HTEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVII December 1974 Št. 12 Delovna konferenca komunistov V sredo, 11. decembra so se zbrali komunisti na delovni konferenci, kjer so pregledali opravljeno delo v preteklem letu. Delovne konference so se poleg članov ZK podjetja udeležili še Henrik Peternelj, sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj, dosedanji glavni direktor Dušan Horjak, direktor Triglav konfekcije Janez Vraničar ter predstavniki strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij podjetja. Po izvolitvi delovnega predsedstva je sekretar Sveta ZK podjetja Franc Koporec podal obširno poročilo, ki je zajemalo tri glavna področja: delo organizacije ZK za obdobje od zadnje konference, izvajanje ustavnih določb in izpolnjevanje akcijskega programa stabilizacije. Poročilo sekretarja je preveč obširno, da bi ga objavili v celoti, zato smo pripravili le kratek izvleček, v katerem bomo skušali podati važnejšo vsebino poročila. Uvodoma je v poročilu navedeno, kako se je organizacija ZK prilagodila ustavnim spremembam in s tem novim samoupravnim odnosom v podjetju. Ciani ZK so povezani v štiri osnovne organizacije temeljnih organizacij združenega dela, ustanovili pa so tudi skupni organ — Svet ZK, ki povezuje člane v enotnih akcijah v okviru organizacije združenega dela. Pri naštevanju pomembnejših nalog, ki so jih izpolnjevali člani ZK, pa je zelo kritično ocenil sodelovanje z mladinsko organizacijo. Poudaril je, da bo morala postati v prihodnosti ena najvažnejših in stalnih nalog prav pomoč članov ZK pri utrditvi mladinske organizacije podjetja, kajti le na ta način bomo pridobili mladince, s tem pa tudi pomladili organizacijo s člani. V nadaljevanju poročila se je sekretar dotaknil tedi perečega vprašanja kadrovske poliitike v občini Kranj, pri čemer je predvsem zaskrbljujoč podatek, da je stopnja zaposlovanja v 9 mesecih letošnjega leta dosegla 5,8 %. Poudaril je, da bo potrebna odtočna akcija v občinskem merilu, ki mora najti oporo predvsem s strani članov ZK. 'V poročilu je sekretar podrobno opisal tudi aktivnost organizacije ZK pri uresničevanju ustavnih dopolnil, nove ustave in smernic obeh kongresov ZK, kjer je bilo opravljeno veliko pomembno in predvsem odgovorno delo. V TOZD delavec lahko neposredno vpliva s svojo odločitvijo na gospodarjenje, po- slovanje in druga dogajanja. Postal je v nekam smislu gospodar nad svojim delom in delitvijo rezultata tega dela. Cuti se bolj odgovornega, vendar se od njega zahteva večja preudarnost, prizadevnost it'd. Rezultati vsega prL rov po TOZD pa so že razvidni v uspešnem devetmesečnem finančnem rezultatu. Tretji del poročila je zajemal naloge in izpolnjevanje akcijskega programa. Na pobudo organizacije ZK v podjetju je bito v zadnjih letih sprejetih več akcijiskih programov, katerih cilj je nenehno izboljševanje gospodarske situacije v podjetju. Pri tem smo prišli tudi do dragocene izkušnje, da se je treba opreti predvsem na lastne sile ter znotraj podjetja poiskati vse možnosti za napredek, kajti pričakovanje učinkovitejše pomoči od zunaj običajno ni uspešno. Kljub pozitivnim premikom na vseh področjih našega dela» pa ugotavljamo, da še nismo izkoristili vseh možnosti za nadaljnji napredek. Z uvajanjem zahtevnejšega asortimenta proizvodnje bo treba še več naporov vlagati v izboljševanje kvalitete proizvodov. Surovine itn drugi potrebni materiali za proizvod- njo se nenehno dražijo. Zato je treba še vnaprej že pri nakupih paziti, da ne bomo predrago plačevali, po drugi strani pa čimbolj racionalno izkoristiti vse materiale s čimman j sim 'izmetom v celotnem proizvodnem procesu. Tudi vso investicijsko dejavnost smo usmerili v naslednje cilje: — zmanjševanje števila zaposlenih, — avtomatizacija proizvodnje in zviševanje produktivnosti, — izboljševanje asortimenta in kvalitete proizvodov, — zamenjava iztrošenih strojev s sodobnimi — odprava ožkih grl. Posebej lahko pohvalimo tudi dejstvo, da nobena oprema ni stala dalj časa nemonu tirana ali neizkoriščena, pač pa je bila v čimlkrajšem času aktivirana, kar je rezultat dobrih priprav. Tudi nadalj-na usmeritev investicijske dejavnosti, ki bo realizirana v liete 1975 predvideva, da se bo ob nezmanjšani proizvodnji znižalo števfflo zaposlenih za preko 70 oseb, izboljšala se bo kvaliteta proizvodov ter zmanjšala količina ostankov. Usmeritev je torej pozitivna, kar nam bo omogočilo nadaljni gospodarski napredek. V zaključnem delu poroči, la je navedel nekaj finančnih pokazateljev gospodarjenja podjetja za prvih devet mesecev letošnjega leta. Poročilu sekretarja je sledila razprava. V imenu mladinske organizacije je delovno konferenco pozdravil MARJAN OJSTERŠEK, ki je povedal, da se tudi mladinska organizacija pripravlja na konferenco. Opozoril je, da bo potrebno v prihodnje več skupnega sodelovanja z organizacijo ZK, ki bi morala nuditi mladim več podpore v prizadevanju za izpolnjevanje skupnih nalog. BORIS PERTOT je razpravljal o zaskrbljujoči fluk-tuaoiji delovne sile. Podatki sicer izkazujejo številčno izboljševanje, v resnici pa ni tako. V TOZD predilnica je namreč več ddlavcev zapustilo delo z 10—25 letno prakso. Take delavce v kratkem času ni moč nadomestiti, zato bomo morali preprečiti nadaljevanje podobne prakse in se o tem problemu pogovoriti v občinskem merilu. DUŠAN HORJAK je v razpravi nanizal vrsto nalog, ki jih bomo morali dosledno in vestno izpolnjevati, če bomo hoteli še nadalje krepiti ekonomski položaj podjetja. Vse naloge so zajete v akcijskem programu podjetja, tki naj postane skupna obveza celotnemu kolektivu. Prvenstvena skrb pa naj se v bodoče posveča izobraževanju zaposlenih in pravilni nagrajevalni politiki, ki naj zagotovi delavcem izboljšanje življenjskega standarda. Ob koncu je zaželel, da bi tudi novemu direktorju organizacija ZK mudila vso podporo pri vodenju podjetja, celotnemu ko-ldktivu pa je zaželel še mnogo uspehov in srečno novo leto. ZVONE ČERNE se je uvodoma zahvalil dosedanjemu direktorju tovarišu Horjaku za vse, kar je storil za naš kolektiv. Saj smo pod njegovim vodstvom premagali naj-večje težave, v katerih smo se nahajali pred leti. Tov. čeme se je v nadaljevanju razprave dotaknil tudi naše nadaljne investicijske dejavnosti in opozoril na vrsto nalog, ki so postavljene pred nas prihodnje leto. Pri tem je omenil tudi integracijo tekstilne industrije, saj nas tudi v zvezi s tem čakajo odgovorne naloge. Opozoril je tudi na zaskrbljujoče podatke o ^bremenitvi gospodarstva«, ki je doseglo v letošnjem lete že kritično mejo. Če se bo v tem smislu politika še nadaljevala, bo postal vprašljiv naš nadaljnji razvoj, obenem pa nas taka pot pelje v vedno večjo inflacijo. O tem moramo sprejeti trdno stališče predvsem člani ZK. HENRIK PETERNELJ je v imenu Občinske konference ZK pozdravil našo delovno konferenco in izrekel pohvalo za uspešno delo v preteklem letu. Opozoril je, da tudi prihodnje leto stojijo pred nami velike naloge, sprejete na 10. seji predsedstva ZK Slovenije, predvsem na področju stabilizacije gospodarstva in odpravljanju nelikvidnosti ter nadaljnjem razvijanju ustavnih odnosov. Pohvalil je naše uspehe pri uresniče-(Nadaljevanje na 2. str.) Sekretar Franc Koporec podaja poročilo zadevanja in vloženih napo- Delovna konferenca komunistov (Nadaljevanje s 1. str.) vanju našega razvojnega programa, pri čemer je poudaril še posebej njegovo usmeritev v tem smislu, da ne povečujemo števila zaposlenih. Kritično pa je ocenil dejaivnost organizacije ZK pri sprejemanju novih članov v vrste ZK. Poudaril je, da bo potrebno na tem področju povečati aktivnost, predvsem v smeri sodelovanja z mladinsko organizacijo. Pod 4. točko dnevnega reda je bilo na vrsti poročilo 'komisije za pripravo akcijskega programa, ki ga je podal PETER TULIPAN. Uvo- 1. Skrb za realizacijo gospodarskega načrta podjetja (protiinflacijskih ukrepov, varčevanja), naj hi bila usmerjena predvsem v sistematično spremljanje in analiziranje dosežkov na podlagi poročil iz ustreznih virov. Nosilci naloge: Svet ZK podjetja, sindikat, odbor za gospodarstvo pri DS podjetja. 2. S sprejetjem gospodarskega načrta nastanejo za vse zaposlene obveznosti in odgovornosti, pa tudi problemi in situacije, |s katerimi morajo biti delavci v TOZD dobro seznanjeni. Le tako bo moč pričakovati uspešno izvrševanje delovnih nalog na vseh področjih, če bo vsak vsaj v glavnih potezah poznal zahtevnost gospodarjenja in ekonomskih odnosov v ožjem in širšem obsegu, in bo ustrezno temu lahko tudi pri. speval svoj osebni delež, še posebej kot član ZK. Nosilci naloge: OOZK v TOZD-ih, sindikat, gospodarski odbor pri delavskem svetu TOZD. 3. V temeljnih organizacijah združenega dela je potrebno: krepiti prizadevanja za večjo in rentabilnejšo proizvodnjo, boljšo kvaliteto ter donosnejši asortiman izdelkov, doseči večjo delovno storilnost in boljše izkorišča- doma je povedal, da je komisija pri sestavljanju akcijskega programa izhajala iz podatkov, razvidnih iz 9-me-isečnega poročila o poslovanju 'podjetja. Poudaril je, da predlagani akcijski program predstavlja le okvirni del nalog, katere pa bo potrebno 'dopolniti v temeljnih organi, zacdjah združenega dela s še 'bolj konkretnimi nalogami in zadolžitvami. Opozoril je, da bomo morali z nalogami akcijskega programa temeljito informirati celotni kolektiv, obenem pa tudi sproti spremljati njegovo uresničevanje, ‘kajti le tako ga bomo lahko uspešno realizirali. nje delovnih zmogljivosti ter delovnega časa, povečati je treba napore pri uvajanju in izpopolnjevanju znanja na vseh področjih, racionalizaciji proizvodnje, izboljšati eko. nomičnost poslovanja, uporabljati sodobnejše metode pri zmanjševanju stroškov poslovanja, doseči večjo stopnjo dohodka, ter v praksi izvajati smotrnejše zaposlovanje delovne sile. Nosilci naloge: OOZK v TOZD-jih in sindikat, gospodarski odbor pri delavskem svetu TOZD ter obratovod-stvo v posameznih TOZD. 4. Krepiti gospodarsko sodelovanje med posameznimi TOZD-ji znotraj organizacije združenega dela, kakor tudi izven nje. To naj bi dosegli z združevanjem dela in sredstev, s (poslovno tehničnim sodelovanjem in sodobnejšo organizacijo dela v smislu ti. stih nastajajočih novih kvalitetnejših, stabilnejših, pa tudi dolgoročnejših medsebojnih odnosov, ki temeljne na ustavnih načelih, po katerih nastopa v Združenem delu nujna zahteva za koordiniranjem razvoja in sporazumevanja, po odprtem planira, nju in proučevanju interesov in možnosti okolice, kakor tudi posameznika v tej okolici, ne pa po izoliranju od vsega tega ali samo konfrontaciji. Nosilci naloge: Svet ZK podjetja, sindikat, odbor za gospodarstvo pri DS podjetja. 5. Skrb za razvojno politiko podjetja naj bi se uresničevala v obsegu in možnostih, ki jih predvideva širši program razvoja panoge v republiki in federaciji in po izdelanih lastnih investicijskih programih. Nosilci naloge: Delavski svet in odbor za gospodarstvo podjetja ter družbenopolitične organizacije podjetja. 6. Gospodaski razvoj posa, meznih TOZD naj bi temeljil na njihovih poslovnih rezultatih, ki naj bi zagotovili take materialno-tehnične možnosti, s katerimi bi se najprej krile potrebe znotraj organizacije združenega dela, ob tem pa naj bi se krepile težnje po izagotavljanju in večanju tistega dela doseženega dohodka, s katerim TOZD razpolaga in ga lahko razporeja v skladu s sprejetimi samoupravnimi doku. menti. Nosilci naloge: Odbor za gospodarstvo podjetja in TOZD-ov ter družbeno-politič-ne organizacije podjetja in TOZD-ov. 7. Realizacija nalog na širokem področju neposredne, ga in zavestnega odločanja delavcev v posameznem TOZD-u, ter krepitev samoupravnih odnosov med TOZD-i in delovno skupno, stjo skupne službe je dolgotrajen proces, zato bomo člani /odgovorno spremljali ta proces. Po potrebi oziroma najmanj dvakrat letno bodo OOZK in svet ZK analizirale to področje dejavnosti. Nosilci naloge: Sekretarji OOZK, sekretar sveta ZK in predsedniki sindikalnih organizacij. 8. V izvrševanje predstoje-čih nalog moramo v bodoče še aktivneje vključiti mladinsko organizacijo, zato se mo. rata po potrebi sestati vodstva mladinske organizacije in organizacije ZK. Mlade člane ZK konkretneje zadolžiti, da je njihova glavna obveza delovanje v mladinski organizaciji. Nosilci naloge: sekretarji OZZK in sekretar Sveta ZK, ter mladinska organizacija. Predlog akcijskega programa je naslednji: Člani ZK podjetja na delovni konferenci Na delovni konferenci je sekretar ZK podjetja Franc Koporec slavnostno izročil članske izkaznice 4 novim članom: Skubic Brankotu, Hlebec Rudiju, Ojsteršek Marjanu in Mencinger Jožetu 9. Aktivnost mladinske organizacije je tudi odvisna od števila mladih članov ZK. To število je v našem podjetju zelo nizko, zato bomo v povezavi z mladinsko organizacijo sprejeli v naslednjem obdobju najmanj 10 mladih v članstvo ZK. Nosilci naloge: Svet ZK podjetja. 10. Uspešno delovanje članov ZK je odvisno od idejno politične in ekonomske razgledanosti, zato bomo v naslednjem obdobju organizirali seminarje. Najprej za predvidene nove člane ZK in po določenih temah za vse člane ZK. Nosilci naloge: Svet ZK podjetja. 11. Na novo organizirana samoupravna delavska kon. troia ima v našem sistemu pomembno, široko in odgovorno področje dela. Zato bo potrebno občasno vsaj dvakrat letno seznaniti celotno članstvo s problemi in ugotovitvami delovanja tega organa. Po potrebi bomo izpopolnili imenovani organ s sposobnimi člani ZK. Nosilci naloge: Svet ZK podjetja in sindikalna organizacija. 12. Samoupravni sistem, ki so ga sprejeli delavci v našem podjetju, to je delitev na 4 TOZD-e in delovno skupnost skupne službe, ter pred-stoječe gospodarske naloge zahtevajo polno in učinkovito angažiranost vseh odgovornih delavcev, predvsem pa od preddelavca in posameznih vodij. Zato bodo morali najprej le-ti upoštevati tehnološko in delovno disciplino ter samoupravno smer. Nesposobnost, nerazumevanje, neizpolnjevanje gospo, darskih nalog in oviranje samouprave pomenijo v sedanjem času ogrožanje ekonomskega položaja podjetja, zato mora biti budnost članov ZK povsod stalno prisotna. Ob takih ugotovitvah bodo osnovne organizacije predlagale odgovornim organom po. trebne disciplinske ukrepe in zahtevale tudi kadrovske spremembe. Nosilci naloge: Osnovne organizacije ZK, Svet ZK podjetja in sindikalna organizacija. 13. Učinkovitost družbenopolitične m ekonomske aktivnosti je odvisna tudi od tekoče informiranosti, zato bomo po potrebi oziroma najmanj dvakrat letno sklica, vali delovno konferenco za celotno članstvo ZK podjetja. V poročilu za (delovno konferenco je potrebno v sodelovanju z osnovnimi organizacijami ZK pripraviti družbeno-politično ekonomsko analizo izpolnjevanja nalog, ter kritično primerjati rezultate svojega dela s sklepi in stališči višjih partijskih organov in akcijskega programa ZK podjetja. Nosilci naloge: Svet ZK podjetja in osnovne organizacije ZK. 14. člani ZK podjetja bomo podpirali integracijske procese združevanja tekstilne industrije predvsem bombaž, ne panoge in se zoperstavljali zapiranju trgov. Nosilci naloge: Svet ZK podjetja in samoupravni organi. 15. Splošne (naloge in odgovornosti članov ZK so jasno začrtane v številnih dokumentih in resolucijah par. tijskih vodstev, zato bomo osnovne organizacije ZK na vseh svojih sestankih te širše naloge obravnavale in jih zavzeto prilagodile svojim osnovnim dejavnostim v TOZD in delovni skupnosti. Nosilci naloge Osnovne organizacije ZK in Svet ZK podjetja. R.S. TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstil-indus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421-1/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Uspešno leto TOZD TOZD Predilnica Leto 1974 je ‘balo za predilnico zelo pestro. Ce ob zaključku leta naredimo črto in pregledamo, kaj smo letos naredili — lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da zelo veliko. Ce naštejemo glavne značilnosti kot so: a) Preselitev predilnice iz Obrata II v obrat I. To delo je bito opravljeno samo z lastnimi ljudmi brez pomoči od zunaj, in v glavnem z angažiranjem v prostem času (po delu, proste sobote, nedelje ipd.). Selitev in ponovni zagon so bili izvršeni v predvidenem času. b) V prvi polovici leta so bili dani v pogon novi rniikal-nilki in raztezalke, tekom meseca decembra pa bo zaključena montaža prezračevalne naprave Luwa v čistilnici. c) V teku so vse priprave za montažo nove čistilnice in česalnice, katera se bo začela postavljati takoj po novem letu. d) Pred kratkim je bila izvršena tudi preselitev turbinskih strojev (pritličje — I. nadstropje) in s tem izvrš-šana priprava za montažo novih iprevijalmh strojev. Ko bodo stavljeni v pogon novi previjalni stroji, bo dokončno izvedena koncentracija previjalnice, katera je sedaj še delno v obratu II. Poleg strojev je bila urejena tudi nova garderoba s sanitarijami. Koncentracija predilnic in izvajanje programa rekonstrukcije sta vplivala na izboljšanje rezultatov tako v produktivnosti kot tudi kvaliteti. Tako sedaj zaposlujemo 40 ljudi manj kot začetkom leta. Smatramo, da to ni končna številka in se študije na tem področju še nadaljujejo. Kvaliteta preje je bila v veliki odvisnosti od porabljenih surovin, vendar so doseženi boljši rezultati kot v času pred rekonstrukcijo. Problem zase so kratke partije, saj smo v povprečju morali vsak mesec menjati vsako od naših mešanic. S koncentracijo predilnic, oziroma rekonstrukcijo ni bila predvidena večja zmogljivost v proizvodnji preje. Prav zato je bilo tekom celega leta prisotno pomanjkanje preje, katere ni bilo možno nabaviti od drugih predilnic. Tu so delavke in delavci predilnice pokazali veliko mero razumevanja in so z delom ob prostih sobotah ogromno prispevali tako da so tkalnice nemoteno obratovale. Ob tej priliki jim vsem izrekam priznanje in zahvalo. Letošnje leto pa ni značilno samo po velikih delih na tehnološkem področju, ampak je bila tudi na področju samoupravljanja živahna dejavnost. Že od novega leta dalje poslujemo kot temeljna organizacija združenega dela, odnosno smo se organizirali na novo v smislu nove ustave. Ker orjemo ledino V teh odnosih, iseveda še ni vse tako, kot je zamišljeno. Zavedati se moramo vsi nalog in odgovornosti, katere se postavljajo pred proizvajalce in bi morali tudi vsi, bodisi direktno ali pa preko delegatov zastopati tiste cilje, katere nam bodo zagotovili boljše uspehe. V tem je trenutno tudi naša naloga, da se vsak posameznik resnično zaveda, kaj lahko prispeva tudi sam. Ko si bomo v tem enotni tudi pri delu, bomo lahko trdili, da smo našo ustavo dobro razumeli in jo tudi uveljavili. Leto 1975 bo za nas vse pomemben mejnik, ker v tem letu končujemo našo prvo in drugo fazo rekonstrukcije, saj bomo is tem postali eden najbolj sodobno urejenih obratov. Smatram, da bomo na to lahko vsi ponosni in k temu vzdušju tudi čim več prispevali. Ob zaključku koristim priliko, da vsem sodelavcem v TOZD Predilnica zaželim v novem letu 1975 obilo uspehov pri delu predvsem pa zdravja in osebne sreče. Boris Pentot TOZD Tkalnica 'Večina pozitivnih kazalcev gibanja proizvodnje po zaključku enajstih mesecev je sorazmerno ugodna in tudi odraz prizadevanj sodelavcev v TOZD. V DE I je količinski osnovni plan tkanin v metrih presežen za 7,7 %, v votkifa za 6,4'%. Izkoristek kapacitet je porasel za 0,3 % in znaša 93.8 %. Stopnje kvalitete surovin tkanin je porasla iz lanskoletnih 90,5'% na 91,7 % medtem, ko je delovna storilnost porasla za 3 %. Uspešno so realizirane planske zahteve tudi v proizvodnji pletenin. DE II je količinski osnovni plan tikanin presegla za 7,3 % v metrih, v votkih pa za 4.8 %. Izkoriščanje tkalniških kapacitet je 93,4 % in je od preteklega leta poraslo za 1.6 %. Stopnja kvalitete surovih tkanin je v celoti porasla za 0,5 %, na 92,9; pri zahtevnejši skupini artiklov (sraj-čevini) pa za 2,7 % in sicer na 85,8%. Pomemben je premik v asortiimanu proizvodnje, saj je v preteklem letu znašal delčž srajčevin le 13%, v letošnjem pa že dobro četrtino celotne proizvodnje. Dokaj ugodno, za 8.6 % je porasla tudi produktivnost. Značilen za preteklo obdobje je občuten porast bolniškega staleža v obeh DE, saj v posameznih obdobjih presega 9 % zaposlenih. 'Delovne dosežke lahko' ocenimo kot spodbudne, saj kažejo določen porast, vendar ■bi bil ta znatno večji, če delovni proces ne bi bil moten z nekaterimi že kroničnimi problemi zunaj in znotraj tehnološkega (področja. Trenutno je še problematična kvaliteta posameznih vrst prej, kjer ugotavljamo veliko neizenačenost v stopnji kvalitete. Priprava materialov, križnih navitkov ne ustreza dogovorjenim in iskustveraim normam. Posebej problematičen je votek izdelan na Pc predilnih stroja. 'Manipulacijski postopki in s tem v zvezi, označevanje transportnih enot ne zagotavlja možnosti doslednega upoštevanja oznak materialov ter kontinuitete proizvodnje. Navedena in še nekatera pomanjkljivo urejena področja imajo določene negativne vplive na delavne rezultate. Izražajo se predvsem v znižanju stopnje izkoristka delovnih sredstev, stopnji kvalitete, povečanem obsegu dela na enoto proizvoda ter v nezaželjeni preusmeritvi aktivnosti operativno vodstvenega osebja v reševanje; za urejen 'delovni proces, tujim malenkostnim problemom. V obdobju preteklih enajist mesecev ismo dokaj intenzivno pripravljali reorganizacijo kapacitet in vklju- čitev novih delovnih sredstev v proizvodnjo. Reorganizacija kapacitet vključuje izločitev ozkih RÜTI statev v delovni enoti I, premestitev 145 statev ko-vo iz DE I v DE II, ki se bodo montirale v tkalnico A (bivša predilnica). V tkalnici A bo organizirana tudi tkalnica z brezčolnič-nirni statvami DIEDEERICHS in navij alnica votka s čiščenjem cevk. V delovni enoti I bo ob predvideni rekonstrukciji strehe v letu 1975 izvedeno premeščanje statev s čimer bo omogočena rekonstrukcija, istočasno pa izvedeno grupiranje istovrstnih strojev. ■Zaradi uskladitve tehnoloških kapacitet je že v izvajanju rekonstrukcija pripravljalnice v DE II, kjer bo na novo vključeno v proizvodnjo snovalo in škrobilni stroj. V oktobru smo v DE II Vključiti v obratovanje 36 strojev TTM z unifili, ki so zamenjali iztrošene Schön-cher statve. Pri reorganizaciji kapacitet tkalnice in v I. fazi modernizacije delovnih naprav smo zasledovali predvsem sledeče cilje: — smotrno koriščenje razpoložljivih prostorskih kapacitet —- unificiranje proizvodnih naprav po DE — uskladitev tehnoloških kapacitet — smotrna povezava toka materiala — angažiranju minimalnih možnih finančnih sredstev. V kolikor bo celotna rekonstrukcija potekala skladno is predvidenimi programi; za navedena in še druga pogojena dela, obseg proizvodnje in asortiman ne bosta bistveno spremenjena. Celotna dejavnost v zvezi z rekonstrukcijo in I. faza modernizacije se bo odvijala do meseca Oktobra 1975. I. faza vključuje tudi delno rešitev modernizacije transporta. V preteklem obdobju smo pripravili program za II. fazo modernizacije delovnih naprav. Ta vključuje zamenjavo širokih ROTI statev s istatvaimi TTM z unifili, opremo 80 kom obstoječih strojev picanol z unifili v DE I, v DE II pa zamenjavo sta- tev UTAS, prav tako s statvami TTM z unifili. Pri opredelitvi tehničnega nivoja investicije smo se predvsem odločali med porastom stopnje produktivnosti in pokritja investicije. V preteklem obdobju smo opravili sila pomembno in obsežno delo tudi na področju samoupravne organiziranosti v smislu uresničevanja dopolnil in nove ustave. Sodelavci TOZD so v navedenih in še nekaterih ne najbolj ugodnih okoliščinah usmerjali vso dejavnost in prizadevanje v realizacijo v akcijskem programu postavljenih ciljev, kar je omogočilo tudi ustrezno povečanje OD in sicer za 23,7'%. Mnenja smo, da bo zaključena rekonstrukcija predilnice predvsem pa urejen manipulativni postopek in previjanje preje, pa tudi 'delna rekonstrukcija tkalnice, doprinesla določeno možnost organiziranja uspešnejšega proizvodnega procesa, z vidika kvalitete, produktivnosti in ostalih kazalcev, ki opredeljujejo uspešnost poslovanja. Članom samoupravnih organov, članom družbeno političnih organizacij, sodelavcem v TOZD in ÖZD se zahvaljujem za sodelovanje in želim srečno in uspešno Novo leto 1975. Vodja TOZD tkalnica Ostanek Edvard TOZD Plemenitilnica Proizvodnja tkanin v TOZD plemenitilnica je znašala v 9 mesecih letošnjega leta 17 milijonov 681.482 metrov ta je ostala na istem nivoju kot v letu 1973. Proizvodnja oplemenitenih pletenin pa se je povečala za približno dvakrat in je znašala 346.106 metrov. Kvaliteta se je sicer poslabšala od 8,1 % v letu 1973, na 9,7 % v letošnjih 9 mesecih, delovna storilnost pa se je povečala za 7,6%. Dosežen dohodek v TOZD plemenitil-nica je znašal v tem obdobju 45.827.309 N din. V letu 1974 je TOZD ple-menitilnica 'doživljala različne spremembe ki so se močno odražale v zgoraj navedenih rezultatih dela. Kadrovske spremembe, predvsem v strokovnem vodstvu temeljne organizacije in s tem po-(Nadaljevanje na 4. str.) 5. decembra smo volili delegate v samoupravne interesne skupnosti TTM stroji z unifili v obratu II Uspešno leto TOZD ostalimi 'temeljnimi organiza- (Nadaljevanje s 3. str.j vezane reorganizacije so bile vzrok velikim nihanjem rezultatov dela. To se je odrazilo predvsem na področju kvalitete in v izpolnjevanju načrtovane proizvodnje. K tem spremembam so se pridružili še premiki v samem asortimanu izdelkov, kot npr. vpadanje zahtev po rolo des-senih in vedno večji pritisk na rotacijski tisk artiklov z več namembnostmi ter krajšanje dolžin variant in des-semav, predvsem pri večbarvnih vzorcih. Svoj pečat so rezultatom dela dali tudi zunanji faktorji, kot npr. nenehno naraščanje cen barvilom in kemikalijam ter vedno daljši dobavni roki omenjenih materialov. Z novo investicijo v rota-oijski tiskarski stroj firme »Zimmer«, z intenzivnejšim izkoriščanjem notranjih rezerv in z reorganizacijami, ki smo jih začeli v 1. 1974 in ki bodo polno zaživele v prihodnjem letu, bomo v bodoče Skušali čim bolj slediti novim spremembam in zahtevam v asortimanu, ki jih kolektiv terja od nas. Popolnoma pa nam bo to uspelo v prihodnjih obdobjih z modernizacijo našega zastarelega strojnega parka in z istočasno uskladitvijo naših kapacitet. V preteklem letu 1974 so plemenitiloica I, plemanditil-nica II in gravura zaživele skupno kot temeljna organizacija združenega dela. Po novi ustavi začrtana oblika samoupravnega združevanja in dogovarjanja se je torej pri nas začela v polni meri uresničevati. S tem je bil v veliki meri dosežen tudi osnovni namen načela samoupravljanja, da pri vseh pomembnejših odločitvah, kot so npr. izpolnjevanje delovnih nalog, ustvarjanje in delitev osebnega dohodka, investicijska vlaganja in dogovarjanje v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, sodelujejo vsi člani delovne skupnosti preko svojih delavskih svetov, svetov delovnih enot, odborov, zborov delovnih ljudi in preko svojih delegatov. V prihodnjem ietu se bo ta oblika samoupravljanja nadaljevala še naprej in se izpopolnjevala s poglobljenim sodelovanjem z cijami v okviru podjetja. Na ta način se bomo še bolj približali cilju, ki ga je začrtala naša nova ustava. Vsem članom kolektiva, temeljnim organizacijam združenega dela in delovnih enot želim srečno in uspehov polno novo leto 1975 z željo, da bi v prihodnjem ietu dosegli čim bolje in čim kvalitetneje vse naloge, ki jih pred nas postavlja družba. T.Z. TOZD Prehrana IN ODDIH Ko ob koncu leta podajamo obračun svojega dela, ne smemo mimo izredno pomembnih dogodkov, ki so se zvrst® v tem letu oziroma so izrednega pomena, tako za našo TOZD ikot za ostale TOZD ter podjetje. Kot nam je znano, smo z začetkom leta prešli na poslovanje po TOZD. Med njimi je bila tudi TOZD prehrana in oddih. Z novo samoupravno organiziranostjo smo ■pridobili vrsto novosti in pristojnosti. Kljub temu, da je bivša delovna enota prehrane in oddiha (DEPO) imela več pravic oziroma pristojnosti kot ostale delovne enote, predvsem glede poslovanja navz-vzven, ter svoij žiro račun, pa moramo posebno poudariti, da je z ustanovitvijo TOZD bistvena sprememba. Ta sprememba se izraža v tem, da smo dobili več pravic in pristojnosti, tako v odločanju ikot gospodarjenju v TOZD prehrana in oddih, imamo večje število delegatov v de- lavskem svetu podjetja, po enega delegata v vseh izvršil, nćh organih podjetja ter svojo delegacijo v zboru združenega dela in delegacijo za skupščino samoupravne interesne skupnosti pri skupščini občine Kranj. Ker je v naši TOZD 56 zaposlenih, lahko trdimo, da vsi sodelujejo talko v organih samoupravljanja TOZD ali podjetja, delegacijah zbora združenega dela jn Skupščinah samoupravne interesne skupnosti pri skupščini občine Kranj ali v organ® družbe-no-poliltienih organizacij v podjetju. Tudi sistem gospodarjenja je v naši TOZD bistveno drugačen. Na osnovi samoupravnega 'sporazuma o združevanju si tudi naša TOZD ustvarja svoj dohodek na osnovi cen opravljenih storitev, to je kosil, malic, večerij in nočitev ter penzionov v naših počitniških domovih. Kljub izredno razgibanemu tržišču je TOZD zaključila poslovanje v devetih mesecih z dokaj ugodnim finančnim rezultatom. Le ta pa se v zadnjem času, predvsem po zadnjih podražitvah, bistveno zmanjšuje. K temu so pripomogli še: povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v sorazmerju s povišanjem v ostalih TOZD in DS Skupne s'užbe, delo ob nedeljah in državnih praznikih ter prostih sobotah v poslovalnici 3 ter še nekateri stroški v zvezi z novim prizidkom delavskega doma in dodatnih zakonskih obveznosti. Toda kljub temu upamo, da bo naša TOZD, katere namen je, ■da si ustvari le toliko 'dohodka, da pokrije vse zakonske obveznosti, osebne dohodke zaposlenih ter za enostavno reprodukcijo, uspešno zaključila poslovno leto. Realizacija po poslovalnicah za 9 mesecev je naslednja: leto 1973 leto 1974 % odnos poslovalnica 1 1,270.747,75 2,284.237,85 180 poslovalnica 2 870.348,05 1.324.485,10 152 poslovalnica 3 1,050.185,30 837.128,95 80 poslovalnica 4 1,140.446,20 1,469.859,35 129 poslovalnica 5 5.021,00 8.360,00 167 poslovalnica 6 779,00 2.123,00 273 poslovalnica 7 589.801,20 100 pralnica 21.856,90 100 4,337.527,30 6,537.852,35 151 Rotacijski tiskarski stroj »Zimmer« v plemenitilnici I. Za dan republike smo v Stražišču slavnostno otvorili prizidek delavskega doma. Na posnetku je Franc Istenič, predsednik sindikalne organizacije, ki je prerezal vrvico pred vhodom. Vzrok za tako visoko pro. centno stopnjo je ta, da smo povišali cene našim storitvam,.pa ‘tudi samoupravni organi podjetja so se odločili, da regresirajo samo malico. Kosila, večerje in artikle, ki jih prodajamo v bifejih, pa prodajamo po ekonomskih cenah oziroma po prej navedeni utemeljitvi. Izdani obroki v primerjavi s prejšnjim letom pa so sledeči: posl. 1 posl. 2 posl. 3 skupaj — % leto 1973 217.488 152.650 155.207 525.345 leto 1974 203.511 125.555 89.532 418.598 80 Razlika napram letu 1973 —13.977 — 27.095 — 65.675 ■ -106.747 (Nadaljevanje na 5. str.) Mladinec Marjan Ojsteršek je slavnostno otvoril klubske prostore v novem prizidku delavskega doma v Stražičšu, katerih pokrovitelj bo mladinska organizacija. Uspešno leto TOZD (Nadaljevanje s 4. str.) Dnevno povprečje: leto 1973 1.087 767 581 2.435 leto 1974 1.018 628 403 2.049 84 Razlika napram letu 1973 — 69 — 139 — 178 — 386 — posl. 4 leto 1973 ■leto 1974 razlika % odnos nočnine 15.599 15.074 — 525 97 zajitrki 17.897 17.391 — 506 97 kosila 22.967 23.931 + 964 104 večerje 20.460 19.152 — 1308 94 — posl. 5,6 nočnine P/5 'Bohinj iP/6 — Krvavec leto 1973 794 159 leto 1974 732 106 Razlika napram letu 1973 — 62 — 53 Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da se je število obrokov nekoliko znižalo. To pa predvsem kosil in sicer v vseh poslovalnicah. Vzrdk za to znižanje je predvsem podražitev, kar se opazi še posebej v poslovalnici 3, saj je pri prejšnjih dvojnih cenah za kosila bilo nemogoče ugotavljati upravičenost do regresirane cene kosila. Delno znižanje obrokov oziroma penzionov je opaziti tudi v počitniških domovih. To pa predvsem zaradi ukinitve šotorašev, kamp prikolic in v sezoni tujih gostov. Eden najpomembnejših dosežkov v letošnjem letu je vsekakor nov prizidek delavskega doma. Dobili smo dodatnih 96 ležišč za zaposlene. O tem je bilo že napisano v prejšnji številki Tekstilca. Tudi kočo na Krvavcu smo adaptirali, talko da je bivanje v njej prav prijetno. Verjetno je veliko članov kolektiva, ki ne vedo, kako se počutiš v takih 'kočah v V sestavu DS skupne službe deluje tudi vzdrževalno energetska služba. Njen sestav je dokaj širok in pester. Tu je priprava dela za vzdrževanje, energetsko osebje, ma-zalci, vzdrževalci vseh poklicev ter zaboj ar ji in razkladale! prispele robe in končno še čistilke ter vodstvo. Vsa ta pestra družba je prisotna v obeh obratih. Naloge so obsežne, delovne sile pa okrog 11 % od vseh zaposlenih v tovarni. Poleg vzdrževanja, ki se pojavlja v odstranjevanju okvar, izvajamo tudi preventivne preglede oziroma remonte in opravljamo redni letni remont na energetskih in plemenitilniških napravah. Ne majhno pa je naše sodelovanje tudi pri montažah novih strojev in preselitvah strojev in opreme. V takih primerih smo prisotni od izkopa za temelj do adaptacije prostora, sodelovanje pri montaži in izvedbi instalacij. Ker pa te dejavnosti v letu hribih, kjer je svež zrak in za smučanje v zimsikem času dobra smuka. Pristopili smo k ureditvi nove, moderne jedilnice z bifejem, ki bo v prostorih tkalnice. Ta dela bodo opravljena vzporedno z izdelavo nove strehe v tkalnici. To bo vsekakor pomemben dosežek, saj bodo zaposleni v teh TOZD imeli možnost do kulturne postrežbe in boljše prehrane. Torej lahko ugotovimo, da si je TOZD prehrana in oddih opravičila svoj obstoj. Tako upamo, da bo tudi v bodoče. Če bo naša prehrana dovolj kvalitetna, tako v restavracijah v Kranju kot počitniškem domu v Noviigradu, bo prav gotovo v zadovoljstvo vseh naših gostov oziroma zaposlenih. To je vsekakor naš cilj in namen, da TOZD prehrana in oddlih nudi zaposlenim dobro iin ceneno prehrano ter udobno počutje v naših počitniških domovih. 1974 ni bilo malo, moramo priznati, da je trpelo redno vzdrževanje in da nekateri TOZD niso bili v dovoljni meri deležni naše prisotnosti. Opravljena dela ne bom našteval. V glavnem so bila dela v redu opravljena in naprave v roku stavljene v obratovanje. Število delavcev po spisku in na delu se vsakodnevno precej razlikuje. Dopusti — redni, izredni, študijski, boleznine pa tudi neopravičeni izostanki — močno zmanjšujejo število delavcev na delu. Pogrešamo tudi vajence. Že nekaj let ni odziva na razpis za uk v ključavničarski in mizarski stroki. Odsotnost vajencev zmanjšuje naš efekt. Mislim, da bi bilo le potrebno omogočiti uk v teh strokah tudi učencem z nepopolno osemletko, saj še tistih nekaj, ki se izučijo, slej ali prej nadaljuje šolanje in po končani šoli logično teži za drugim delovnim mestom. Delovni prostori vsaj v obratu I ne odgovarjajo potrebam in zahtevam. O gradnji centralnih delavnic v obratu I govorimo že vrsto let, tudi načrt obstoja že od leta 1968. Vendar tega denarja ni. Za razliko od prejšnjih let smo v letu 1974 nabavili vsaj 13. decembra je sklicala tudi mladinska organizacija organizacija svojo letno konferenco. Glavna točka dnevnega reda je bila reorganizacija mladinske organizacije in sicer v taki obliki, ki bo omogočala delovanje mladih v širšem obsegu. V vsaki TOZD bo namreč delovala osnovna organizacija ZSMS kot baza, v kateri bodo mladi uresničevali naloge in akcijski program mladinske organizacije. Z novo organiziranostjo in delovanjem mladine v našem podjetju si mora mladinska organizacija pridobiti pomen, ki ji bo zagotovil uspešno delovanje in enakopravno sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Le tako bo namreč možno pritegniti mlade za delo v osnovnih organizacijah in jih zainteresirati za aktivno delo. Mladinska organizacija ima kot stalno nalogo sodelovati z organizacijo ZK pri sprejemanju novih članov v Zvezo komunistov. Pri izpolnjeva- Iz poročila o gospodarskih gibanjih občine Kranj za prvih 9 mesecev letošnjega leta in drugih virov je razvidno, ida je zaposlovanje na območju občine Kranj in na Garanjiskem nasploh eden izmed osrednjih problemov. Iz podatkov je namreč razvidno, da je stopnja zaposlovanja v 9 mesecih letošnjega leta dosegla v zadnjih letih najvišji nivo, in sicer kar 5,6 %, po podatkih iz drugih virov pa 5,8 % in tudi več, oziroma kar za najmanj 40 % več, kot pa ‘je bilo planirano zaposlovanje v letošnjem letu. Izgleda tako, da ta dosežena stopnja še ni dokončna nekaj delovnih priprav pa tudi za potrošni inventar so bila sredstva na razpolago. V upanju, da bomo tudi v letu 1975 uspešno sodelovali, želim vsemu kolektivu srečno in uspešno novo leto. Vodja VE službe nju te naloge smo mladinci dosegli sicer nek napredek, vendar bomo morali biti v prihodnje še bolj aktivni, pri čemer pa bomo morali najti tudi več podpore s strani organizacije ZK, s katero smo dosedaj premalo sodelovali. Poleg te stalne in glavne naloge pa je mladinska organizacija sprejela na konferenci tudi okvirni program dela za prihodnje leto, ki zajema naslednje naloge: — izvedbo mladinske delovne akcije v podjetju, — organiziranje seminarja, na katerem se bodo obravnavali dokumenti IX. kongresa in njihovo uresničevanje, ter predlaganje kandidatov za sprejem v ZK, — povezovanje in sodelova-z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju, — ustanovitev kluba v mladinskih prostorih novega prizidka delavskega doma in določitev vodstva kluba; obenem se povezati z osnovno organizacijo Stražišče in ostali- bo pričela upadati oziroma zniževati, pa je vprašanje v narekovaju. Problem zaposlovanja, s katerim se srečujemo, pa ni samo v Kranju, temveč je več aii manj prisoten tudi v ostalih občinah na Gorenjskem. Vprašanje sedanjega in nadaljnjega zaposlovanja se postavlja predvsem zaradi tega, ker ni mogoče prikrivati potreb z naravnim prirastkom, tako v Kranju, kakor tudi na Gorenjskem nasploh in še to, da se tega zaenkrat ne more pokrivati niti s prelivom od drugod. mi mladinskimi aktivi na desnem bregu Save, — novosprejete mladince seznanjati z delovanjem mladinske organizacije na uvajalnih seminarjih, Milan PERNE je razpravljal o novih ustavnih odnosih — spremljati problematiko mladih v njihovem delovnem okolju, itd. To so okvirne naloge, sprejete na konferenci, vsaka osnovna organizacija ZSMS pa jih bo morala po potrebi dopolniti oziroma prilagoditi svojim potrebam. Na mladinski konferenci je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo mladinske organizacije, in sicer: za predsednika — Marjan Ojsteršek, za sekretarja Dragica Arhar, kot člane predsedstva pa še Milana Perne in Perota Stojkovič. Predsedstvo bodo kot člani sestavljali tudi vsi predsedniki osnovnih organizacij mladine v TOZD, in sicer: v TOZD predilnica — Marjeta Lukanec, TOZD tkalnica — Zorica Jovanovič, TOZD ple-menitilnica — Ranko Miloj-kovič, TOZD PO in DS skupne službe pa Ančka Smrečjak. Izvoljeni so bili tudi predsedniki komisij, in sicer: za idejno politično delo — Pavel Kržič, za splošni ljudski odpor — Vili Klenovšek, za šport in kulturo — Brane Skubic ter za informiranje — Matejka Soklič, ki bo obenem zastopala tudi naše podjetje v komisiji za informiranje pri občinski konferenci ZSMS Kranj. D. A. Predvideva se namreč, da bo tudi v letu 1975 tako v Kranju, kat v Gorenjski regiji stopnja 'rasti zaposlovanja najmanj na istem nivoju, torej nad planiranim, kar pomeni, da ne bo mogoče manjikljaja delavcev pokriti z naravnim prirastkom, ampak bo treba del potreb po-kriti s prelivom delavcev iz drugih območij in republik in to okoli 2.500 do 3.000. Z naravnim prirastkom, ki znaša za celo Gorenjsko na leto okoli 2.400 oseb, se lahko pokrije le okoli 35 % potreb po delavcih v Gorenjski regiji, dočim preostanek, ki (Nadaljevanje na 6. str.) Vzdrževalna energetska služba Mladina in njene nalnge V počastitev 29. novembra je mladina pripravila lep kulturni program Problem zaposlovanja v občini Hrani da bo še naraščala, kdaj pa Problem zaposlovanja v (Nadaljevanje s 5. str.) znaša .kar 65 %, pa je potrebno pokrivati iz drugih območij. To nesorazmerje povzroča tudi to, da se je v obdobju 1966 do 1974 organizirano zaposlilo v inozemstvu preko 3.200 delavcev z Gorenjske, v zadnjem obdobju številčno res manj. Koliko pa znaša neorganizirana zaposlitev, pa verjetno nihče točno ne ve. Pri tem je potrebno upoštevati še to, da so eventualne rezerve delavne sile na Gorenjskem že zdavnaj izkoriščene. Iz podatkov je razvidno, da stopnja zaposlovanja predvsem v zadnjih treh letih izrazito narašča, saj je ugotovljeno, da je bila v obdobju 1960 ido 1970 v povprečni višini 2 % letno, dočim v republiki Sloveniji pa povprečno 1,2 %. Občuten porast pa se že zasledi v letu 1971, saj de-ta znaša že 3,9 % in je od tega časa naraščala taka da je v letonšjem letu dosegla že 5,8 %. Pri tem je potrebno še pripomniti tudi to, da so nekatera podjetja občutno zmanjšala število zaposlenih in ikakšen primanjkljaj oziroma porast bi se pojavil, če tega ne bi bilo. Vse izgleda tako, da ima razširjena reprodukcija za osnovo ekstenzivno zaposlovanje, ne pa obratno. Dejavnost, ki potrebuje veliko delavne sile, bi morali prenesti tja, kjer je na razpolago še (dovolj proste delavne sile, ne pa obratno. Da bi bila razširjena reprodukcija utemeljena, se ponavadi prikazuje le z nekaterimi enostranskimi pozitivnimi kazalci, ne pa z vsemi-ker bi se s tem razvrednotili prvotni oziroma 'bi bil končen negativen. Takšna enostavna računica pa ni točna, ker izkazuje trenutno samo nekatere elemente in topred-predvsem samo iz vidika stroškov neposrednega investiranja v stroje, naprave in delovne prostore ter zaposlitve kot gole številke. Kaj pa ostalo kar k temu še spada, naj rešuje »kdo ve«? Tu je mišljeno predvsem na tiste stroške, ki jih 'Slej ko prej potegne s seboj zaposlitev. To je stanovanje in vse ostalo komunalno urejanje od šol vrtcev, uslužnostnih dejavnosti in drugo. Te stroške ponavadi obidemo in se z njimi kasneje srečujemo. Leti znašajo nekje od 30 do 70 milijonov S din na zaposlenega. Ta dodatni strošek je po vsej verjetnosti velikokrat večji kot pa znaša strošek stroja in delovnega prostora na zaposlenega. Ge bi načrtovalci to upoštevali, bi bile odločitve po vsej verjetnosti tudi drugačne. Takšno naraščajoče zaposlovanje v Kranju v zadnjem obdobju, posebno v preteklem in letošnjem letu, nam dela v Kranju vsem obilico težav in problemov, saj se je v tem času pojavljala velika fluktuacija delovne sile, ki resno ogroža normalno proizvodnjo, vpliva na kvaliteto, povečuje stroške izobraževanja itd. Kako je potekalo zaposlovanje v enoletnem obdobju v Kranju, nam prikazujejo na- slednji podatki. — avgust 1973 24.435 —■ december 1973 24.719 — januar 1974 24.716 — februar 1974 24.955 — marec 1974 24.920 — april 1974 25.338 — utaj 1974 25.437 — junij 1974 25.578 — julij 1974 25.777 — avgust 1974 26.085 Razlika za ito obdobje znaša torej 1.650 delavcev, stopnja porasta pa je v tem primeru 6,8 %; letni naravni .prirastek pa je verjetno okoli 900 oseb. Če bi torej mogli zaposliti še manjkajoče delavce po zgornjih podatkih, tedaj bi znašala stopnja zaposlenosti v občini Kranj že preko 11 %. Mnenja smo, da je dosedanje in tudi perspektivno zaposlovanje z vsemi posledicami eden izmed osrednjih problemov v naši občini, zato smatramo, da bi morali občini Kranj Občina Kranj ima tudi najvišjo stopnjo zaposlovanja na Gorenjskem, kar nam dokazujejo naslednji podatki: Občina št. zaposlenih za 9 mesecev indeks 1974/73 Jesenice 13.481 104.3 Kranj 27.163 105,8 Radovljica 11.077 103,6 Škofja Loka 12.325 102,7 Tržič 5.251 101,1 Skupaj 69.290 104,2 Občina Kranj odstopa za 1,6 °/o oziroma za okoli 38 % nad povprečjem zaposlovanja na Gorenjskem. Koliko delavcev nam še manjka v Kranju in na Gorenjskem področju, nam pri- odogovmi organi, tako v občini, kakor tudi v podjetjih, posvetiti temu problemu posebno pozornost in sprejeti ustrezne ukrepe. Na splošno se namreč ugotavlja da znamo lepo pisati oziroma zapisati v resolucijah ali programih, tega pa se največkrat ne držimo oziroma verjetno velja isamo za nekatere. T.R. Po stezah partizanske Jelovice Kakor vsako leto dosedaj, 'bo tud; 12. januarja 1975. leta organizirana velika proslava v Dražgošah, Iki bo posvečena 30. obletnici zmage nad fašizmom in 33. obletnici legendarne Dražgoške bitke. Nemci so januarja 1942. leta doživeli velik poraz, ki je imel velik pomen za nadaljni razvoj NOB na Gorenjskem in sploh v Sloveniji. Prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« razvijamo in nadaljujemo z namenom, da mladi rod iz leta v leto privabljamo v Dražgoše in na pobočje Jelovice, na zimSko-šporitna tekmovanja v spomin na junaške dni NOB. Zato so prireditve živ in trajen spomenik, ki ga vsako leto znova oživimo. Za prireditev v letu 1975 bo organiziran pohod članov ZZB-NOV in mladine Gorenjske iz Rudnega v Dražgoše pod geslom »Prenašajmo tradicije NOB na mlade«. Pohod bo 12. januarja 1975 ob 10. uri iz Rudnega s prihodom v Dražgoše olb 12. uri, kjer bo ob 13. uri osrednja proslava v spomin na veliko Dražgoško bitko pred 33 leti. Aktiv ZB NOV organizira oziroma vabi k sodelovanju borce NOB in mladince, ki imajo svoja vozila, da se tega pohoda udeleže. Aktiv ZB NOV našega podjetja prosi borce NOB in mladince oziroma vse tiste, ki bi si želeli udeležiti tega pohoda, da sporoče svojo udeležbo predsedniku aktiva ZB tovarišu Miju Krizmaniču najkasneje do 6. januarja 1975. Odbor »Po stezah partizanske Jelovice« bo udeležencem zagotovil značke prireditve in embleme (znake) za vozila in vetrovke. Parkiranje vseh vozil bo na Rudnem. V Dražgošah bo udeležencem pohoda zagotovljeno kosilo. Po končani proslavi se bodo udeleženci organizirano vrnili v Rudno. Vabimo vas, da se pohoda polnoštevilno udeležite! M. K. kazujejo naslednji podatki: za obdobje I.—IX. 1974 potreb pokritih manjka — za vso Gorenjsko 9.931 7.318 2.613 — Kranj (od gor. podat.) 4.116 2.918 1.198 OD za november 1974 V mesecu novembru je bilo plačanih 200 ur. Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal 2.565,69 dinarjev za 184 ur. Po posameznih delovnih enotah pa je povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega in primerjava z istim mesecem preteklega leta naslednja: Delovna enota november november 1973 100 % Predilnica 2.330,34 129,4 Tkalnica I 2.369,01 130,1 Tkalnica II 2.397,96 130,8 Plemenitilnica I 2.516,99 128,5 Plemenitilnica II 2.504,73 128,0 Gravura 2.883,19 3.102,33 132,2 128,8 Skupnč slu.zil-)c Novi predpisi o porodniškem dopustu Splošna obrazložitev V teku meseca decembra t.l. moramo sprejeti ndka>-tere spremembe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Gre predvsem za spremembo določil o porodniškem dopustu, o ukrepih za kršitev delovnih obveznosti ter o prenehanju lastnosti delavca zaradi samovoljne zapustitve dela. In zakaj sedaj spreminjanje tega samoupravnega sporazuma, katerega smo sprejemali v mesecu marcu t. L? Skupščina SR Slovenije je namreč v mesecu aprilu 1.1. sprejela republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 18/74. Zvezna ustava določa, da se urejajo z zveznimi predpisi samo temeljne pravice in obveznosti delavnih ljudi v združenem delu, to je predvsem neodtujljiva pravica, da delavec dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, da skupno in enakopravno z drugimi odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, da odloča o rezultatih svojega dela, to je o delitvi dohodka in še posebej: da skupno in enakopravno z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu. To so temeljne pravice in obveznosti delovnih ljudi v združenem delu. V pristojnost republik pa spada natančnejša ureditev posameznih vprašanj s tega področja. Predvsem pa je konkretno določanje in urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu samoupravna pravica in dolžnost delavcev. Iz navedenega razlaga republiški zakon v glavnem ne povzema določil zveznega zakona, marveč z oz. na zgoraj navedena načela natančneje določa ureditev posameznih vprašanj. Vendar se pri tem izogiblje podrobnosti, katere prepušča samoupravnemu sporazumevanju. Temeljno načelo naše ustave je, da pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu urejajo in uresničujejo neposredno delavci sami v temeljnih organizacijah združenega dela. Sicer pa bo s prihodnjo zakonodajo urejanje medsebojnih delavnih razmerij še v večji meri prepuščeno samoupravnemu sporazumevanju delavcev. Tov. Kardelj je rekel pred kratkim naslednje: »Ni potrebe, da bi federacija podrobno urejala vprašanja iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in tudi republike naj bi sprej eie samo nekatera temeljna določila. Kajti mi smo v dosedanjem zakonskem ohraivnavanju delavnih odnosov v določeni kontradikciji s samoupravljanjem. Po eni strani delavci upravljajo tovarne po drugi strani pa velja za potrebno, naj bi jim predpisovali, ali lahko koga odpustijo ali ne, in podobne stvari. Mislim, da je to nemogoče. V notranja delovna razmerja se po mo- jem mnenju ne bi bilo potrebno podrobno vmešavati ne zveznemu, ne republiškemu zakonu. Tudi po ustavi tega ne moremo delati. Mislim, da je to ostanek starega stališča, zaščitne vloge sindikatov v kapitalistični družbi. V praksi to pomeni, da obstoječi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — grobo rečeno — manj ščiti delavce, kot parazite, škodljivce,itd.«. To so vsekakor zelo tehtne in pomembne besede in se z njimi brez dvoma strinjajo vsi, ki jim je pri srcu dejansko samoupravljanje na eni strani ter red in disciplina v podjetju na drugi strani. Nova določila o porodniškem dopustu Pa se vrnimo k republiškem zakonu oziroma k tistemu njegovemu delu, /ki je predmet tega članika. Po zveznem zakonu ima delavka med nosečnostjo in porodom pravico do porodniškega dopusta 105 dni, za tem pa ima pravico delati po 4 ure na dan, dokler otrok ■ne dopolni 8 mesecev starosti. Sedaj pa je (z republiškim zakonom) dana delavki — materi nova pravica do podaljšanega porodniškega dopusta in ima na izbiro naslednji 2 možnosti: 1. da po preteku porodniškega dopusta 105 dni NADALJUJE izrabo porodniškega dopusta še 141 DNI. Med tem časom ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. Ali pa 2. da po preteku porodniškega dopusta 105 dni nat-stopi delo s skrajšanim delavnim časom in DELA PO 4 URE NA DAN, dokler (Nadaljevanje na 8. str.) Solidarnost v nesreči Oto priliki hude nesreče, ki je doletela članico našega kolektiva tovarišico Ivano Kodelja iz tkalnice II, ko ji je čez noč pogorelo vse imetje, se je ponovno pdkazala pripravljenost delavcev Tekstil-indusa — pomagati bližnjemu v nesreči. Ker je tovarišici Kodeljevi in njenemu šoloobveznemu sinu po požaru ostalo le to, kar sta imela na sebi, smo ji takoj nakazali 2.000 dinarjev za nabavo najnujnejših oblači in perla in sicer iz sredstev sindikalne organizacije 1.000 dinarjev, po 500 dinarjev pa sta nakazala izvršni odbor sindikata tkalnice II in pa Občinski sindikalni svet. Ker smo se zavedali, da je teh sredstev več kot premalo, smo se odločili, da organiziramo med člani kolektiva nabiralno akcijo za pomoč prizadeti delavki. Akcija je zelo dobro uspela. Tako so prispevali delavci v TOZD predilnica 3.455 dinarjev TOZD tkalnica 4.326,5 dinarjev TOZD plemenitilnica 3.677 dinarjev DS skupne službe 5.182 dinarjev in TOZD prehrane in oddiha 560 dinarjev. Skupno torej 17.200,50 dinarjev Da bi se tako zbrana sredstva koristila v namene, za katera so bila zbrana, smo se na seji s predsedniki SO domenili, da bi ves zbrani denar vložili v hranilno knjižico in bi ga tov. Kodeljeva .imela za nabavo opreme za stanovanje, ki ji ga je 'treba čim-prej preskrbeti, ker je sedaj brez njega. Vsem članom kolektiva, M so tudi tokrat pokazali visoko zavest in občutek 'pomagati sodelavcu v nesreči, se v imenu predsedstva sindikalne konference, iskreno zahvaljujem za izvršeno plemenito dejanje. Želimo, da bi bilo takih akcij čim manj, če pa že do nesreče pride, bomo tudi v bodoče opravili svojo dolžnost in nesebično priskočili prizadetemu v pomoč. Upam, da se bo takrat odzvalo tudi še tistih nekaj članov kolektiva '(ki bi jih lahko preste! na prste), Iki so pri tej akciji stali ob strani in niso »mogli« prispevati niti dinarja za svojega sodelavca. Nihče ni izjema, da >ga taka ali podobna nesreča ne bi mogla doleteti, in vsakemu je ob taki priliki kakršnakoli pomoč še kako potrebna in dobrodošla. p.Istenič Razpored prostih sobot za leto 1975 JANUAR (22) FEBRUAR (22) MAREC (22) APRIL (2 3) MAJ (22) JUNIJ (22) N 5 -12 19 26 2 9 16 23 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 8 15 22 29 P 6 13 20 27 3 10 .17 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 T 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 S 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 C 'J 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 P S 4 10 17 24 ©(§>© 31 7 1 8 14 21 ©@ 28 7 14 21 28 1@®@@ 4 5 11 18 25 ©@® 2 9 >10 16 23 ©(24) 30 31 6 7 13 20 27 ©0© JULIJ (21) AVGUST (22) SEPTEMBER (23) OKTOBER (23) NOVEMBER (22) DECEMBER (22) N 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 P 7 14/ŽK 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 UJ 8 15 T 1 8 15 (Ü 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 S 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 Č 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 P [Tl lil 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 S (£, 1(12) 19 0) ©È00 30 6 (y>(®© ©@©© 08 15 (22)(29| 6 © 20 LEGENDA: proste sobote državni prazniki = ostali prosti dnevi O □ Razpored prostih sobot je 27. 11. 1974 na 4. seji potrdil odbor za splošne zadeve Novi predpisi... (Nadaljevanje s 7. str.) otrok ne dopolni dvanajst mesecev starosti. V tem primeru ima delavka pravico do osebnega dohodka v svoji temeljni organizaciji za 4 ure na dan, za ostale 4 ure pa pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. Novi zakon daje posebno možnost, da lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih delovnih razmerjih izkoristi podaljšani dopust namesto matere tudi oče otroka, če otroka neguje An če sta se roditelja tako laporazumela. Seveda pa bo potrebno predložiti potrdilo, da mati tega podaljšanega porodniškega dopusta ne bo koristila. Bilo pa bi tudi umestno, da se preko socialne službe izvaja potrebna kontrola, da ne bi prišlo do zlorabe te pravice s strani kakega alkoholika in podobno. Nova so določila za primer smrti otroka ali matere. Če se otrok rodi mrtev ali če umre pred pretekom porodniškega dopusta ,ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da si opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka, vsekakor pa najmanj še 42 dni. Če pa umre mati, pridobi pravico do preostalega, to je še neizkoriščenega dopusta oče otrbka oz. tisti, ki otroka neguje. In še glede dela s skrajšanim delovnim časom po dvanajstem mesecu otrokove starosti. Ko je otrok star 12 mesecev, ima delavka — mati pravico delati po 4 ure na dan, dokler ni otrok star 3 leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. Torej lahko uveljavlja delavka to pravico le, če predloži ustrezno potrdilo zdravstvene službe, da je iz zdravstvenih razlogov to za otroka potrebno. Ne more pa te pravice uveljavljati zgolj iz razloga, ker nima urejenega varstva za otroka. V času, ko dela s skrajšanim delovnim časom po dopolnjenih 12 mesecih otrokove starosti, ima delavka pravico le do osebnega dohodka po dejanskem delu; nima pa pravice do nadomestila osebnega dohodka za preostale 4 ure, ko ne dela. Ostala določila o varstvu matere Pomembno je še določilo, ki ureja zaščito mater, kar se tiče nočnega dela. Po zveznem zakonu ne sme delati ponoči delavka med nosečnostjo ali če ima otroka, starega do enega leta. Po novem republiškem zakonu pa je določeno podaljšanje varstva delavke z otrokom od enega do sedmega leta, oz. se sme razporediti na nočno delo delavka, ki ima otroka, mlajšega od sedem let, le če s tem soglaša. Do enega leta otrokove starosti torej NE SME delati ponoči za tem pa lahko, če s tem SOGLAŠA. In od kdaj veljajo nova določila? Določila 48. in 50. čl. republiškega zakona (ki urejajo podaljšanje porodniškega dopusta in porodniški dopust ob smrti otroka) se začnejo uporabljati 1. januarja 1975 in se uporabljajo tudi za delavke, ld so tega dne na porodniškem dopustu. To se pravi, da imajo možnost izbire med podaljšanim porodniškim dopustom še 141 dni in skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno do dvanajst mesecev otrokove starosti ne le tiste delavke, ld bodo rodile po 1. 1. 1975, marveč tudi tiste, ki so rodile v letu 1974, pa so na dan 1. 1. 1975 še na porodniškem dopustu. Ta nova določila predstavljajo vsekakor pomembno pridobitev na področju varstva matere in otroka. Uspešno leto za naše športnike športna aktivnost naših članov kolektiva je bila v letošnjem letu izredno uspeš- na in vsestranska. Predvsem je treba poudariti, da smo pridobili za razne športe no- ve člane (predvsem za košarko, vaterpolo itd.), ki pretekla leta niso kazali posebnega interesa, da bi se vključevali v športno aktivnost v podjetju. Še vedno pa je v naših vrstah premalo žensk in bo zato potrebno v prihodnjem letu več naporov vložiti v smeri pridobivanja žensk k raznim vrstam športa. Po posameznih vrstah športa se je naša aktivnost odvijala takole: Smučanje: iNaši smučarji so se udeležili XVI. zimske tekstiliade 9. 2. 1974 na Soriški planini in občinskega sindikalnega prvenstva v Mojstrani. Dosegli so solidne rezultate, med najboljšimi pa je Lapuh Marinka, ki je na tekstiiiadi zasedla 3. mesto. Aktivno se ukvarja s smučanjem okoli 30 članov kolektiva. Ta vrsta športne aktivnosti bi se v prihodnjem letu morala razširiti, vendar razmah te dejavnosti zadržujejo visoki stroški za opremo itd. Mali nogomet: Mali nogomet in nogomet je v našem kolektivu najbolj popularen. Tudi letošnje leto smo potrdili, da smo najboljši v Kranju, saj smo v okviru občanskih letnih iger zasedli 1. mesto. Naša B ekipa pa je zasedla v skupini C 5. mesto. V posameznih obratih pa so se v rekreacijske namene pomerile med seboj izmene ( v tkalnici I in II). Tako se je v letošnje organizirane tekme v nogometu vključilo 60 članov kolektiva, seveda pa je aktivnih pristašev neprimerno več, tako da bo treba v prihodnjem letu organizirati več medsebojnih srečanj. Naša izbrana reprezentanca se je pomerila tudi z reprezentanco BPT Tržič in jo premagala s 3:0. Kegljanje: Tudi naši kegljači so letos spet dokazali, da so nepremagljivi. To dokazuje prvo mesto na 7. kegljaški tekstiiiadi v Celju in Žalcu in prvo mesto v okviru letnih športnih iger ObSS Kranj. Med najuspešnejše spet sodi Martelanc, Jenkole, Zvršen in Cvirn, med ženskami pa Česnova, Farčnikova in Močnikova. Poleg omenjenih dveh tekmovanj se naši kegljači udeležujejo srečanj na kegljišču »Triglav« dvakrat te- Miro Jenkole, eden najuspešnejših kegljačev Napeti prizori na naših nogometnih tekmah so bili pogosti densko. Redno trenira in tekmuje 20 članov kolektiva. Balinanje: Naši balinarji se ukvarjajo s tem športom bolj v rekreacijske namene. Udeležili so se tekmovanja v balinanju v Okviru letnih iger ObSS Kranj in zasedli 3. mesto s punt razliko 105:61. Pod vodstvom tovariša Škraba redno balina 10 članov kolektiva. Rokomet: V rokometu smo se letos prvič pomerili na tekmovanju v okviru letnih iger ObSS Kranj. Zasedli smo sicer 5. mesto, kar ni zadovoljujoče, vendar če upoštevamo dejstvo, da dosedaj tega športa nismo razvijali, smo ‘lahko zadovoljni. V prihodnjem letu bomo morali našim rokometašem omogočiti več treninga talko, da tudi plasman ne bo izostal. Šah: Tudi naši šahisti pod vod. stvom tov. Podgornika že več let nosijo prvo mesto v občini Kranj. Tudi letos so potrdili svojo kvaliteto, na letnih igrah ObSS Kranj, kjer so zasedli ekipno prvo mesto, ^med posamezniki pa je bil najboljši Vojičič Ratko. Poleg občinskih tekmovanj za državne in republiške praznike se udeležujejo tudi republiških ekipnih in posamičnih tekmovanj. 'Na republiškem sindikalnem prvenstvu v Bohinju so zasedli solidno 11. mesto, posamičnega prvenstva v Rogaški Slatini pa sta se udeležila 2 člana kolektiva. Košarka: Naši košarkarji so letos prvič nastopili v občinskem merilu v okviru letnih športnih iger. Pod vodstvom tovariša Skubica so izredno presenetili kranjsko občinstvo in zasedli odlično 2. mesto na presenečenje vseh ostalih ekip, ki že več let tekmujejo v košarki. Ekipa je bila izredno borbena in požrtvovalna tako, da zasluži vso pohvalo. Z malo več sreče bi zasedli prvo mesto. V prihodnjem letu upamo, da nam v tako sestavljeni ekipi še boljši uspeh ne bo izostal. Plavanje: Tudi letos uspeh naših plavalk na občinskem prvenstvu spomladi in jeseni ni izostal. Premočno so zmagale v ekipni uvrstitvi s 140 točkami pred (Planiko, IBI iitid. Med posameznicami je bila najboljša Bajželjmova, Štromajer jeva, med moškimi pa Završnik. V prihodnjem letu bo potrebno pritegniti več članov kolektiva, posebno v moški ekipi primanjkuje kvalitetnih plavalcev, ki jih v kolektivu ni malo. Po potrebi bomo organizirali rekreacijsko plavanje v zimskem bazenu. Vaterpolo: Naši najbolj vneti plavalci so se pomerili letos tudi v vaterpolu pod vodstvom tovariša Hlebca. V občinskem merilu so zasedli solidno 4. -mesto. V prihodnjem letu se bo morala naša vaterpolo ekipa še močneje angažirati v Občinskem merilu, tako da uspeh ne bo izostal. Streljanje: Pod vodstvom tov. Novaka so naši strelci letos spet organizirano tekmovali na občinskem prvenstvu, kjer so zasedli solidno 3. mesto. Ta. (Nadaljevanje na 9. str.) Uspešno leto.. (Nadaljevanje z 8. str.) ko so se po nekajletnem mrtvilu spet aktivno vključili v to pomembno športno dejavnost, ’ki ima poleg športnega tudi obrambni značaj in bomo morali v prihodnjem letu vložiti vse napore, da bomo to športno de. javnost še razširili. S to dejavnostjo se ukvarja okoli 10 članov koldktiva. Športna komisija je v okviru sindikalne organizacije pritegnila v športno-rekre. ativno dejavnost okoli 250 članov kolektiva. Talko smo v kranjskem merilu med prvimi delovnimi organizacijami, ki smo z organiziranimi tekmovanji dosegli, da smo v štirih disciplinah prvi, v ostalih pa med najboljširni. V prihodnjem letu bo v Stražišču dograjen TRIM kabinet, tako da bomo morali na tem področju v letu 1975 pospešeno organizirati rekreativno dejavnost s katero v letošnjem letu kljub uspehom ne moremo še biti zadovoljni. Na koncu leta želim v imenu športne komisije vsem aktivnim članom naše športne dejavnosti, vodjem športnih sekcij in ne nazadnje sindikalni organizaciji našega podjetja s predsednikom tov. Isteničem, 'ki je skozi celo leto aktivno podpirala našo športno dejavnost — SREÖNO NOVO LETO 1975. A. Omejc Tudi na občinskem prvenstvu kegljači prvi V okviru občinskih letnih iger je bilo Izvedeno od 27. 11. do 5. 12. 1974 tekmovanje v kegljanju na kegljišču »Triglav«. Prvo mesto med moškimi ekipami je zasedla naša s 492 podrtimi keglji. Ženske so tekmovale v disciplini 3 x 100 lučajev ekipno. Naša ekipa v postavi Česen, Peternelj, Močnik, je zasedla 3. mesto s 1.159 keglji. Med posameznicami pa je izmed 30 tekmovalk dosegla Česnova 5. mesto in Močnikova 6. mesto. Rezultati: moški ekipno 1. Tekstilindus 492 k., 2. Merkur 451 k., 3. Sava 449 k., 4. IBI 448 k., 5. Iskra 425 k. itd. Skupno je nastopilo 21 ekip. 3 X 100 lučajev ženske: 1. Kokra 12213 k„ 2. Iskra 1.209 k., 3. Tekstilindus 1.159 k. itd. Skupno je nastopilo 10 ekip. ženske posamezno: 1. Žumer (Kokra) 452 k., 2. Podboršek (Kom. servis) 426 k., 3. Ivanetič (Iskra) 423 k., ... 5. Česen (Tekstilindus) 408 4., 6. Močnik (Tekstilin-duis) 392 k., ... 18. Peternelj (Tekstilindus) 359 k. A. O. Sladice za Silvestrovo POMARANČNA SKUTA Z VATEL PALČKAMI 4 pomaranče razpolovimo, odvzamemo rezine in jih zrežemo na kocke. Nato 250 gr skute zmešamo in dodamo po okusu odgovarjajoče količine Sladke tekočine. S to maso napolnimo izpraznjene pomarančne lupine. Za eno porcijo pripravimo po 2 polovici. V vsako že pripravlje- korja, 2 žlici kakaa in zavitek vaniti sladkorja ter vse to 5 minut kuhamo. Ohlajeno omako vlijemo preko breskev in po želji vse skupaj lahko še poškropimo z vinskim likerjem. LAHKA JABOLČNA KREMA Z BELIM VINOM 750 gr olupljenih in očiščenih jabolk dušimo skupaj z no polovico vtaknemo še vafel palčko in vse skupaj poškropimo s pomarančnim ali mareličnim likerjem. BRESKOV DESERT S ČOKOLADNO KREMO En liter vloženih breskev odcedimo in porazdelimo v 4 posodice. Nato vzamemo 1 čajno skodelico pomarančnega soka, 1/2 skodelice slad- 1 2 del belega vina, sokom 1 limone, noževo konico ing-werja 20 minut. Nato maso odstavimo, spasiramo in ohladimo. Nato vzamemo 2 beljaka, jih malo osolimo in stepemo v trd sneg, ki ga dodamo jabolčnemu pireju, primešamo še 2 žlici sladkorja in nalahno zmešamo ter stresemo v stekleno skledo. Vse skupaj garniramo s češnjami in na tanko narezanimi pomarančnimi rezinami. KREMA Z MANDARINAMI Sok enega litra vloženih mandarin segrejemo. Dodamo 2 lista že prej namočene Želatine in pustimo, da se razpusti. 250 gr suhe skute, sesekljane mandarine, sok 1/4 limone in sladkorja po želji vmešamo, temu pa dodamo še trd sneg 1 beljaka. Zmes polnimo v kozarce in garniramo z mandarininimi rezinami, na sredo pa dodamo po 1 češnjo ali jagodo. MaK Zahvale Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, cvetje in 'Spremstvo na njegovi zadnji poti. B oris Per tot z družino Vsem članom kolektiva in sindikalni organizaciji se najtopleje zahvaljujem za veliko denarno pomoč, ki so mi jo •izkazali v težki nesreči, ko mi je pogorelo stanovanje. Vsem skupaj iskrena zahvala. Ivana Kodelja tkalnica II Ob odhodu v pdkoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I ter izvršnemu odboru sindikata za prelepa darila, ki me bodo spominjala na podjetje. Vsem želim še veliko zdravja in uspehov ter jim želim srečno novo leto 1975. Jožefa Likozar Ob nenadni smrti naše drage mame FRANČIŠKE NASTRAN se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem predilnice in tkalnice I za podarjene vence, cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoče hčedke: Marija Štirn Francka Kozina in Ani Sleme Nagradni razpis novoletne križanke: 1. nagrada: 60,00 din 2. nagrada: 50,00 din 3. nagrada: 40,00 din Rešitev oddajte najkasneje do 20. 1. 1975 pri vratarju ali pa jo pošljite po pošti na uredništvo Tekstilca Vsako leto proti koncu leta brskamo po trgovinah in izbiramo materiale za svečano novoletno obleko. Težko je izbirati. No, ko smo končno blago izbrale, je treba izbrati kroj. Če ima blago kakršenkoli vzorec, naj bo model čimbolj enostaven. Za mlade malo bolj svobodni in drzni modeli z velikimi dekolteji spredaj ali na hrbtu. Za dame srednjih let naj bo material predvsem kvaliteten in v ne preživih barvah. Tudi modeli zanje naj bodo bolj umirjeni. Vedeti pa moramo, da vsakemu prostoru ne odgovarja vsaka obleka. Če boste praznovale v hotelu ali kaki restavraciji, potem naj bo tudi vaša obleka svečana. Če pa boste praznovale v hribih v kakšni koči, pa lahko Oblečete kar hlače in kakšen lep pulover ali pa dolgo športno krilo z lepo bluzo. Pazite, da se bodo barve med seboj ujemale, to so dodatek k obleki. Sicer pa je pravzaprav malo žensk, ki si za novoletno praznovanje lahko privoščijo popolno toaleto. Mislim, da je važna predvsem vesela družba in talkrat obleka pravzaprav ni več pomembna. Lepo se zabavajte! INA osnova ZA RAZNA DAZILA IN «ILO KRILATI DEČEK I : SPREMLJEVALEC VENTRE RUSKA REKA , PRITOK volge SE5TAVIL POKRAJINA ODI SE JE VA DOMOVINA DEL LOKA DVOJICA VIETNAMU GLAVNICA SVEČANO CERKVENO PREKLETSTVO NAJTEŽJA ATLETSKA Disciplina Gligorov REAKTIVNI IZSTRELEK KOS »ESlA, HLOD FRANCOSKI SKLADATELJ CAAOZIC6J STRAŽAR VISOKA lARALNA KARTA LJUDSKA REPUBLIKA GLAVNO MESTo NORVEŠKE ZADETEK PRI TOMBOLI PUŠČAVSKA ■ŽIVAL EDO ČUDEN PRITOK SAVE ZAPORU VOLUMEN SMETANA PESNIK. E LE AI 3 MENTORICA ETIOPSKI POGLAVAR NORVEŠKA INSEKTI TATINSKA TTlc-A PEVKA PRIPOMOČEK ZA RISANJE ČLAN RADIKALNE STRANKE ŠPANIJA ŽABICA OSNOVNO ŽIVILO LIBANON NAJVIŠJA ZA AqA PRI TAROKU TRAVA T>RU$E KOŠNJE HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA PRIROOA st. grški KIPAR KISLA VODA TRAVNIK ALFRED NOBEL NEKDANJI KRALJEVI NAMESTNIK NA HKVATSKEM MARIBORSKI ŠPORTNI LEPO VEDENJE KLUB VZVIŠENA LIRSKA PESEM HUNSKI POGLAVAR KASA SREČNO OTOK UOLACIJA SMUČARSKI KLUB SREDNJI LETOPIS KRAJ pod DALMACIJI PRUSKO CORO NEKDANJI GLORIJA PROSTOR, Površina PREBIVALEC NA NAŠE« OZEMLJU SOCIALISTIC. REPUBLIKA DEL POHIŠTVA GORSKA PTICA Roparica ž. IME (KARENINA) <5 RAPA IN3TRUHEN' TACNA SKLADBA POJAV NA VODI OKRAJŠANO TUJE M. IME VRSTA AMINO KISLIN OKVARA VRSTA TABLET PROTI SLABOSTI IME PEVCA DEDIČA KALCIJ CER, VELIKA SKALA VRSTA GOZDNEGA SADEŽA ?OKRA|lNA JUŽNI Afriki INDUSTRIJSKA RASTLINA «TRŠKI Polotok VRSTA ZELENJAVE VALJEVO SHUČIŠCE NAD LJUBELJEM STATUA KRISTALNA SNOV SLADKEGA OKUSA V MIŠICAH PISALNE POTREBŠČINE IME POLITIKA šAsreiJA Aktinit TUJE ŽENSKO IME Domače m. IME ELE KTRiČNA MERSKA ARABSKI ŽREBEC enot; SANJE POJAV NA GLADINA SREČNO VODI TUJE ž.me ( TUDI NASLOV FILMA) KVARNERSKEM ZALIVU VODJA kADROVSKE SLUŽBE SLOVENSKA CORA SREČNO DOPOLDANSKA PRIREDITEV JAPONSKI CESAR OTOK V POLINEZIJI DEL VOZA Gora v Svici N OBELOVCA (KOSIN PHANIH S02VEZDJE ZRAČNI DUH V »VIHARJO* AVSTRIJSKA >0«o£tVAL. ZODIAKU PALIČICAMI (SHAKES PFARE ARNOLD TOVORNIK SVETIŠČE BOGINJE ATENE CEL|SKA Tovarna Rog sonca IN LEPOTE SUKANEC NA|VEČ|E FINSKO "JEZERO EDEN PADAR., RANOCELNIK vrhnje OBLAČILO RIMLJANOV VODILNA MISEL FRANCOSKI PISATELJ P USTO LOVI KIH TUJE £. IME CZETKIN) OKRASJE romanov ZNAMKA ŽENSKE Kozmetike GRŠKA Pokrajina IZRASTEK NA GLAVI AMPEß. VEZNIK DEBELA PALICA SMUČARSKA ALPSKA DISCIPLINA ITALIJA LISASTA krava SADEŽ S ! TRDOLUPlNoj VELIKO PRIPADNIK HRVAŠKIH NARODNIH IIDAJALCEV MAORIDSKI ŠPORTNI KLUB______ NEGATIVNA ELEKTRODA VELIK AFRIŠKI PTIČ , KI NE LETA Poljska CVETLICA NOČNO 2ABAVIŠČE M. IMG CROTTER-DAMSKI) NENRAVEN ŠKAF ORANJE PTICA PEVKA PLOSKOVNA MERA EDINI IZVOD AREST Premer naša DENARNA ENOTA ■JUNAK PRED ■ TROJO BRENKALNI inštrument VODNA 21 VAL