoda carov brat. Vojsko ščejo Rusi dale pelati.
Takátsova vulica v Soboti. Dozdaj^ šnjo Bokor vulico do v Soboti po imeni nadporočnika, državne hiše inženira Takáts Ladislava za Takačovo zvali.
Obsodili SO mlajtinskoga mlinara na 2800 kor. pleče, pomelája na 500 kor., drüge pomočnike pa na 50 i 30 kor. zato ka so brezi kart mleü i merično zodali.
Vina je pretrgala diplomacijsko zveze z Nemčijov.
Od naših vojakov. Mrtev je: Mitten-bacher Pavel, desetnik 48. pp. piomr-
1917. Mareija Si.
NOVINE
3
skoga oddelka z Kobilja. Spadno je v Romaniji. Pokojni je bio cerkveni oča v Kobilji i širiteo naših listov. Je-diao njémi mamo zahvaliti, ka nešterni Kobiličanci še poštüjejo svoj materni je-zik. Naj njemi bo smileno Srce Jezu-sovo, iz srca žalüjemo za njim. Njegova tužna drüžina bodi potolažena.
Kak mislijo naši vojaki od našega Slovenska čtenja? Poredoš Ivan, raujenee: .Kda me rana jako boli, se vzemen za olajšánje naprej Novine.* — Horvitt Anton, pešak 48. pp. z Žiž-¾ov: »Naši spisi nas tol&žijo i veselijo Vi nevarnosti, ka nas vodijo k Srci Jezusovomi i BI. D. Mariji.* — Škafar Jožef, telegrafist, z Beltinec: ,Marijin List od meseca julija i augusta trpéče zaistino do dna srca razveseli, po njem se vsaki vavči trpeli iz ljübezni do Gospoda Jezuša.* — Camplin Števan, pešak 19. pp.: „Človek je malo vese-lejši, če si pogledne svoje Slovenske liste.* — Vinkovič Marko, trenski vo-jak: »Preveč bi rad čteo Slovenske Novine, šterih sem že políeta dni nej, prosim edne.* — Sömen Matjaš, tele-fonist 28. oddelka: ,Najbolše sredstvo, štero nas toíáži, sta Novine ify Marijin List. Veseli nas, če mamp čiteti kaj od domačega kraja*.
Na epak so pokopali v čentibi dnjes dva tjedna neko staro kmetico. Nosači so tak pijani bili, ka so ne znati, kaj delajo i skoro bi vsi prle v jamo spo J kapali, kak starico tá položili. — Šramota
Tožba z bojišča. Neki vojak se toži, ka so njemi z Küpšineč to pisali: Naša občina je dobila 15 litrov petrolja,. šteroga je župan tak razdelo, ka je sedem siromákov ščista vüzapro. Tem je prej zato ne dao petrolja, ka nemajo krav. — Vojak bi rad bio, če ta pritožba ne bi bila istínska. — Mi je tečas ne pod-pišemo, dokeč se stalno ne potrdi. Te velike krivice od küpšinskoga župana nikak ne večerno. — Vrednik.
Slovenska božja slüžba bo dnes v Gradei opet v Cerkvi vsmiljeni bra-tov. I da je dnes proščenje te cerkve, de se slüžba z velikov slovesnostjov obhajala. Vpgrski Slovenci vdeležite seje!
Okradnoli so grob sv. Janoša Nepo-muka v Pragi. Edna srebrne napisna plošče ,(tablaj je odnešéna, štera je mela štiri fünte teže.
Nemčija. Mro je grof Zeppelin, iznaj-diteo zračnih ladij po imeni „Zeppelin*. Te vélikainske ladje po zraki lečejo, vozi j o strojne puške i še topove (štüke) na sebi. Angleži vse trepečejo, kda štero više svoje države kje krožiti ovara jo. — Pokopan je v Stuttgarti. Mrtvo telo so na kraljevskih kočijah spravili sem i sprevoda sta se vdele-žila tüdi kralj i kraljica vürtemberskiva. Više groba sta se prikazala dva velikiva Zeppelina i drüge zračne ladje pa letala i so po-zdravila obs!ednjim onoga, ki je z svojov iznajdbov premagao zrak.
Dva vagona belic, graj« i dragih živil so zaplenili v Šdproni: Szombathely-ski vojaški letalski oddelek je poslao to blago v Austrio z znamenjom: strojm (mašinski) deli.
Zbiti vojaki. Pri Rohonci so vojaške vaje meli 12. strelci. Po vaji so se dečki, zadosta žalostno, preveč z alkoholom nažlepali i takši tri k gnali po mesti v noči, ka sta je žandára mogla na tihofo i, red opomepoti. To jih je še bole razkačilo i napadnejo orožnika. Tiva, naj se obranita, strlita i teško ranita dva najvekšiva krivca; četovodjo i poddesetnika. Če bi častnik, kak more biti, poleg svajttváčov bio, ne bi se ta nesreča zgodila. ,
Na V0jna pÓS0jÍla so katoličanska cerkvena imanja okoli 600 milijonov podpisala, kmeti i menjši posestnik! 248 milijonov, zavarovalna drüštva (sekulacije) pa samo 208 milijonov. Pa prej popom grünte vzeti. Kdo pa bo te držávo podpirao I
Vrnrla je v Zagrebi Dr. Mile Starčevié, imeniten politik stranke horvackoga prava, koga poštenost so i naše krščanske madjarske novine Alkotmány poti valile ; v Ljubljani pa plemeniti I)etela Oton, bivši dežeíni glavar kranjske voj-vodinje, ki je 48 let bio kotriga kme-tijskoga drüštva i vnogo dobro včino za kmečki stan.
Pomenjšati se mora časopisi tak pri nas na Vogrskom kak v Austriji zavolo poménjkanja papira. Za toga zroka volo se v nedelo več tüdi ne do štampali, ka v pondelek več ne izido, kak je pred bojom bilo.
Ki šče pomagati Slovencom dd po-tresa ponesrečenim naj pošle svoje milodare na te naslov: G. kr. okrajno glavarstvo v Krškém, Kranjsko. — Štajarcom se pa pošle na: župni ured, Brežice.
Angleškoga generala Frencha hči je dvorila ranjenim junakom v Monastiri. Za dela od sovražne kruglje je junaŠko smrt pretrpéla tü na Srbskom.
Obhajilo Marijinih drüžb. Celoga sveta Marijine drüžbe denešnji svetek sküpno k obhajili pristopijo, da bi prosila pomoč Prečiste Matere Božje za zburkani svet.
Stare boleČine se ponavljajo, če se vremen spremenjava. Fellerov, „Elsa-fluid“ pomaga proti njim. Predbojnske cene. 12 kantic poštnine paosto pošle za 6 kor. E. V. Feller, Stubica, Cen-trala 146. Horv. Tü se dobijo tüdi na rabi poganjajoče „Elza-krogljice“, 6 ška-tljič franka 4 kor. 40 f.
Pošta.
Sárkány Antena oča. Domajincj. Sin je lani jul. 29. pri Ugly-ji vlovljen. 6Üit Aaa. Borejci. Kje dobile Liste, tam tüdi Novine, ali kje Novine, tam tüdi Liste. V ednom povejte dol. Vsem se iz srca zahvaIimo, ki sg nam k godi pozdrave poslali. Bodite po sv. Jožefi i vi vsi pozdravljeni i molite zamé, jaz bom pa za vas. Bog plati na odkritoj ljübezni. Jezuš ostani med nami! — Brtalanič M. Krajna Pošilajo se zdaj je dara goriskati. 4 kor. sem clobo. Vsem se nam tak godi pri toj nerednoj pošti. Vsrban Št. Trepovci. Ne dobili tistih čisel.
cena postníme prosto4K40f.
Pri potrebnoj i dobro} reči se popravici cena ne sme glédati. Dvoje veselja pa mamo, če kakšó potrebno i dobro reč še po o,em moremo dobili i to se nám zgodi pri ftápili ielodec okrepčajočih, naráhi tirajo-čib, prebavo povspešüjo&k FeMerovih Rebarbarskih
ELSA PILUL
Pomaga jo: če nemamo téka, če se nam grsi ima metao)# efli.
še nas zeiuúo usci, če nas v obistih pece, če nas želodec boli, če nas od' želodca glave boli, če n?p zavolo prebavskih j)omot strah' mantra, če nas od napinjajočih jest-vin črvo boli,
če .nemamo rédnoga stolca, če zavolo nerédnoga stolca smo zmantráni i pobiti, cé
smo zavolo prebavskih pe-motneprijazni i slabo volo, če mamp krć v želodci, če smor sláfió skühane hrano zavšili, cé smo méso ne megi zgrizti,
če smo slabo zgriženo jed požrli,
če smo predosta i prdűtam jeli,
kratko, če smo zavolo kaks¾a. zroka z tékom i z pre-bavov nz zadovohn. Z vre¾anjom stolca kr? éisl¾e i odstranijo nežélno debetino. Celo so neškodpjive, gotovo delajo, ne navadimo se jih, žalodec okrepije. Za togavolo majo prednost pred onimi sredstvo štera slabijo, vznemirjajo i kaj škodijo Predbojnske eene: Pravi Elza 6 škatiil franko je 4 K 40 tíi., 12 škatlic pa samo 8 K ŠO fil.
Po lastnoj posküšnji se lehko priporoča tüdi Fellferov bolecino vtišajoči, ozdrávljajoči protikašljeni ,E1sjl flnid*, právo domace vrástvo proti trganji, potini, neuralgip-v glavi, lici i v teli proti zumaknjénosti, boíečini v šia-jeki i prsah, prehlajenjii prepihisa za zdrav sen, mocne kik. žiie, živce i celoga tela dobrostanje. 12 malih siü 6 dvojnih ali dva špeciálniva glaška franko 6 K, 24 malih, ali 12 dvojnih ali 4speci61nih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih, ali 24 dvojnih a|i 8 špecialnlh glaž-kov franko samo 2Ó kor.
Ki ta starodavna ne nadomestliva sredstva v pravéi kakovosti šče meti naj tocno piše.
Feller V. Euoen, lekarniki Stubica centr. 146.(Zagreb znp)
Razpošilánje, če se naprejpláča, ali po pOvzetji. Dobre je peneze naprej poslati, ovak posla 12 £11. povzétná stroškov raínna.
ČE 0 UÜDJE ZNALI KAK JE ZN0JEHJE TELA
ne samo neprijetno zavolo slabéga šteroga povzroča, nego tüdi naravnost škodljivo za zdravje ker zamaši kožne lüknjicé in zabrani na te način za zdravje človeka jako važno izhlapevanje tela potem bi vsak razumo, da je dužnost takših ljüdi, ki opazijo na sebi takši neprije-ten pol, zabraniti to zlo. To se doseže le „z uporabov Feflerovoga popisalrioga praška proti poten,j,i tela z namko »Elsa.* Te se od-liküje zavolo svoje posebne estavine. Gorspijé popolnoma znoj in zabrani s tem neprijeten düh. Boleči deli posipljejo s praškom. Pri potenju nog se dá se nekp!ikp toga praška v nogavice (štrumfe.) Posebno pri malo] deca, šteroj mokrota povzroči večkrat velike bolečine, da prejočejo zavolotoga večvür, se izkaže Fellerov popisalni prašek z znamkov „Elsa“ prav izboren še se po vsakoj kopélji posip-ljejo s praškom ranjeni deli teja.,
Še bóljše je, ako je se ne püsta, da dobijo mali otro i rane; in zato naj se porablja pri vsakom kopanji posipalni prašek proti znojenji tela z znamkov „JElsa“ na vseh občutjivih delih tela. Felleröv po8Ípáltii praáek proti po-tenji tela z znamkov „Elsa“ se dobiva V pa-tentovanih kartoníb s sttom, tak da je upor-aba enostavná in cena. En karton stane kot dodatek k „Elsa fluidi14 1 K. Posebi naročen stane prašek 4 kartone povsud poštnine prosto 5 kron. Da se obvarűjete ponarejauj, naj se' naroči edinole pri izdelovaíeli in naj se naslovi raločoó na : Lekarnar E. V. Feller, Stubica Centrala br. 146, Horvatsko.
4.
NOVINE
1917. Marcija 26.
V
Sest dni med mrtvímí.
Prece časa je preteklo, prle kak se je od prestanih bo!ečin in smrtnoga straha oslabeli starček zdigno s postele in mogeo povedali, šteri kozak je shrano peneze. Naslednje je pokazao na da-goga, ki je s pre½itov glavov ležao na srtéli. Kovač njemi je vzeo rop nazaj.
»Zdaj pa hitro, prečastiti gospod* je, Bilo kovač. ,Vsak trenutek lehko pride drüga četa in te naj pač pose-kajo.*
,Kam, Ibkov? Beg nama ne de po-magao, da so Rusi že ednok v vesi.*
,Samo hodtel* je opominao kovač. Ideva med pokojne Deynroffe.' Živa düša naj nede tam iskala in čeravno cerkev in župnišče poderejo, tam sva varniva.*
Vüpanjapun smehljaj se je pokazao na župnikovora prestrašenom obrazi. Hvaljen naj bo Bog, ki je dae Ibkovi i ešilno misel. Kripta grofov Deynroffo? v farnoj cerkvi je bila zaistino dobro skrivališče. Veliki kamen za glavnim oltarom jo je zapirao. V kripto se je prišlo tüdi skoz železne dveri s poko-pališča, ali teh je že več let ne nihče odpirao; tüdi je ne bilo mogoče najti v naglici klüča.
,lstino gučite“ je pravo župnik. ,Tak tüdi svete posode lehko občuvam ropa in oüeča6čenja. Marija Mati milosti naj nama pomaga 1“
Hitro je vzeo iz lüknje v zid! raon-štrancijo in ciborij in tam shranjene cerkvene peneze, zasükao v pri in djao v ročno turbo. Ibkov je pa med tem sklao nekaj jedil v korbeo, in tak sta naglo zapüstila župnišče.
Komaj sta prišla iz hiše, že se je čülo s. ceste peketanje konjskih kopit in krík. Na več mestah so švigali plani en i v tmično noč. Sovražniki so ves vužgali.
Prestrašen je postao župnik eden trenutek. ,Za Božo volo, gospod Župnik, hodte ovak sva zgübleniva“, je silo kovač s pritajenim glasom!
Kak brez vole se je dao dühovnik vleči proti cerkveni dverami. S trepe-tajočov rokov je dao klüč Ibkovi, naj odklene cerkev. Komaj so dveri zaškri-pale že sta ovarala prvoga konjenika pri župnišči 50 stopajov od sebe; naj-liitrej je pri odpiranji dver v tmici v pamet vzeo svetlost večne luči (po-svet) v cerkvi. Zato sta župnik in Ibkov ne smela niedne minute več zgübiti, če sta štela na varno priti.
Vüni se je že čülo divje kričanje in dež krugel se je spüsto na cerkvena okna. Med tem je kovač skušao veliki kamen kriptin vzdignoti, ali za
takše delo je potreben vzdigalnik, kakši močen kolek. Samo kde najde v hiši Božoj kaj priličnoga celo v toj tmići?
Ibkov je napenjac vse sile, sku-šao je z močnim žepnim nožom geneti kamen, ali nož se je hitro potro. Župnik je vuigao kratko svečo in iskao po segeštiji kaj porabnoga. Cerkovnik je pred par dnevi popravljao zapor na segeštijinih dverah in je na srečo tam pozabo močen železen bat. in tukač šteriva je te rabo.
zKozaki so že zabijali po dverah. ,Zgübljeniva sva*, si je gučao župnik Polćevič, kda se je kovači ne štelö posrečiti, ka bi kamen vzdigno.
„Ne še ščistaf ga je pomiro Ibkov; še enkrat se je napno, tak ka njemi je kr? pritekla izza nojetov in je kamen teliko geno, ka je lehko železo pod njega porino. Samo en trenutek je po-čivao. Zabijanje po dverah njemi je ne dalo mira. Velike znojne kaplje se njemi kapale s čela. En močen sünek še in kamen se je vzdigno tak visiko, ka bi se eden človek lehko potegno na kriptine stopnjice. Mrzel vlažen vzdüh po prh-nenji je šo iz podzemeljskoga prostora. Ibkov je najprle župniki pomagao se notri skobacati, nato je tüdi sam vzeo svojo šker in premino v odprtini, s hrb-tom se opirajoč v kamen šteroga je tak na prejšnje mesto Spravo.
Bila sta v čarnoj tmici, na kraji minljivosti, prhnenja, med mrtvimi. Gori v posvečenom prostori so pa divjali in razbijali sovražniki v čemerah, ka so begunca ne mogli najti. Vse ka se samo najšli, so razVdarili. Veliki oltar so tüdi podrli. Kda so v župnišči najšli svoje bujte tovariše so hišo vužgali, na to pa cerkev tüdi.
Seri župnik je bríike suze pretakao, kda je čüo prasketanje ognja in čüo, kak se podira tram za tramom z velikim hrupom. Njegovo svetišče, kraj njego-voga delovanja, kde je četrt stoletja opravlao daritev sv. meše, vernike bla-goslavlao in svojoj drago j fari oznanjao reč Božo, je bilo vničeno. Ibkov je pa zdigavao svoje trde pestnice in se pre-tio tem brezbožoim morilcom in poži-galcom in vsem, ki so svetovno vojno povzročili.
„Ibkov“ je' pravo plebanuš, ,rešili ste moje življenje, ali lekaj bi boljše bilo me prepüstiti mojim mučilcom. Znabiti bi te .cerkev pri miri nehali."
.Kak morete kaj takšega pravili!* je odgovoro Ibkov; ,mislim, ka mi Bog ne vzeme za greh, ka sam te sluge satanove spoklao, prle kak so vas mogli do smrti zmučiti. Ne mi je žao za nje; samo Škoda, ka jih je ne bilo več. Vé ste pa vidili, kak so ves tüdi vužgali."
Župnik je prikimao.
Naslednji dnevi v tmičnoj, vlažnop kripti so se njima videli dugi kak cela večnost. Ne sta znala ali je den ató noč. Tüdi sta mogla pomali jesti, kaj sta s sebom prinesla, naj njima ne bi prehitro zmenjkalo. Na to sta še ne mogla mislite ka bi zapüstila skrivališče ; razločno se je čülo topo grmenje topov in streljanje s pu8kami. Komaj pet dni je preteklo ali videlo se nji-majo, kak či bi že celi tedm minoli. Dva dni sta že ne imela kaj jesti;, grlo se njima je štelo od žeje posüšiti.
,Moram poglednoti, kak je kaj na gornjem sveti, si je gučao kovač, ovak tü preideva.*
,Poglednite pri železnih dverah, Ibkov. Samo bojim se, ka nama je podrto zidovjé tam tüdi zaprlo izhod.* »Dobro, že boI Sreča, ka imava tukač in železo, Ta šker de nama zdaj tak dobro slüžila kak prle.*
S temi rečmi je šo kovač na delo. Šlatajoč je prišeo do vozkih železnih dver. Bile so skoro dva metra visoko od tal; brez' podloge se je ne dalo nikaj napraviti; po gladkom vlažnom zidi je ovak ne bilo mogoče :gor spleziti. Kaj naj začneta ? Ne sta si moglo nikaj čednoga zmisliti. Ali nevaraost in sila jihva je včinila iznajdljiviva. Z velikim trüdom sta sklala dreva (trüge) kre zida edno na ovo. V po-polnoj tmici je to ne bilo najležejše delo.
Tak je kovač dosegno dveri. Nastavo-je pri zapori svoje železo in začno s tukašom krepko zabijati. Dveri so se odprle. Ali strah in grokal Kak se je-türen podro, njima je pol ščista za-delao.
(Dale.)
vkrepče?alne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. .Ta domača pijača se pije po leti mrzío po zimi pa vroče namesto nima. Snovi, z natenčnim navodilom stanejo K 12 Poštnina proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t.d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri ange!ju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Sjrom*tott ni £gyházmegye kőnyynyomda gyorssajtójan Szombathelyen.