T' y - . > / — • List • • v ^ af v ^ ■ M \ T* V 1 ecaj XL^ I in I f t Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošilj po pošti pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 29. januvarija 1890 Obseg: Razmnožitev trt s popi o kmetoval sani in dgo Zemljepisni n narodop b izobraževanj • V7 v • .1 — Nasi dop Šolski vrtovi . — Novi čar Razne reči. Vpra- ■ r i i r tiioApodariske stvari Razmnožitev trt popi. Trte 80 uže od nekdaj razmnoževali tudi z popi J seveda ie bilo to vedno vrtnarsko delo, zato priobčujemo člauek o njem v terrni listu. Podoba Podoba Proti trtni uši je najboljše nredstvo ameriška trta, in ker so nje sadike zelo drage, zlasti nekaterih redkejših vrst, zato je važno poznati sredstva, s katerimi se trte hitreje razmnožujejo. Tako sredstvo je razmnožitev s strokovnem listu u popi. 4 „Allgemeine Weiuzeitung poroča nekdo o razmnožitvi trt s popi to le : Ker nisem imel rastlinjaka niti gnojne grede, pomagal sem si tako le: Naredil sem jamo, veliko do polovice okna in 60 globoko. Po voglih sem zabil kole, na postavil okenski okvir. nje v jamo, debelo natlačil 50 naj gnoja ? po vrhu pa ter jih vsadil v lonce z peščeno gozdno zemljo. Lonce sem postavil v gori popisano gnojno gredo, vsakega posebe pokril s šipo in gredo toliko časa zakrival, da je bila tem dokler niso očesa po Kadar pa so bila pognala, zračil sem gredo večkrat, čez do tednov sem pa lonce postavil na piano. Dokler so lonci V gredi, treba jih je pridno zalivati. Vsajena očesa narede navadno uže prvo leto poganjke po 40 do 50 dolge, kateri dado porezani dobre ra-zanice. Ako pa je bil poganjek prekratek, pa presadi m trto jeseni v več^ lonec in je odrežl do enega očesa. Podoba 1. kaže oko, katero je bilo navpično vsajeno, podoba pa vodoravno vsa- jeno « Podoba Podoba 3. pično vsajeno oko. in kaže, kako se nav-podoba 4., kako se vodoravno vsajeno oko ukorenini. Vse te podobe so risane po naravni velikosti. Podoba 5. kaže enoletno ukoreninjeno oko v polovici naravne velikosti risano. Črtica o kmetovaičevem izobraževanji. Podoba 3* dejal nekoliko prsti. Zunaj sem zamašil okvir od v^eh strani s konjskim gnojem. Očesa s kolencl sem odrezal kakor kažeta podobi 1. in 2., spoznamo konečno neovržno resnico Opazujoč človeštvo in pogoje njegovemu obstanku^ > da je kmetijst .J Prvi iü aajvažoejši pogoj Človeškemu obstanku Komaj gospodarske zmere drusač pride človek na svet, potrebuje že hrane, in ta potreba «o^o prišli v drugačne razmere nego 80 sedanj Če pa ne neha prej 1 dokler Hrano pa prideluje kmetovalec se mu ne pretrga nit življenja ravnati Le obstati najdalje, ali pa vsaj toliko časa, koliko Kmetovalec torej mora časom napredo poglejmo katero drugo podjetj treba je tudi drugače drugi šenosti! Prevaža ter prišlo do visoke stopinj kako je s blaga bilo stanovi. Kmetovalec pa ni potov in zaradi 3 dovr-nekdaj zaradi slabih počasnosti jako težavno samo kot pridelovalec hrane potovati. Kako pa je sedaj? še huj je neogibno potreben ud člo- Človek mirno sedi železničnem vozu in kakor ptič drči proti namen veške družbe, ampak daje Jeoemu kraju. Nekdaj ječlovek mogel daljnjemu prijatelj tudi mnogo surovin obrtu, ali znaccu težko kaj sporočiti da jih predelava. In slednjič je kmetijski stan tudi pod- da mu je odnesel Moral je poiskati človeka da dobil pismo. In koliko > egov odgovori Da časa je preteklo, uhko pišeš, kamor laga človeškemu obstanku, ti drago. V malo dneh pride pismo v najdaljojejš ker dopolnjuje tudi diugim P^ io^aš kaj nujnega, sporočiš lahko stanovom prepičli naraščaj. ^ ^^^^ minutah Bog ve kam ali po Jasno je torej. da bode krajih človeštvo tem laže izhajalo, tem bolje se počutilo. fonu) itd celo kar lahko pogovoriš z dotičnikom 3 Kraje. brzojavu pa se v nekaterih (po tele- čim zelo Čudno se bode komu [lapredovati. Um človeški zdelo kako trdnejša mu bode podloga, čim trdnejši bode kmetiiski moči, okoristil se jih stan. In kakšen je ta stan jo je ter jej odkazal opravila, velikanska mogoče tako zasledivši razne prirodne Spoznavši moč soparovo, uklenil v resnici! ? Po krajih niti mnogih katera sednj točno opra in težavna približno tak. kakeršnega odkazal mu pot in izročil Osledil je električni tok f } m si Pridela želeli, tudi kmetijstvo se zopet svoja opravila Toda malo. razvilo v teku let in še Iz ti raja pre pridelki so mnogokrat slabi gnani Adam ni si postavil lepih poslopij in mirno km Saj nam kažejo ostanki se toval ka delamo da ter nimajo cene ; davki pa lišč precej poznejšnjih rodov vse drugačno lice od naših drugačna orodja, sploh vse drugače vedno rastejo. Od tod pri- drugačue stavbe haja, kje da kmetovalec nima Tudi kmetijstvo zelo denarja jemati in da tako počasi a rod rodu Podoba 5, vedno toži o slabih časih. Saj se pa tudi res nahaja v veliki bedi. od tod tisti predovalo, toda jako počasi napredka niti ne opazi, in delali prazni izgovori « Tudi predniki so tako pa se jim je dobro godilo u sili zateče gozd, če ga ima, in tudi njega opuetoši skrajnji stanovi tako govorili? Kaj bilo, ko vsi bil ali pa išče denarja na posodo, in tako čedalje bolj leze naša kupčij vede itd potem naš obrt, kje v dolgove, iz katerih se ne more eč neha kopati > čim to > ni treba mi praviti. Ako vprašamo po vzrokih, pojavi se nam jih cela kopa. Slabo letino daje nam slaba in slabo obdelana zemlja, ali pa uimi (vremenske nezgode i. dr.); nizke cene dela večidel tuja konkarencija, pa tudi slabo blago; visoke davke pa zahtevajo mnoge občinske, pa tudi osobne Včasih je dobro, da človek ne veruje vsega takoj — posebno pri kmetijstvu je to zelo priporočati, ker na nobeno podjetje ne vpliva toliko in tako različnih okoliščin, ozkosrčni kakor na kmetijsko. Vend pa smo vse pre > vse prepolagoma korakamo naprej, in tako se m mnogotere državne, deželne je zgodilo, da nas ostavši čas mnogo prehitel > mi pa, za- ; potrebe itd. Mnogo bolj reči se dalo še povedati za njim, borimo se z bedo, katera nas vedno preostaja nam nič drugega, . da in bolj pritiska nego da prav krepko poberemo stopinje za časom a tukaj mi tega ne pripušča prostor, niti ni za nadaljnjo razpravo neogibno potrebno. Zadosti je, da vsakdo tej važni kmetijski se uživimo popolnoma v njegove razmere sicer nas spozna tako. da kmetovalci res nič kaj trdni treba bode gledati, da si opomorejo, da bode prignala sila do tega. Ako pa čakamo sile, godilo se nam bode toliko huje. Ci m prej se predramimo žalostno svoje stanj treba J0 da tem J ne oboljšajo zanaša naj se preveč na tujo pomoč. Nikoli ne moremo Ako pa je prej bodemo iz zadrege. Kdor pa hoče napredovati napredujejo, da se ^^osti priporočati da je uče. Toda reci kmetu, naj to ali ono opusti ter naj tako le svoje delo. Delajmo, kakor da m tako dela, ker bode bolje; gotovo ti odgovori, da sta ne potrebovali, delali pa za vse. prvo in najbolj uspešno vedno od niko tudi oče stari tako delala gotovo ti pa se jima je bolj ničesar nego se godi njemu. Mož ne ve, da se s tako godilo J Le na ta način nam bode moči sam obsoja. Če so naši predniki ob jednakem gospodarstvu izpovedjo tijski stan do boljšega gmotnega stanja. povzdigniti kme-kakeršnega tako bolje izhajal > nego zhajamo mi zelo potrebuje in kakeršen je tudi za deželo in državo > gotovo 80 bile takrat tako velikanske važnosti. Ne smemo misliti, da se v obče ravna blagostanje kake dežele po ugodnem raz- bode dobra reč zmagala povsod. O vrtovih se bode v loerji med izvozom m uvozom, marveč potem , komu prihodnje še več pisalo nego se je dosedaj. A pisalo se bod3 gotov prihaja v roke denar, ki se steka v deželo.*) Kaj nam pomaga peščica kapitalistov, če je masa narodova berač?! Srednjemu stanu je treba pomcči! nam je znano, kolike važncstj je ta stan za državo. Blagostanje temu vedno bolj na praktični podlogi, in potem bo peh njegovo ukrepilo bode državo vsestranski. občni Če Da vrtnarstvo vkljub vseiuu pouku ni napredovalo, e več vzrokov. Z^Jep vrt nam je treba najprej pa se zbira kapital le v nekaterih slojevih, mnogo pomagano. blaiiinji ni primernega prostora poleg hiše. Ta prostor je pa potem treba dobro pripraviti vse to stane mnogo denarja Vsaka dobra stvar mora imeti dobro podlogo Zato Večkrat nam pa nedostaje prostora, denarj m in marsikdo volj f ne bode pa tudi vztraja duš > da bi premagal to zapreke in sta gmotno srečen kmetijski Vzemimo pa, da te težave še premaga. Prostor odmerij mogel služiti prihodnjosti z dobrim in blagim ogradč in rigolujejo. Načrt je narejen. Zdaj pa pride katere imajo tako podlogo, ni se vrsta potomstvom. Drža jim bati pogube. Da pa kiiietovalec napreduje, treba je moža, ki naj vrt uredi, da bode ugajal namenu > mož tega ne ume. No Čudno res ni da odp zlo in da se drži dob ga. Zato je pa treba, stimo to > pa pu da zlo spozna, spozna tudi njegove vzroke in jih odp Daljnjemu napredku pa bode potem gl Zopet drug se pa dela, kakor da ni njegova dolžnost pravilo, da se kaj storiti nego vse, prav vse naj naredi občina, on bo stroški po mogočnosti zmanjšajo, dohodki pa povečajo, i^a že potem ponosno vodil nadzornika po Veliko zlo kmetovalcu nevednost neznanj Trtu. v. Narobe svet svojem ! Od tistih ljudi, katere hoče z lepo mnogih dohodkov ▼ kmetijstvu, katerih, ako so rabni, urejenim vrtom še le vnemati za dobro in koristno stvar. ne zna se okoristiti niti a Nevednosti odpom kmetovalcu vse njegovo svoje področje pozna, ko pa so h labi ne ve jih odstra- tistih ljudi torej zahteva več razsodnosti ego je ima 3 se z uč> njem. Učerjje pojasni delo, in kmetovalec, kateri vse sam Tretj je pa zmožen, in stvar ga tudi veseli. stoj na trdni podlog skrbi ga, da ne bo vzmogel stroškov, ker občina ni več zvršila > nego glavna vrt mnogo stane denarja in truda, a v Šolski vrtovi. da da lep in vzgleden je pa zapisano mora biti vsak vrt takoj prvo leto vzgleden ! ? Prvo n Že zopet! Saj se je tiskalo že toliko knjig in uredi nekaj drugo ekaj i. t > stroški bodo neznatni knjižic > člankov 'n člančičev. da se človek skoraj ne > a tem veče bo veselje, ker se bo s svojim izpozna mej toliko obilico tiskovin. Vsak pisatelj hoče svojega prednika prekositi, vsak hoče z novimi mislimi naporom dokopal do lepega vrta. Saj takoj novimi predlogi svet presenetiti. A reč, za katero se vsi trudijo, ta res dobra reč, vkljub temu ne napreduje. Morebiti pa tudi zaradi tega ne napreduje?! Tako ali vzdihniti. ko bo ni, da bi moralo . 100 naglav, 60 gladijol, 40 čajevk in 10 kan. Prvo leto mu lahko učenci prvo leto na vrtu stati n. Pr naneso 100 in več korenin trobentic za obrobke pastirji mu akoplj a za malo krajcarjev šipkovih palic (rosa podobno utegne marsikateri č. čitatelj canina), in Qaglpvega semena lahko dobi zastonj i. t To zagledal gorenji naslov. A prijatelj sem^ se poseje, in šipek se okuluje. Prihodnj leto ne pa že oboje cvete. Vidi pa pri sosedih tudi drugih cvetic odi preostro. Saj imajo vsi pisatelji menda dobro voljo. Poprosi jih semena, potaknencev, korenin i. Vsi radi > da se ustanovilo veliko lepih šolskih in par letih ima lepo zbirko cvetic in rož. Ta sad posredno tudi zasobnih vrtov, ker so prepriča vrt ne koristi lastnik moralno. da lep truda pa človeka bolj veseli, nego če si bil gmotno pisatelj so kličej „bob Uudj I nego še veliko bolj in ljudje so tisti, katere akupil z polnim mošničkom v roci. in v mojega vsega I ( Vrtnarstvo na delo, zato so pa dokajkrat vse lep besede zaradi •i «- . ob steno Res da so pisali tudi veliko ne velikokrat pa pouka pri nas nekaj tudi ne napreduje Ta pouk je včasih nejasen in praktičnega. Idealno osnovanih vrtov so hoteli ter jih praktične podloge. Omenil sem že > da je večina dosedanjih knjig in člankov o vrtnarsvu na prenagloma zahtevali, glaven greh. To sta čas tega jim ne smemo šteti v na- preidealnem stališči. Od šolskega vrta marsikak pisatelj in ^moda" nanesla, a bo tudi zahteva vse mogoče m čas popravil. Marsikdo je poskusil po teh idealih tudi postavili nanj nemogoče Ako ga in delati. A šlo mu ni. Toda obupati no smemo. Vztrajno mu tudi dali vse pomočke bi ) ne moramo delati se na njem ganiti ni naprej ni nazaj. Siva ? odločevati ljuliko od zrnja, in naposled teorij Ista je z domačim prometom. Tudi tu je treba gledati, na kak način prihajajo kmetijski pridelki uživalcem (konsumentom) v roke. Zakaj ne omenjam tu, koliko važen je tudi obrtni stan, vedel vsa je „siva teorija" je zahtevala od šolskega vrta stvari, ki presezajo moči botaničnih vrtov, kmetijskih In ta šol i. t Učitelj ki oskrboval tak vrt, moral biti temeljit botanik, kemik, sadjar, vinar in poljedelec m Bog ve > kaj še vse. Dobro t če se tako opravičeno bodi s tem, daje članek pisan za kmetijsk list in v ta računilo ; Botanik ima 1200 gld. na letO, kemik namen, da bi pospešil kmetijski napredek. 1800 t sadjar 600, vinar 400 — 4000 gld. Učitelj ima pa na i ^ j ^ h i < t V- I • t ry^'l I K •e konci osodna eno samo ničlo manj in ta ničla ravno In vsa ta teorija večino straši, da se niti dela Kadar sta .marcij la ap ^^ušna, kaže travnike skoz ne poprimsjo. več noči po nekoliko napajati e pa oster krivec vleče ni dob ogu! da se je tista me kateri apajati, časi tu i močno škodlj Bolje torej le Začeli dosedaj plavalo šolsko vrtnarstvo jela In ko s^ že od vrtov zahtevati to b o d e m o že trgati, celo opusti storimo, ako ob takih okolščinah napajanje odložimo ali N bol) kar res • i*«« *r>' M K vzmorejo druga polovica, aprila in čas za napajanje travnikov le na lasnem, ko se bode reklo vrtnar sadi Učitelj na pokaži •v. učencem in svojem vrtu zelenjad in cvetice posebno bati ali spomiadanjskih polovica maja Če se je mrazov, napajajmo zvečer poprej rano zjutraj. Proti 9. uri dopoludne pa vodo zopet ^rbuje; razdajaj jim sadik, kolikor ti jih ostaj učenk^, kako se oboje izpustimo, da odteče s travnikov. Tudi če je uže slana navajaj jih, da si bodo sami urejali doma vrtiče e in imej pala 1 vetovati vode na vrtu tudi nekaj pritličnih dreves v več vrstah da boš lahko opazoval, katere so tvojem nejše, konečn zahaja, pa voda treba dokler solice sije. pustiti dnevi zlasti Q0 solnce zopet izpustiti, vendar kraj ajpriklad in kaži učencem kako se morajo oskrbovati ne, slane zemlj tako ravna, ne bodo mu nič škodovale po ki travnikih. Travnikom z lahko 80 se pa skrbi, da bo tvoj vrt reden in čeden, da se takšno s tenko zelenjadjo preraščeni bodo učenci in odrasli ljudje na njem učili tudi reda in snage: — takrat bode začetek splošnega vrtnarstva; to bode prava podloga, na katero se bode dalo sčasoma pajanje spomladi da ljubo solne C tla , ugaja potem pa treba vodo izpustiti, rej * Kako deteljišče preorati postaviti lepo poslopje. In čemu naj bi na pr. šolski vrt lahko deteljišča preorati oddajal med občane po 100 in 100 dreves na leto navoziti in raztrositi in če če J čakati Po tako hudi vročini m svetuj > da gnoja detelj skozi gnoj >/ -----w M.L3. VAIV/TVO Udi ictu, V^O jih bo dajala c. kr. kmetijska družba po 10 tisoč morebiti požene. Sedaj deteljišče lahko in dobro preorjemo. Nekateri še lepših, a gotovo cenejših?! In če bo videla žele da da jih se ne zadostuje več po 10 tisoč, najela si bo zemljišče in namen kažo v detelj podor brž poskrila in strohnela deteljišče vsejati ajde ta ki se izgojevala na leto po 20 ali 30 tisoč dreves. Le ne preveč zahtevati od šolskih vrtov kajti marsikdo potem pokosi za zeleno krmo ali za zeleni gnoj povalj in podorje. se ustrasi te velikanske naloge, l^jig tako lepo, a po^ večini dosedanjih mesto nečesa tudi t.§ko nepraktič opisa In kaj boljš veselo nimamo ničesar, in šolski vrtovi 'se nič ne snujejo in ne oskrbujejo Bog daj novo leto Janko Žirovnik Vprašanja in odgovori. Vprašanje 8, Imam od kmetijske družbe kupljenega plemenskega bika, ki mi zelo ugaja, a ima razvado, da vedno drgne z rogmi. Na ljudi ni hud, a ob zid, jasli i. t. d. drgne pa tako močno, da sta rogova uže kar mehka Razne v reci. * nikakor kajti dva Prašičja reja. Neki angleški kmetoval več vzrediti 3C ni mogel obenega prašička svojih svinj. po oprasitvi izgubila je vsaka svinja mleko- tako močno drgne kot les in močno oddrgnena. Dosedaj mi ni bilo mogoče z nobenim sredstvom biku odpraviti te razvade, in zato se obračam do Vas za svet? (M. bik ga v Odgovor: Ako ni kaka bolezen, zaradi katere voma, je to razvada, kate Izkušal je vse, da bi odpravil to nepriliko ali vsaj iz- bode ob njegovi starosti sedaj težko odvaditi. Ne vemo poznal nje vzrok, a ni se mu posrečilo. dokler mu neki strakovnjak zatrdil da uže preumetna je njegova prasičj ni reja Vam dati o tej reči nobenega sveta, pozivljemo pa naše bralce ako kedo o tem kaj ve t ) da premalo naravna, ter mu svetoval, sporočati Da nam blagovoli se naj tem sprasne svinje goni na pašo. Mož se vnal po dobro daljnjega poškodovanja ohranita nasvetu, dal prašiče na pašo ter jih krmil samo način kapice iz železne ploče morda bilo pritrditi na njiju na en ali drug zjutraj m zvečer po nekoliko s turščico in bobom ali pa 8 samim bobom. Od tega časa oprasijo se svinje vselej prav lahko in imajo dovolj mleka. To zopet kaže, kako zelo je potrebna paša ob reji kakeršne koli domače živali Napajanje travnikov spomladi. Kedaj se naj na. Vprašanje mrzli shrambi? Se sme hraniti med v satovji v M. v R.) Odgovor: Med v satovji obstoji iz voska in medu pajajo travniki rano ali pozno f to in marsikaterih okolščin svetujejo tedaj kadar kaže je zavisno od Vosek se na mrzlem prav nič ne izpremeni utegnila škodovati prevelika toplota. Glede prej medli isto Med premislekov se Rano pridi, ako slad v njem kipi ter se mu velja dela tvarin zemlj£ s eboj donašala da bode voda mnogo gnojilnih kislino napajati alkohol (špirit, ki se na zraku izpremeni v jesihasto Slad z • # n]iv po dokončani zimi raztalila in stez. Kadar se je pa kipi tem bolj, kolikor toplejši zrak pustimo travnike bode med ■ a _ ^ okoli njega (seveda do gotove mere). Iz tega vzroka se da se osušijo, dokler ne postane dovolj toplo in začno bolj hranil v mrzli shrambi nego v topi rastline rasti. Ako v tem času dežuj ne napajamo Da pa organske snovi ne morejo gniti, bodi shramba zračna uha Vprßsanje 10. Naznanite mi kakšen sladkor je bolezni, katere prašiče hitro more, ne da bi bilo mogoče najboljši za krmljenje čebel, in kedaj je najugodnejši kaj pomagati. Najboljše zdravilo proti vsem prašičjim čas 8 sladkorjem jih krmiti? (J. M. v K.) hladan, po zimi Odgovor: Krmljenje čebel s sladkorjem je za silo kadar ni več medu. Naravna krma je med, in kadar ga ne utegnete več dajati, tedaj pa dajte sladkorja, čim pozneje pričnete krmiti s sladkorjem. tem boljše je. Za krmljenje je najboljši kandisov sladkor. a Vprašanje 11, Jeseni sem se pripravil orehe saditi, a zaradi mnogih opravil sem se zakasnil, in ni mi bilo mogoče jih posaditi. Kako naj ravnam, da ohranim orehe kaljive do spomladi? (J. M. v K.) Odgovor: Da niste orehov sadili jeseni, ne škoduje nič, marveč še prav je. Denite jih, v primerno pomešane, z vlažnim peskom velik zabojček, katerega pokrijte s boleznim je dober svinjak, kije po leti gorak, vedno suh in brez smradu, suha stelja, dobra in večkrat izpremenjena krma, snaga in red. Vprašanje 15, Blagovolite naznaniti, kedaj je čas smrekove storže za geme nabirati. Ali je čakati, da sami popadajo, ali jih treba trgati ? Kako je potem ž njimi ravnati? (J. R. v K. g.) Odgovor: Storži se morajo pobrati do konca zime ker spomladi popada seme iz njih. Storže, ki sami na tla ne padejo, 1 treba potrgati. Storže potem sušite na pokrovom ter ga shranite v toplo klet. Orehi bodo J pognali (u kali, in kadar pride spomladi čas saditi jih vzemite jih pazljivo iz zaboja, da jim kalov ne odlomite, ter jih posadite na določeno mesto Ob saditvi pa tako e ravnajte: Zemlja bodi dobro zrahljana; v njo naredite luknjico in vanjo vtaknite vzkalivši oreh, in sicer tako, da mu koreninska kalica moli navzdol v luknjo; kalico pa poprej priščipnite, s tem jo prisilite, da se razraste. Seveda ]e treba potem oreh s prstjo pokriti ter tudi rjuhah na solnci, da seme iz 'njih popada. Sušiti jih pa lahko tudi po pečeh, ki so navlašč za to narejene. Priporočamo vam sušilo na solnci, ker je za vas najcenejše. Seme ostane več let kaljivo. (Dalje prihodnjič.) rodu^De i^tvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi prst od vseh strani dobro k orehu pritisniti. Vprašanje 12, Imam katero hočem izpremeniti preko Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 149. orala veliko puščo ) v ameriški vinograd. Ali morem dobiti v to delo kake podpore? (J. V. na Rz.) Odgovor: Gotovo morete dobiti podpore. Med urad- mojem bogastvu, bolezni in pomiioščenju Keiskamma 1881 Med tem časom, ko Vam nisem pisal, spustil sem dmi vestmi tega lista je brati dotični razglas deželnega se z nekolikimi avstralijskimi diggerji k severovzhodnim odbora. Vprašanje 13, Naša vas ima mnogo govedi, a nobenega napajališča. Ako bi delali tako napajališče, ali goram transvaalskim. Obšli smo lepe kraje s tropsko bilo mogoče dobiti kaj podpore in kolikšno ? (J. vegetacijo, gledali smo krasne gore, ali zverine nismo mnogo dobili na izpregled, leva prav nobenega. Potovati na Rz.) nič nenavad Odgovor: Seveda morete dobiti podpore, in sicer vsaKej naj prcsi županstvo potom okrajnega glavarstva c. kr. deželno vlado v Ljublj Najboljše je, ako uradni dan kadar pride glavar vam, vprašate njega ) kako hoče imeti prošnjo narejeno. Vprašanje 14. Letos imamo s svinjami, katere po teh krajih do Zambezija dandanes ni nega, tudi ni več tako težavno in nevarno, večej naselbini je gotovo trgovec, pri katerem se more skoro vse dobiti. Povsodi so misijonske postaje raznih veroizpovedanj, in plemena kaferska niso več tako sovražna. Bogata gospoda kimberleyska potuje za zabavo slapom Viktorijinim. Severno od Zambezija pa je vsa druga. Tam prebivajo divja plemena, ne davno še so mislimo klati, velik križ. Krme je obilo, a prašiči je ne tam napadali ljudi in odpeljavali v robstvo, zlasti sul-marajo, še celo turščica jim ne gre v tek. Večinoma tanu zanzibarskemu, ki jih je prodajal v Azijo. Leta stoje, malokedaj se uležejo, ter so zelo nemirni. Ne le, 1874 se je posrečilo Angležem ustaviti to gnjusno Kup- da se nič ne debele, še hujšajo. Ljudje sploh koljejo, ker vidijo, da je brezuspešno krmljenje. Kaj bi bilo vzrok? (Fr. Sch. na R, i)ri M.) Odgovor: Iz tega popisa ne čijo. Od slej križajo angleški brodovi ob v/sh^dnem po- brežj moremo posneti, katera podporo zadnjem pismu sem se Vam zahvalil za novčno ako bi se hotel v domovino povrniti. Ker ste bolezen to legnila biti, toliko vam pa vender sve- mi iskren prijatelj, hočem Vam nekaj razodeti. Od 1840 tujemo, da uprašate izkušenega živinozdravnika za svet, do 1842. 1. sem živel na Dunaju, kje sem se seznanil kajti bolezen je kužna, kar nikakor ni čuda ob takih z nekim mladim vojakom. Poprijateljila sva se. Jaz sem svinjakih ter takem nastilu, kakor je pri nas navadno, šel z Dunaja, a on je postal polagoma štabni dostojan- Sestava svinjakov, zlasti njih tla, nadalje stelja, rav- stvenik. Ta zvesti prijatelj Izvedel me ni pozabil, vedno je da sem se odpeljal v nanje s prašiči, nepravilno krmljenje itd., vse to skupaj opraševal po meni. naredi, da se časi izcimijo prav hude in nadležne kužne Afriko. Čital je v praških listih to, kar sem Vam s po četka lista omenil, kako sem bogat. Tudi je prišel na sled, Drugače pa je s pritoki ob levem bregu Vprav da pisanja in novine prejemam posredovanjem Ižica nima skoro nič strmca io pri izlivu stranskih po bratov Teichov, in da se hočem nekda v domovino vrniti. tokov na desnem bregu navad Šel je in poprašal na dotičnem mestu, ali se pomiloščenje, Tam je menda podeljeno politiškim prestopnikom za ministerstva Hohen- gladina je pri Jezerskem grabn j prej voda narašča Ljubi j wartovega, tiče tudi meoe. Povedali so mu, da ne. najglobočejž 11 Dajnižj > a močvirska Tam Koj Rudnika Ižica mi le pisal ter tega omenil Naposled je svetoval ni daleč od Dolenjske ceste, (menda le kake četrt ure proč). Ako se na tem kraj skrbi za potem je menda pati „Stari prijatelj, bodite previdni, ako se res hočete po- tretji odtok močvirskih vod vrniti v domovino svojo ! Vi niste pomiloščeni do sedaj, močvirske vode upadejo , in kakor hitro prekoračite meje Avstrijske; bodo Vas bljižoo uamen. Ravna pot najkrajša pot, pri takem ve da 1Q se doseže nekako pri koj prijeli. In temna ječa izgovorjeni kot. Vam bila na stara leta Pozdravlja Vas likanskem projektu gre tudi kreniti iz golaj ako je kaj upanja dospeti do c.lja. tira (Dalje prihodnjič.) C. P. Odgovor na dopis glede osuševanja ljub Ijanskega močvirja. IVarodno-gospodari^ke reči. Ali mogoče ljubljansko osušiti? barje popolnoma 2.) Obstanek jezu v Udmatu, ki se trpi samo z milosti in pa onega v Hrušici samovoljno dozidanega, ne more biti resna zapreka podjetja. Na jezove v Fu- žinah in v Vevč. pa vredjenje vodotoča Ljubljanice nima uikakoršnega vpliva, res je sicer da naprava na (Konec.) Fužinah pri povodnih vsled zastajanja spodnje vode^ 2.) Grešni kozel povodnjim je kmalo doblj moči to je zgublja, tega pa je krivo napačno, pregloboko Vodmatki jez, nisem njegov zagovornik, me ni naprosil a odpravite to napotje, potem bode to nalogo prevzel; Hruševski jez, ako pa tudi tega odpravite, potem bode stavljenje vodnih gonjačev in pa zanemarjeni spodnji pomnoženji dotoka vode vsled vredjenja 0 pa Fužinski jez J sedaj še nista ne prvi drugi, a po znižani strugi obeh odtokov še manj pa voda hitreje vodotcč reke. Ljubljanice se ne more resno lahko govoriti, ker bode^ potem dohajajoča voda hitreje odtekala in sedanjega najvišjega stanja celo dosegla no bode, prav tako pa sa prihajal vojsko I pod ta dva jezova, potem boste pa bode njima tudi izdatno pomnožila pri močvirskem površji apovedali 3.) Kdo ne pozna potuhnjene narave Ljubljanskega močvirja. Kedar nanj stopiš, umakne se ti, ali te pa za nogo zagrabi, kedar mu pa njegov element, vodo od- vzameš začne se pa kremžiti, krčiti, usušati itd. Tedaj, prihodnje povodni i bolj ko se voda odceja. bolj vsled znižanja podzemeljske vode moč sprejemati večje množine dežnice, kakoi pa je to sedaj pri popolno na- pojenih tleh. 3.) Od tega, da se bode površje močvirja s šoto posedlo, se posestnikom ni bati nič hulega, ker bo d a večjem delu moč- v se močvirska gladina use keg dajo, bolj ko se močvirje obdeljuje, bolj se niža, ne bo posedala 5 ml j celo t pod g katera se kakor je videti, stvar izključuje. kdo nam reši to za- asprotno se bode še po odpadkih stavico? Vodo hoče toliko poglobiti, da bode še pod ilovico; no vse prav ako šote in vsled gnojenja povikšaia radostno površje povekšati z uravuj in se močvirje za toliko goste tekoči prav tako se da em in dovajanjem čevljev ne zniža, ako se to zgodi, so vode zopet pri vrhu. 4.) Od kod pa prihaja toliko voda v močvirje? K 4.) Predlogi gospoda dopisnikao so nekoliko nejasni in se morajo umeti dvojnata, on namreč ali misli okrožni graben na desnem bregu Ljubljanice, glede katerega smo tem bi nas peljal v kraljestvo- Nekaj po Ljubljanici, nekaj pa po pristranskih pritokih, odgovorili v uvodu, ali pa priporoča pod Rudnikom doli ki se deloma še sedaj po močvirji zgubljajo, in nekateri predor skozi Golovec nimajo dovolj odtoka. Kar pride vode iz Polhovgraških hribov, jih odpelje Gradaščica skozi Krakovo v Ljubljanico, Gradaščica ima dovolj globoko strugo med Krakovem in j, kamor ga nočemo spremiti, temveč le rad posebnosti hočemo opomniti, da bi tak 10 kilometrov dolg do 20 metrov globok odprt vodotoč krog 2 miliona Trnovem, po mestu pa tudi slobodno naprej dere; nekaj goldiriarj dalj pa še 1500 metrov dolg predor CT pa jih odpelje Mali graben v Ljubljanico in te zopet poldrugi milijon goldinarjev stroškov prizadel, brez osira hitro odtekajo po obeh panogah med Golovcem in Gra- na odkup za tako delo potrebnih zemljišč, vodnih naprav dom in po mestu, sicer pa tudi hočejo Mali graben in in pa zdravstvenega oprašanja pri mestu Ljubljanskem itd, Gradaščico v strah vzeti, da ne bosta toliko peska naprej — valila. tu se neha vsa resnost! Naši dopisi. Iz loubrane > — Poravnava med češko m pa Hemško stranko na Češkem prejela je minulo nedeljo gl odobrenje od nemškega, češkega ia pa od kluba velikega posestva na Češkem. Toraj je dogovor, ki je dognal v štirinajstdnevnem posvetovanji obeh strank pa vlade, sprejelo sogla odobrenje onih oseb ) ki imajo konečno tudi sklepati o posledicah teh dogovorov tem je dognano glede Češke bistveno ono veliko delo katero si je sedanja vlada stavila kot svojo poglavito J nalogo ? tem pa je storjen tudi največji in najtežavnejši morajo naravno slediti še4)ni koraki, korak ki_.vredijo enako tudi nar v Šlezij 1 n^ razmere na Moravskem Primor J in pa gl^^ Slo;?.^ev na Kranjskem «kem Štajerskem in Koroškem Mladočehi sprejeli 80 od strani staročeških za upnih mož tudi uradno poročilo o sklepih poravnavske J in izmed staročeškega kluba udd se je celo konference, d.r.-MMuš g^bno godati^se^med 'ustn'a poj^niFa, pa meritornega sklepa mla mladočehe ^ ♦»»t > da jim J ako treba, __ dočehi niso storili, temveč sklenili so posamezne točke poravnave v posvetovanje in odsekom. poročanje odstopiti pod Predmeti poravnave pa obsegajo: 1.) Sos ta v o 1 n vredbo d eželn ega šol fikega s veta. za 2.) Šole za manjšine. 3.) Načrt za preostrojenje deželnokulturnega soveta kraljestvo Češko. 4.) Ustanovitev trgovske 1 n obrtne zbornice v izhodni Češki. 5.)Prememba volilnega reda zatr- vinske zbornice. 6.) Omejitev sodnijskih okrajev. 7.) Vredbe pri nadsodniji Praški. 8.) Nameščenje pri sodnijah prve in- t 9.) Pregledanje jeziko db 10.) Zakon samoupravnih o deželnih jezik bi a stvah 11.) Prememba deželnega volilneg d a in t ano vit dnih kurij To so one točke glede katerih so se pri minulim i sklenila določila, s katerimi sjt^se posvetovanji soglasno zadovoljni izrekli obe stranki se sedaj ki ste bili minulih v: trideset vici sme imenovati v krvavi vojski, zato se po pra-poravnava: — mirovna poravnava in srečni konec tridesetletne vpjske^na Češkem Pogozdovanje Krasa napreduje dobro J kakor posnemamo z poročila c. kr. deželnega gozdnega nad za zorništva. Vsled naročila pogozdovalne komisije Kranjsko se je v teku leta 1889. po Krasu in sicer po ob Kal, pašnikih in posekanih gozdnih zemljiščih ležečih južni železnici v katastralnih občinah Famlje Britof in Gorenje Vreme 152 oralov na novo pogozdilo v to svrho porabilo 878.000 borovih in jelšnih sadik, ter 82 oralov že pogozdenih zemljišč pa se je dosadilo in po- pri tem porabilo 110.000 sadik. Skupni troški teh gozdovalnih del, vstevši troške za vodstvo, nadzorovanje dalje za prevažanje sadik, za svarilne tablo in za iz- 5 merjenje zemljišč, iznašajo 4553 gold. 75 kr. Vsega skupaj pogozdilo se je doslej na Krasu 947 oralov zemlje na novo in v to svrho porabilo 7,748.350 sadik. Pri teh pogozditvah vidi se čez dalje bolje, kako dobro varujejo zoper burjo in žamete. Kanonik Friderik Križner sklenil je po daljnem bolehanji in potem ko je bil novembra meseca zadet po mrtvoudu minuli ponedeljek dne 27. tm. svoje življenje še le v 50. letu starosti. Pokojni rojen je bil . 1840 v Gradu (na Bledu) v mašnika posvečen leta 1863, je bil nekaj let kapelan na deželi, potem kot vikar v stolni cerkvi ljubljanski^ zelo priljubljen kot nemški pridigar, potem imenovan je bil profesor veronauka na C. kr. realki ljubljanski 1873, 1886, pa za kanonika in potem za župnika ljubljanske Šenklavške fare in za dekana ljubljanske okolice. Pokojni bil je ljubeč sin svoje vlani umrle matere, zelo priljubljen v ljubljanskih meščanskih krogih, bil je značajen in v svojem občevanju jako ljubeznjiv, toda bolehati je začel zajedno se svojo materjo (očeta zgubil je kot mlado dete) > ko je bil še profesor, še bolj pa zopet kmalu po svojem imenovanji za korarja, bival je nekaj mesecev v Gorici in je tudi vidno okreval vlansko leto, še bolj pa letos do jeseni > ko ga konečno nenadoma zadene mrtvoud. Pogreb bode danes ► uri. Bog mu daj večni mir in pokoj I popoludne ob ' Temeljni nauk o knjigovodstvu (I. jednostavno knjigovodstvo) spisal dr. Tomaž Romih poleg letnega poročila deške meščanske šole na Krškem, tiskal in založil Krajec v Novem Mestu 1890. je naslov 103 strani obsegajoči knjižici, katero priporočamo slo venskemu občinstvu. Državni zbor prične zopet zborovanje v po nedeljek dne sledečih februarija t. 1. in na dnevnem redu je točk : Prvo branje predloga poslanca Vergani-ja glede ravnanja z neizplačnimi dobitkami. Prvo branje predloga poslanca dr. Slavik-a J dr. Dostal-a o postavi, s katero se ima vrediti naprava potov za silo. Poročilo odseka za kazenski zakon o prošnji Lud. Kresnika, da bi se mu naklonila odškodnina iz državnih sredstev zato, ker je bil po nedolžnem zaprt. Poročilo budgetnega odseka v zadevah vred- jenja rek Aupa in Rečnova. Poročilo obrtnijskega odseka v vladnem predlogu o vredbi stavbinskega obrta. Letopis narodne Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1890, kaže nam lepo delovanje tega blizo da 30 letnega narodnega društva v minulem letu, katerem je 9 fit 4 « letos zopet izvoljen dr. Karol Blei weis. Število členov znaša 345. Društveni dohodki kažejo v gotovini 5179 gld. 54 kr. v oblegacijah pa 1620 gld. po odbitih stroških « preobstala je gotovino 50 gld. 87 kr. Veselic je priredilo vlada sedaj ne sme in ne more zanikavati več Čehom zunaj Češke in pa Sljovenc^m^.onih pripoznanj in u^čel, katere je sprejela za ^eško. ^ 1 društvo časnikov pa je bilo naročenih 48. Praga, Minula nedelja dne 26. januvarija po stala je vsled dogodb tega dueva zgodovinsko poklicani politični krogi spre- Novičar iz domačih m tujih dežel. pomenljiva, ker vsi v to jeli so soglasno mirovno pogodbo, dognano na Dunaji. Krog ure opoludne ko je zbrani češki klub ravna Cehi briga Dunaja. Po srečno dognani poravnavi med in Nemci pričakovalo je vse, kar se za politiko pretrgal posvetovanje, prišel je tje načelnik kluba nem-ških poslancev dr. Schmeykal ter je zbranemu klubu > radovedno kaj porečejo za konečno sklepanje naznanil 1 da je klub nemških poslancev soglasna poklicani državni in deželni poslanci na Češkem. Ni se sprejel dunajske dogovore, temu naznanilu dodal je v sicer dvomilo, da se konečno v klubih ono sprejme, srčnih besedah izrečeno željo. da naj takü vpeljan kar so zaupniki dognali, vendar pa je bil prijetno iz- bil začetek blagonosnega delovanja za deželo češko I so se dogovori dunajski v^lujjih na Češkem sprejeli soglasno. Ni še sicer izrekel svojega menenja klub mlado- čehov in sodi se, da tudi ta ne bode imel pravega po- ugovarjati kaj, pa ne sme se prezreti, da so bili Načelnik političnih, nasprotnikov zdravijan v češkem klubu. prav bil je tako navdušeno pobila sta tudi v voda ) mjadpčehi prav nam^enoma odrinjeni na stran, za lo ker bilo njihovo uradno_zaslišavaDje, potrjenje_ zmešanih načel. *4 Vlada in obe stranki se izrekoma pri tem vprašanji / ♦ t za menenja nista hotela več brigati, kakor za nemško-narodne rogoviležo okrajne strani, in kdor pozna vse skrajne gospode, pritrdil bode po vsem temu ravnanju. nemškem klubu navdušeno pozdravljena dr. Riege r in pa princ Karol Schwarzenberg. Pa tudi cesar je deloma že segel v to vspešna pogajanje s tem, da je potrdil češko akademijo znanosti in umetnosti ter je sprejel pod svoje varstvo in za pO' krovitelja imeno\al svojega brata nadvojvoda Karola Ludovika. Ko je to naznanil deželni maršal knez Lob-kovic je zbornica to veselo novico sprejela z burLimi,. Slava-klici na cesarja. Nemška. Dunajski, tudi liberalni listi, prav tako veselo Državni zbor je z veliko večino nad po- 80 glavov v tretjem branji zavrgel vladni predlog o za zdravljajo konečni sprejem mirovnih pogojev, kakor tudi konu zoper socijaliste. listi v deželah na Ogerskim in pa inostranski časniki. Sedaj in zboru kazale tam. pa se obrača pozornost zopet državnemu pa posledicam, katere se bodo po premirju Cesarjev rojstni v unajnih državah, dan praznoval se je si a^r.o tudi Laška sprejela včeraj z Mdsave v Afriki pole cr Dr. Rieger in Matuš sta sicer v klubu dne 26. tm. izrekla, da razmere v državnem zboru ostanejo nespremenjene in da češki klub ostane v svoji dosedajni zvezi Rudečega morja veselo naznanilo, da se le povsem posrečil napad ali ogledovalni izhod generala Orero-a^ v Aduo. Prebivalstvo in duhovščina sprejeli so, kakor z desnico. iMi ne dvomimo, da pri tem v ob e tudi pravi brzojav, prišle ostane. Ravno tako gotovo pa je tudi, da bode ojstro med nemškimi m češkimi poslanci s Češke prenehalo, ker v to ne bode več povoda. Prepir je bil tam naroden in ta je poravnan v gmotnih vprašanjih, z veseljem in vihrala je v Adici laška zastava prav v obletnico dneva za Lahe nesrečne bitke pri Dogali. Adua je glavno mesto Tigre. General srečno dokončanem izletu nazaj v Orero vrne se po Asmaro. pa tako ni dvomiti, da bodo vsi poslanci s Češke v Kralj Umberto vrnil se nazaj v Rim, kjer se lepim soglasji. Za Čehe je položaj deloma enak, samo narodni celokupnosti v narodnih vprašanjih da po SVOJI mu poklanjajo teijmupo^utje izrazajo zaradi smrti brata vojvode z Aosta, dostojanstveniki mesta. ostanejo naravno zagovornixi Cehov na Mora vsi em Srbska. v Šleziji in kakor ne v vsih dvomimo, zagovrniki^Slovencev Častnikom srb Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana