Leto IX, 4t. 278 Llublfana, petek 23. novembra 1928 Cena 2 D» Oa Uredništvo i UuMJana, Knaflora ulica ftter. 5/I ftt. 107« in 1S04, ponoči tudi »t. 1034. ■•haplsl •• traiaj«. _____t LJubljana,____ k.4.- Telefon «L Podroinid: Mvibat, Alcknndraft ftt tj — Celje, Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ! pri poStnen ček. zavoda 1 ftt 11.&41 ■ Praha či*k> 7&.i«Or W»en, Rt. to^j^u r Ljubljana 22. novembra. I« Julijske Krajine prihajajo vsak dan groznejše vesti Naš narod je oropan svojih šol, celo verouk v sladkem materinskem jeziku mu je zabranjen, raz lečo se bo morala glasiti tuja beseda. Vsa društva razpuščena, zadruge odvzete, vsako zasebno izobraževanje izključeno. Naša govorica je izgnana iz javnosti v zavetje zasebnega domovanja. Vse razumništvo je razpršeno, večina prisiljena iskati si kruha onstran meje. Kdor pa ostane na rodni grudi, mu preti konfinacija. V najnovejšem času se je začel nov način uničevanja Slovencev: Iz šole srednjeveške inkvizicije pokvarjena Italija podtika Slovencem razne izmišljene zločine in jim umetno poklada «dokaze», da morejo potem delovati sodišča. Danes so dospele vesti o izmišljeni «veleizdaii» urednika «Goriške Straže* in njegovih tovarišev. Stvar je že na prvi pogled tako bedasto prikrojena, da je laž prozorna. Toda pravice v Italiji nI. Kri ni voda. Srce vsega našega naroda je ob strani preganjanih in vije se ter vzdihuje v bolečinah matere, ki vidi ljubljenega sina trpeti, pa mu ne more pomagati. Pred našimi očmi ga duše in ubijajo, mi pa moramo to le gledati! Ali res ne moremo storiti ničesar lepega in velikega, kar bi dalo vsaj na-do, da pridejo kdaj boljši časi za naše rojake pod rimskim barbarstvom? Ne rečemo, da rimsko besnllo ni samonikla iznajdba domišljave nacije, višek blaznosti fašističnega šovinizma, ki si bo prej ali slej zlomil vrat, če je kaj pravice na svetu. A mnogo drznosti vliva Italijanom v srce celokupno stanje naše države. Od Italije diktirane nettunske konvencije so bile sprejete v razmerah, ki povsem dokazujejo naše ponižanje. Videč to našo slabost gre Italija v svoji akciji še naprei Medtem pa se naša država nahaia v najtežji krizi od svojega postanka. Hegemonizem srbijanstva je na vrhuncu. Njegov neznosen pritisk tira opozicijo zlasti pa njen hrvatski del. v ob-a pen boj. Hrvatom in opoziciji sploh se očitajo pretiravanja. Resnica je, da tu in tam padajo izjave, ki jih celina ne more odobravati, na drugi strani na je prav tako res. da v Beogradu padajo še hujše izjave. Vsekakor pa ni najmanjšega znaka. da se hočejo Srbijanci odreči hegemonizmu in razgovariati se na .^otfagi iamstva. da bo v bodoče narod zaščiten pred hegemonizmom in vsakim drugim izrabljanjem. Cinično zasmehuieio prav v tem hipu Narodna banka. Poštna hranilnica in vse državne denarne ustanove proteste prečanov in n'im pred nosom odnašajo slej ko prei denar v Beograd. Dočim molzejo Srbijanci vso državo, dela SLS v Sloveniji prav isto. Zlorablja svojo večino zase, odrekajoč pla-čujoči manjšini vsako pravo soodločbe in kontrole. Kar so radikali v Srbiji, to so klerikalci sedaj pri nas. Hegemo-nistt so eni in drugi, zato ni čudno, če se tudi v Beogradu medsebojno tako lepo dopolnjujejo. In kakor zavzema boj proti centralnemu hegemonizmu obupne forme, tako bo borba proti domačim nasiljem v Sloveniji rasla od dne do dne vedno globlje in strašnejše. čim bolj se bodo zapostavljeni in izrnozgani sloji čutili ogrožene v svoji eksistenci. Hegemoni-sti v Beogradu so nas dovedli na prag državljanske vojne, hegemonisti v Ljubljani pa kopljejo vedno globlji jarek med taboroma privilegiranih in zapostavljenih Slovencev. Slovenstvo, y tem težkem trenutku naše države pozvano, da stoji na braniku državne ideje, ne more priti do izraza, ker sta večina in manjšina zaposleni: prva v ubijanju naprednih Slovencev, druga s si-lobranom. SLS pač še vedno misli, da se morejo antiklerikalne struje v Sloveniji zatreti. Kolika zmota! Dokler bo klerikalizem, bo zdrav narod rodil tudi antiklerikalne boritelje, ki bodo vršili po svoje svojo kulturno misijo. Največja pa je zmota onega, ki misli, da se ta boj da izvojevati s pomočjo državnega ali samoupravnega aparata. Dočim se od dne do dne slabi naša država, prihajajo obupne in pretresljive vesti preko meje. Mi jih čuijemo, vendar ne moremo se jim tako odzvati, kakor bi bilo potrebno, ker so dragocene sile naroda zaposlene v borbi proti hegemonizmu v Beogradu in Ljubljani. V takih trenutkih ne obtožujemo, temveč samo opominjamo nosilce krivičnega sistema, naj še enkrat premislijo, kaj delajo. Občutek polne ravnopravnosti v vsej državi in v Sloveniji posebej, zajamčen z ustavo in zakoni, je edina možna podlaga, da se dvigne moč Jugoslavije tako visoko, da bodo postala nemogoča grozodejstva nad njenim narodom tudi izven državnih mej. Borba za nasledstvo ministra Marinkoviča Včerajšnji dogodki v Beograda. - Zunanji minister bo moral radi bolezni odstopiti. - Radikali in demokrati se že prepirajo za njegovo nasledstvo Beograd, 22. novembra, p. Današnji dan je bil izpolnjen le z manj važnimi političnimi degodki. Dopoldne se Je vrnil h Sarajeva minister za trgovino hi industrijo dir. Mehmed Spaho Opoldne Je bil na dvoru minister financ dr. Niko Subotič, ki je predložil kralju v podpis od Narodne skupščine sprejeti zakon o švedskem posojilu. Tekom dopoldneva sta bila v avdijenci tudi minister za javna dela dr. Grga Andje-linovič in minister sa socijafao politiko St. Barič. Nocoj pa se Je sesta! t predsedništvu vlade komite ministrov, ki ga določa od kralja včeraj podpisani zakon o Javnih gradnjah v pasivnih krajih. Komiteju je dodeljen tudi predsednik Rdečega križa dr. Leko. Piiličmo pažmjo političnih krogov Je da-nes izzvala interpelacija na predsednika vlade in ministra notranjih del. vložena od posl. Nastasa Petroviča Interpelacija poziva dr Korošca na odgovor zaradi dogodkov v Prokuplju, kjer je aktivni minister hudo prekršil svoj ministrski dekor ter nastopil proti sklicateljem in govornikom tega radikalskega shoda na način, ki ga je vsa srbska javnost strogo obsodila. Politični krogi si obetajo od te interpelacije zanimivo debato v Narodni skupščini. Znano je, da je Nastas Petrovič eden prvih govorniških talentov sedanje skupščine in da bo njegova obsodba režima, kakor tudi Vukičevičevih radikalov posebno ostra in vehementna. Iz vrst radikalskih prvakov, pristašev glavnega odbora, se ie noooj v zvezi s to interpelacijo slišalo, da bodo tudi oni vzporedno z Nastasom Petrovičem pokrenili akcijo proti ministru Dragiši Cvetkoviču. V vsakem primeru pa bodo tekom interpe-lacijske debate v Narodni skupščini posegli v razpravo in zahtevali demisijo Vu-kičevičevega eksponenta. Minister Dragiša Cvetkovič Je pred dne. vi odpotoval v Niš, ajegov povratek v Beo grad se pričakuje za Jutri. Zdi se, da se se. daj osredotočuje ves boj med pristaši glavnega odbora in Vukičevičevimi radikali na dogodke v Prokuplju in na zahtevo po demisiji ministra Cvetkoviča. Drugo vprašanje, ki zanima politične kroge, je bolezen zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča. Njegovi prijatelji izjavljajo, da se je Marinkovičevo zdravstveno stanje poslabšalo in da Je treba resno misliti na njegovega naslednika. Demokrati smatrajo, da pripada zunanji resor demokratski stranki. Radikali pa ugovarjajo, da je bilo to ministrstvo prepuščeno dr. Ma-rinkoviču kot osebi, ne pa kot zastopniku demokratske stranke. Zato so že danes navajali svoje kandidate za primer, da bi Vo-ia Marinkovič moral v resnica zapustiti zunanje ministrstvo ter odpotovati v južne kraje, najbrže v Egipt. V prvi vrsti je postavljena kandidatura dr. Laze Markoviča ni pa tudi izključen bivši dolgoletni vodja tega resora dT. Momčilo Ninčič. Danes je bilo v tej zadevi opaženo, da je dr. Ninčič obiskal Veljo Vukičeviča. Dr. Ninčič je še do nedavnega veljal za ostrega nasprotnika Velje Vukičeviča in je sopodpisal tudi znatni uničevalni memorandum glavnega odbora proti Vukičeviču. Za danes pričakovani povratek ministra za poljedeljstvo in vode dr. Vlade Andriča iz Sarajeva je izostal. Dr. Andrič ie javil predsedniku vlade, da ie nenadoma obolel in da mu je zdravnik zaradi visoke temperature (40°) odredil skrbno hišno nego. Mnogo se komentira nocoj uvodnik popoldanskih »Novosti«. V tem članku se ostro napada dosedanja zunanja politika Koroščeve vlade in dr. Voje Marinkoviča. Naša zunanja politika beleži v poslednjem času zapovrstne poraze na vseh področjih. Posebno velika pa je desorganizacija ministrstva za zunanje zadeve, odkar je to ministrstvo prevzel demokrat Marinkovič Še danes v tem ministrstvu nihče ne ve, kdo uka®uje in kdo daje direktive, čeprav ima. mo kar dva ministra zunanjih del. Resnica o bombnem atentatu v Pakracu Izjava poslanca HSS. — Vesti o bombnem napadu so bile zelo pretirane. — Neutemeljeno sumničenje pristašev KDK Zagreb. 22. novembra. 6. Danes je po se i i poslovnega odbora KDK ugleden član vodstva KDK podal novinarjem izjavo o dozdevni bombi, ki je bila vržena v- Pakracu pred stanovanjem predsednika tamošnje radikal-ske organizacije. Izjavil je, da je bilo na radikalskem shodu v Pakracu okoli 400 ljudi, med njimi precej pristašev KDK, ki so se zanimali za zborovanje, ki pa nikakor niso hoteli vplivati na njegov potek. Z ozirom na to je moglo biti na shodu največ 250 do 300 radikalov, ki so jih zbrali razni občinski beležniki. Neko skupino 90 spremili na zborovanje celo orožniki, da bi čim sigurneje prišli v Pakrac. Radikali so po shodu popivali v gostilni predsednika radikalske sreske organizacije Ignacija čičvare. Okoli 4. ponoči je vrgel nekdo malo doao ekploziva pred krčmo. 1 jer so vsi še plesali ob sviranju ciganske godbe. Zaradi eksplozije so popokale šipe na vratih in oknih gostilne. Radikali zvračaio sedai odgovornost za ta dogodek na pristaše KDK. Vsi, ki so bili v gostilni, kakih 25 oseb, in sam orožniški poročnik Petrovič, ki je bil od komandirja čete v Brodu poslan na zborovanje, so po detonaciji pohitel1 iz gostilne, da bi prijeli atentatorja in je zares čudno, da niso nikogar našli. Sicer trdijo, da =o videli dva človeka, ki sta bežala, vendar pa o tem nimajo nobenega dokaza. Mala količina eksploziva dokazuje, da ni mosla nastati nobena škoda in je zato tem verjetneje, da je bila «bomba» podtaknjena, da bi se neuspeh radikalskega shoda mogel tolmačiti kot čin terorja pristašev KDK. Radikalno čiščenje v Rumuniji Vlada kmečke demokracije radikalno odstranjuje ostanke he-gemonističnega liberalnega režima. — 12.000 orožnikov vpo-kojenih. — Sledile bodo še na daljne odredbe za vpostavitev popolne državljanske svobode. — Bukarešta, 22. novembra. Po ukinitvi izjemnega stanja v vsej državi je vlada odredila, da se z današnjim dnem upokoji 12.000 orožnikov. Ru« munsko orožništvo je v zadnjih de* setih letih služilo izključno v politične namene. Sedanja vlada je mnenja, da je orožništvo namenjeno v druge na« mene in je zaradi tega ogromno števi« lo orožnikov upokojila, s čemur bo v državnem proračunu tudi prihranjenih skoraj 100 milijonov lejev. Častniki, ki so poveljevali tem orožnikom, se bodo vrnili v svoje vojaške edinice, odkoder so bili svoječasno premeščeni k orož« ništvu. Ta vladna odredba je napravi. Ia po vsej državi silen vtis, posebno še zaradi tega, ker je orožništvo vršilo samo političen teror in je bilo izključi no orožje hegemonističnega režima. Ob priliki ukinitve obsednega sta« nja in cenzure je sprejel ministrski predsednik Maniu zastopnike časopis« ja in jim izjavil, da smatra včerajšnji dan za narodni praznik svobode. Ena izmed največjih dobrin svobode je svoboda tiska, ki jo je vedno zelo vi« soko cenil. Maniu se je zahvalil regent* skemu svetu, da je dal državi ta praz« nik, kakor tudi vojaškim oblastvom, ki so pomagala, da je narod zopet dobil svobodo. «Tisk,» tako je izjavil mini« strski predsednik, «je sedaj končno svoboden in listi lahko P'šejo, kar ho« če jo, seveda v okvirju obstoječih za« kov. Jaz sam kakor vsi člani vlade so časopisju vsak čas na razpolago.* _ Bukarešta, 22. novembra. Za nemško narodno enoto so tudi socijalni demokrati sinoči sklenili volilno pogodbo z naro Ino kmečko stranko. Po tej pogodbi imajo socijalisti zagotovljenih v novi zbornici devet mandatov in sicer tri v Transilvaniji, dva v Banatu, dva v Bukovini ter po enega v Besarabiji in stari Rumuniji. Čsl. senat odgoden Praga, 22. nov. h. Senat je danes v obeh čitanjih sprejel državni proračun in financ* ni zakon za prihodnje leto. Izvedel ni no« benih izprememb, temveč je prejel zakon, kakor ga je predložila poslanska zbornica. Nato je bil senat glede na deželne in okrajne volitve, ki se vršijo 2. decembra, odgoden do srede decembra t. 1. Angleški kralj obolel London, 22. nov. (lo.) Sinoči je bilo iz» dano v buckinghamski palači poročilo, da se je angleški kralj prehladil in da ima ne» kaj mrzlice. Kralj je ostal v postelji. Sta* nje kralja ni nevarno. Davi je bilo izda« no poročilo, da gre kralju na bolje, mora pa (»tati do nadaljnjega v postelji. Reakcija v Turčiji Carigrad, 22. nov. d. Konservativni tur« Ski elementi v Smirni, so ustanovili «Dtu» štvo za varstvo tradicij m turške pisave», da organizirajo sistematski odpor proti uvedbi latinice v Turčiji. Vlada je te dni dala aretirati voditelje lega gibanja z ute» meljitvijo, da je propaganda za staro tur« Sko pisavo samo pretveza za agitacijo v svrho upostavitve monarhijo. Makedonski revolucijonarji pripravljajo prevrat na Bolgarskem? Glede na afront Ljapčeve vlade proti makedonskemu odboru napovedujejo make donstvujušči, da bodo izvršili prevrat. - Razburjenje v Sofiji. - Atentat na policijskega prefekta Sofija, 22. novembra g. Sinoči ob pol osmih je bil sredi mesta v neki trgovini izvršen atentat na bivšega policijskega prefekta v Sofiji Peleva. Morilca sta najprei ustrelila trgovskega slugo, ki jima je branil dostop v trgovino, nato pa z več streli težko ranila Peleva. Morilca sta po krvavem zločinu pobegnila, Pelev pa je po prevozu v bolnico umrl. Atentat ie izzval v mestu veliko razburjenje. Preiskava je ugotovila, da gre za maščevanje ma-kedonstvujuščih. Ministrski svet se je danes dopoldne bavil z zadnjimi terorističnimi čini makedonskega komiteja ter je sklenil dati varnostnim oblastem nalog, naj postopajo proti povzročiteljem zadnjih spo- padov kar najenergičneje. Ker je Van-če Mihajlov zapretil, da bo tudi proti posameznim članom vlade izvršil teroristične čine, je policija ukrenila vse potrebno za varstvo ministrov. V javnosti se trdi, da podpirajo Mihajlov a še nadalje vojni minister in ge» neraliteta. Zatrjuje se celo, da pripravljajo državni Prevrat Panika med prebivalstvom okrajev Petrič in Djumaja narašča. Več sto oseb ie že pribežalo v Sofijo, ker se boje maščevanja ko-mitov. V Sofiji so bili danes aretirani morilci bivšega policijskega prefekta Peleva. Pri njih so našli mnogo obte-žilnega materijala, ki kompromitira tudi nekatere politike. Policija noče dati nobenih podatkov o tem atentatu. Da bo fašistov ko listja in trave.;. Mussolini hoče za vsako ceno pomnožiti italijanski narod« —s Priseljevanje v mesta prepovedano. — Nove hiše se bodo gradile samo za podeželsko prebivalstvo Rim, 22. novembra s. Rešitev problema prebivalstva predstavlja za fašizem prestižno vprašanie, ker mora Italija v desetih letih imeti 50 milijonov prebivalcev. Fašizem je izdal novo geslo na vse državljane. Prihod podeželskega prebivalstva v mesta se mora brezobzirno preprečiti. Mussolinijev organ »Popolo di Italia« objavlja danes uvodni članek, ki ga ie napisal najbrž Mussolini sam. Članek nagla-ša med drugim: »Vsi fašisti od najvišjega vodje do zadnjega člana stranke imajo dolžnost olajšati in podpirati z vsemi sredstvi in. ako ie potrebno, tudi s silo. izse- ljevanje iz mest na deželo ter obenem preprečiti priseljevanje iz naselbin na deželi v mesta.« Članek pravi dalje, da so gradnje hiš v zadnjih letih zahtevale milijarde. Te gradnje so bile potrebne, ker se ie pričelo podeželsko prebivalstvo naseljevati v mestih Te mili! ar dne vsote se morajo v bodočnosti uporabljati edino le za gradnje na deželi. Iz statistike prebivalstva, ki je bila ravnokar izdana, izhaia, da ie bil prebitek rojstev v prvih desetih mesecih t. 1. približno 329.000 napram 374.000 v isti perij odi lanskega leta. Nova železniška nesreča na češkoslovaškem Praški brzovlak je na postaji Linburg zavozil v tovorni vlak. 3 mrtvi, 8 težko in nad 20 lahko ranjenih Praga, 22. novembra g. Brzovlak Praga—Znojm, ki odhaja ob 5.44 iz Prage, ie danes ob 5. popoldne na postaji Linburg zavozil v tovorni vlak. Obe lokomotivi in več vagonov brzo-vlaka ie bilo močno poškodovanih. Po dosedanjih ugotovitvah so bile tri osebe ubite, osem ie težko, nad 20 pa lahko ranjenih. Strojevodja brzovlaka se nahaja pod ruševinami prvega vagona in ga najbrže ne bodo več mogli rešiti. Iz Prage ie takoj odšel na mesto nesreče pomožni vlak. Kdo ie zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno. Domneva se, da zadene zopet krivda kretničarja, ki je pustil oba vlaka n? isti tir. Nesreče in katastrofe sirom sveta Mississippi stalno narašča. — Zaloge premoga v Monakovem so v plamenih. — Katastrofalna megla na Poljskem. — Atentati in druge nesreče. Chicago, 22. nov. (be.) Mississippi še vedno narašča. Obsežna ozemlja so poplav ljena. Utonilo je doslej 18 oseb. Materija!« na škoda se ceni na 50 milijonov. Monakovo, 22. nov. (be.) Od torka dalje gore rezerve premoga mestne plinarne. Zgorelo je že nad 70.000 ton premoga. Ognja še vedno niso mogli pogasiti. Varšava, 22. nov. (be.) Zaradi megle so se zgodile včeraj na Poljskem številne le« talske katastrofe, od teh 4 v Varšavi in po 2 v Lodzu in v Lublinu. Ubita sta bila neki letalski kapetan in pilot. Drugi letal« ci so bili težko ranjeni. Santiago, 21 nov. (be.) Strahovit potres Angleški predlog za zaščito reparacijskega problema London, 22. nov. d. Angleške poročeval« ike agenture so snoči razširjale oficijoraio informacijo, po kateri sicer med zavezniki ni nobenih načelnih diferenc v mišljenju glede odgovora Nemčiji glede imenovanja odbora strokovnjakov za končnoveljavno ureditev reparacijskega problema. Vendar pa se bo odgovor nekoliko zakasnil. Ka» kor poročajo «Times», se bo od angleške strani predlagala naslednja formula: Ugo« tovitev števila in vsote letnih obrokov, ki jih bo morala plačati Nemčija za končno likvidacijo svojih reparacijskih dolgov, modalitete, s katerimi se bo formuliral ta dolg, in postopanje, s katerim se bo ta dolg kapitaliziral ali komercijaliziral. Končno bo komisija prilagodila končni ureditvi določbe Dawesovega načrta in ustanove, ki izvirajo iz tega načrta. Pariz, 22. nov. (pa.) Ministrski svet je imenoval za drugega strokovnjaka v repa« racijski komisiji profesoria prava AIlixa. Naraščanje brezposelnosti v Nemčiji Berlin. 22. novemb. fbe.) Koncem mosva oktobra Je balo v NemčUi 331.000 brezposelnih več kot v isitem času minulega leta. • Roparski napad ob belem dnevu N&nking, 22. novemb. (lo.) Ob belem dnevu so napadli ropanji v najprometnejSem delu mesta dve veliki banki Roparji so se pojavilo nenadoma z avtomobil, Vdrli z naperjenimi revolverji v bančne prostore In odnesli 10.000 dolarjev. je popolnoma opustoSil okolico mesta Aw tofagaste. Prebivalci so morali prenočiti pod milim nebom. Posebno težko je pri» zadeta pokrajina Pampas Union. Tokio, 22. nov. (be.) Letalo, ki je vozilo film o posnetkih kronanja mikada v To* kio, je padlo v morje. Pilot je utonil Film je uničen. Melbourne, 22. nov. (lo.) Davi je bil* vržena v neko družinsko stanovanje bom* ba. Neki stanovalec je bil lahko ranjen. To je že sedmi atentat v dobi zadnjih 10 dni. Kakor poročajo, je razpisal novi mi» nistrski predsednik Mepherson 1000 fun« tov nagrade onemu, ki izsledi atentatorja Cankov bo izdal nov list Sofija, 22. nov. d. Vsi listi zaznamujejo v vseh skupinah vladne večine po glaso* vanju o inozemskem posojilu veliko poli« tiono živahnost Cankova skupina zbira denar za izdajo strankinega lista, ki bo pričel izhajati 1. decembra pod naslovom «Luc». Doslej je Cankov zbral nad dva milijona levov. Direktor lista bo bivši fi» nančni minister Todorov. Ena glavnih pro* gramnih točk novega lista bo jasno stali* šče v vprašanju makedonskega komiteja. Romunska proslava lOletnice odgodena Bukarešta, 22. novembra, g. Vlada je skte« nila odgoditi do 10. maja prihodnjega leta velike svečanosti v Albi Juliji, ki bi se morale vršiti 1. decembra ob deseti obletnici priklopitvi Sedmograške k Romuniji. 1. decembra se bodo torej v vseh romunskih mestih vršile le manjše svečanosti. Prihodnje leto bo ob priliki teh svečanosti ustanovljen red Ferdinand I., ki bo podeljen vsem onim, ki so si pridoili velike zasluge za narod. Živ pokopan Brno, 22. novembra, d. Iz Moravske Osiro-ve poročajo o neverjetnem slučaju. V Rako-vu je bil živ pokopan tamošnji 381etni župan Anton Kučera. Kučera se je dotaknil slabo izolirane električne svetilke ter ga je pletrični tok omamil. Domačini so namesto zdravnika poklicali babico, ki se je bavila tudi s padarstvom. Ta je nasvetovala, raj župana pokopljejo, da bo zemlja .potegnila iz njega električni tok. Svojci so ga nato pokopali v zemljo. Ko so p bsžetsft odkopa!i, 3»il fe mrte« Pot primorskih rojakov na Kalvarijo Aretacija urednika zatrte »Goriške Straže". - Pod pretvezo veleizdaje napovedujejo fašisti novo, še hujše preganjanje Slovencev Gorica, 22.. novembra. Kakor se je . lih dolže. Obtoženi so zarote proti fa-bilo bati, je tvorila ustavitev «Goriške a*«*««*«« r^i«.« in voioirriaie v?i»- straže«, zadnjega glasila 600 tisočglave ga slovenskega naroda pod fašistično Italijo le uvod k zadnjemu in najhujšemu udarcu nasilniškega rimskega režima. V pretekli noči je po priznanju fašističnega tiska pričela zadnja in generalna ofenziva fašistov proti jugoslo-venski manjšini, ki mora po fašističnem programu v drugem desetletju popolnoma izginiti. Včeraj popoldne so se odpeljali urednik zadavljene «Goriške straže» Franc Kemperle. posestnik Stanič in upravnik Roje k nekemu prijatelju v Tolmin. Vozili so se z avtomobilom. Že spotoma so opazili, da jim neprestano sledi neki drugi avtomobil. Dasiravno so takoj sumili, da jih nadzorujejo fašisti, se jim vendar ni niti sanjalo, kako peklenski načrti se kujejo proti njim. Okrog 11. so se hoteli Kemperle in njegova tovariša z avtomobilom vrniti v Gorico. Komaj pa so prispeli izven Tolmina, iih je sredi ceste ustavil oddelek karabinierjev in miličnTfrov. V osoraem tonu so zahtevali, naj izstopijo. Ker se v Italiji niti navadnemu fašistu ne smeš upirati, če nočeš, da te proglase za državi nevaren element, so se seveda takoj vdali in izstopili. Brez vsakega pojasnila so jim napovedali karabinjerji aretacijo ter jih peš odgnali nazaj v Tolmin, dočhn so se miličniki odpeljali v njihovem avtomobilu. Danes zjutr^i so prepeljali aretiran-ce v Gorico, šele tu so zvedeli, česa 1 sest tega ozemlja. šističnemu režimu in veleizdaje. Včerajšnji obisk v Tolminu slika ovadba kot zarotniški sestanek. V avtomobilu pa so našli fašistični organi na čudežen način naikrat kar 12.000 nabojev za Stey er - pištole. To municijo so baje Kemperle in tovariša vtihotapili iz Jugoslavije. da jo razdele med zarotnike.^ Italijanski listi prinašajo že obširna in podrobna poročila o tej aretaciji in bruhajo ogenj in žveplo na Slovence, ki da jih je treba do zadnjega uničiti. Bombastično opisujejo aretacijo Kemperla in tovarišev in podrobno opisujejo grozote razkrite zarote. V zvezi s skovanjem te »zarote« se širijo in fašističnih vrst vesti, da bo v prihodnjih dneh aretirana še cela vrsta slovenskih »iredentistov«, ki bodo postavljeni pred sodišče kot zarotniki in veleizdajald. Med goriškimi Slovenci vlada zaradi tega umevno veliko razburjenje. Ljudje so obupani, ker se nihče ne upa niti ganiti. Izogibajo se celo sosedi in prijatelji, da bi ne bili osumljeni zarotništva. Ni dvoma, da pomeni to zadnji udarec fašizma na slovensko manjšino. Na nedavnem posvetovanju fašija se je izdelal obširen načrt o sistematičnem zatiranju Slovencev in podoba je, da se .ie že pričelo izvajanje tega načrta. To priznava tudi glavno glasilo fašizma »Giornale d' Italia«, ki piše da je izdelan točen načrt za »sanacijo« novih italijanskih pokrajin na vzhodu, ki naj za večne čase zasigura fašistični Italiji po- Volilna svoboda pod režimom dr. Korošca Senzacionalna interpelacija poslanca vladne večine. — Kako so morali v Bosni ruski oficirji proti svoji volji voliti radikale Muslimanski posl Ismetbez Oavran Ka-petanovid je naslovil na predsednika vlade dr Korošca zaradi aeitacije policijskih organov pri nedavnih občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini interpelacijo, v kateri navaja • Pred leti se je preselil ruski kadetski korpus iz Sarajeva v Goražde. Vsi člani tega korpusa so bili korporativno vpisani v volilne imenike in so glasovali tako pri skupščinskih kakor pri zadnjih občinskih volitvah za narodno radikalno stranko. Pri občinskih volitvah ie direkcia sklenila, nai se oficirji vzdrže glasovanja, češ. da se nočejo vmešavati v strankarske razmere domačinov To namero pa ss- preprečile policijske oblasti, o čemer svedoči naslednji dokument, ki ga je izdal direktor tega .korpusa na zahtevo policije: Objavlja se gg. oficirji. Tzsopteljem in Klerikalci in tobačno delavstvo Od skupine tobačnih delavcev v Ljubljani smo prejeli nasiednji dopis: Zadnje čase se mnogo piše, kaj vse so kleriKalci storili za nas. V dokaz klerikalnega dela za nas tobačne delavce hočemo navesti naslednje: 11. t. m. je minulo 3 mesece, odkar so prvič odšii zaupniki krščanskosoci-jalne organizacije v Beograd, kjer so najprej pri poslancih SLS, nato pri ministru financ in končno pri predsedniku vlade dr. Korošcu intervenirali za tobačne delavce. Takat so se vrnili ti zaupniki polni obljub in prinesli nekak osnutek pravilnika o plačah, ki pa so ga pokazali samo svojim najzvestejšim tovarišem, menda zato, da bi poučeni ne videli njegovih hib pravočasno. Po 3 mesecih je ta pravilnik izšel. In kakšen je? Tak. da se mu na prvi pogled vidi, kako so ga sestavljali docela nesposobni ljudje. Obenem je ta pravilnik dokaz, kako «temeljito« so pri njem sodelovali klerikalni poslanci. Kajti če bi bili le pogledali vanj, bi ga sigurno odklonili. Z drugimi besedami in kratko: Izdali so pravilnik, ki je stanje itak do kosti izmozganega tobačnega delavstva le še poslabšal. Že prva točka, ki govori o profesijo-nistih, to je o prvi kategoriji, kaže nesposobnost tistih, ki so ga sestavljali. Skupine a), b) in c) ločiio profesijonista od profesijonista, medtem ko spada ženska v pisarni, ki sestavlja konsig-nacije. ki je brez vsakršne «svedočbe» in ki nima posebne predizobrazbe. v skupino a). Po drugi strani pa mora imeti profesijonist vse mogoče «sve-dočbe» in prestati tudi strogo preizkušnjo, ako hoče v skupino b) ali celo v c). S tem so žal združeni tudi manjši prejemki. Isto velja tudi za «nad-glednike«. Ne zavidamo boljših položajev drugim, toda konstatirati je vendarle treba, kakšna krivica se godi profe-sijonistom, tako v plačah, kakor v stopnji. Druga kategorija. Semkaj spadajo tako zvani polprofesijonisti brez «sve-dočb«. delavci, ki delajo stalno pri kakem stroju. Vsi ti ostanejo nekako pri svoji dosedanji plači, le starejši pridobe nekaj dinarjev. Delavci na dvorišču spadajo v četrto kategorijo, ostali pa v tretjo. Sedaj pride najvažnejše: Vsi oni. ki spadajo v prvo kategorijo a) in b) skupine dobijo praznike plačane, če so že 3 leta stalni delavci. Stalni postanejo (pravilnik o »redu in radu») po 5 letih. Potrebno je torej v celem 8 let, preden ti delavci postanejo «polmesečarji» s pravico do plačanih praznikov. Isto velja tudi za profesorjem, da je danes prišel v pisarno gosp. direktorja načelnik izpostav*, gosp. Kolumadžič in odredil da trori imenovani od idejo na volišča zaradi volitev, ti prično eb 9. in glasnjejo za narodno radikalno stranko. Čije skrinjica je po vrsti četrta. Vzemite predstoječe na znanje i nalogom, da zahtevano izvršite. Posl. Kapetanovič vidi v tej objavi nepo-biten dokaz, da so policijski organi predrzno in odkrito agitirali pri zadnji^ občinskih volitvah. Kako je bilo šele v krajih, kjer bivajo Hrvati in kjer je nastopala SDS, HSS ali pa KDK? .Če si je policija dovoljevala take predrznosti v skoro —muslimanski sarajevski oblasti, kaj je bilo šele proti severu, v hrvatski oblasteh in srezih? Radovedni smo. kako bo gosp. Koroše-odgovoril na to interpelacijo iz vladnih vrst skupino c) in za drugo kategorijo, ki pa potrebujejo 5 let stalnosti. Vsi ostali (tretja in četrta kategorija) pa ne morejo postati «polmesečarji« in izgube po novem pravilniku praznike, ki so jim bili po dosedanjem plačani. Teh delavcev pa je ogromna večina. Glede plač pa omenimo tole: Profesijonist, ki prejema sedaj z doklado za 1 rodbinskega člana po 41 Din dnevno, bo prejemal odslej 15 Din temeljne plače, 20 Din osebne doklade in 3 Din za rodbinskega člana, skupaj 38 Din. Torej 3 Din manj kot doslej, a vrhu tega brez plačanih praznikov! Ali ni to «velikodušno», «ženijalno» delo krščanskih socijalistov? Kar se pa tiče «privremene doklade«, si velja zapomniti. da je to »privremena dokla-da, koju uprava uz jednomesečno oba-veštenje unapred prekinuti i koja se prima samo za radne dane». Tako izgleda nov pravilnik, ki je vzbudil v ljubljanski tobačni tovarni mnogo prahu. Prikrajšani se po pravici bunijo. krščanski socijalisti pa se iz-motavajo po stari navadi z zavijanji. Ko pa jim je postajalo vendarle prevroče, so jo po »nemško« pobrisali v Beograd, da vsaj nekaj popravijo na konferenci ravnateljev. Tam doli novo razočaranje. Konference sploh ni bilo. ker se je gospod upravnik odpeljal na Češko. Posl. Smodej je tolažil. «da si svojih pravic ne damo vzeti«, a ostalo je vendarle pri tem pravilniku, ki je medtem izšel v »Službenih novinah« in stopi v veljavo 1. januarja 1929. Po velikodušni zaslugi SLS in največjega Slovenca v Beogradu smo srečno prišli iz dežia pod kap! Res ko-losalna je moč dr. Korošca tam doli, da si ne upa izbiti niti par dinarjev za najrevnejše delavstvo v državi... Monopolski delavci. Afera italijanske tvrdke v Sarajevu Sarajeva, 22. nov. č. Tukaj je izzvala veliko senzacijo aretacija sarajevskega trgovca Josiipa Maestra, člana tvrdke Mae» stro & Sinzi, dočim je bila za njegovim k oropan jonom Josipom Sinzijem izdana od okrožnega sodišča tiralica, ker je pobeg« nil. Oba sta obtožena, da sta falzificirala bilanci zadnjih dveh let. Čeprav sta bila že v začetku leta 1927. pasivna, sta Se ce» lo leto 1927. in v početku 1. 1928. poslovala kot aktivna. Sodno postopanje proti njima je bilo uvedeno na zahtevo nekega trgovca iz Trsta. Nov oblastni odbor v Osijeku Osijek, 22. novembra, r. Danes si je oblastna skupščina izbrala nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Stjepan Koiutid Iz seje oblastnega načelstva SDS v Ljubljani Na seji 21. t m. je bilo izrečeno zaupanje vodstvu SDS. Vršila se je obširna debata o smernicah za revizijo ustave na podlagi zagrebške deklaracije od 1. avgusta 1928. Na podlagi poročila o pristranskem postopanju SLS v obeh oblastnih odborih v Sloveniji, kjer so odpuščeni, oziroma niso bili iz državne službe prevzeti pristaši KDK in kjer se oblastna sredstva zlorabljajo za oganizacijske namene SLS, se je sklenilo začeti akcijo za depolitizacijo samoupravnega aparata in sploh za ravnopravnost naroda tudi v poedinih oblasteh s primernimi ustavnimi in zakonskimi odredbami za zaščito manjšine. — Razgoavor je bil tudi o poteku pogajanj za skupno listo SDS in SKS pri bodočih skupščinskih volitvah. Seja vodstva KDK Zagreb, 22. novembra n. Danes se le vršila redna seja eksekutivnega odbora KDK. Prisostvovali so ji predsednik Sv. Pribiče-vid ter poslanci Josip Predavec. V. Vilder. J. Demetrovič, dr. Kramer. ini. Košutid. dr. Krnjevid in Ivan Puceli. Razen njih so bili navzoči tudi nekateri narodni poslane. Na seji ni bilo dr. Mačka, ki se mudi v Osije-ku. da tam poravna nesoglasja, ki so nastala v oblastni skupščin1!. O pol dveh. ko je bila seia končana, so novinarji vprašali Pribičeviča. o čem se ie razpravljalo na seji Pribičevič jim ie odgovoril: »Razpravljali smo o naših internih stvareh, seja pa se bo jutri nadaljevala.« Na vprašanie novinarjev. ali ie bilo na seji kaj govora o proslavi 1. decembra, je odeovoril Pribi-devič: »Imamo že svoje sklepe, ki pa iih bomo še obdelali.« Sporazum glede župana v Splitu Split, 22. novembra, n. Danes popoldne so se sestali predstavniki SDS. HSS in federa-listov, da se posvetujejo, koga naj izberejo za novega mestnega župana. Federalisti so na svojem dopoldanskem sestanku sklenili, da pojdejo v občinskem svetu skupno s samostojnimi demokrati in HSS. Na večerni seji so predlagali, da naj bo v mestnem svetu župan pristaš hrvatske seljačke stranke, po vsej verjetnosti dr Berkovič, podžu-panski mesti pa naj dobe federalisti in samostojni demokrati. Afera Nedeljkovič končana Nagraditi ga nameravajo z visokim redom... Beograd, 22. novembra, r. Afera generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Nedeljkovida, ki je napisal znane amputaške članke v «Vremenu«. se smatra za zaključeno. Vlada se je zadovoljila z njegovim odgovorom, da nikogar nič ne briga, kaj piše v novine ter g. Nedeljkovič. ni bil niti suspendiran niti ni bila proti njemu odrejena formalna disciplinarna preiskava. Sedaj se trudijo vrlo vplivni krogi, ki so z g. Nedeljkovičem v zvezi, da bi mu izdejstvovali še posebno zadoščenje. Govori se, da bo generalni direktor Nedeljkovič predložen v visoko odlikovanje. Kar se'tiče težkih očitkov, ki so bili v polemiki iznešeni proti dr. Nedeljko-viču, zlasti očitka posl. Pribičeviča glede prodaje vojne škode, minister pošt ni smatral za potrebno, da uvede preiskavo. Vladni krogi zatrjujejo, da je pozicija g. Nedeljkoviča sedaj trdnejša nego je bila poprej. Punišo Račiča hočejo proglasiti za umobolnega? Beograd. 22 novembra r. V tukajšnjih šovinističnih krogih se govori, da so se pojavili pri morilcu Puniši Račiču znaki blaznosti in so ea zaradi tega morali oddati na opazovalni oddelek. Računati je. da se proces proti Račiču še ne bo mogel tako kmalu vršiti Na drugi strani Javila danes »Jedinstvo«. da se bo proces priče! 10 decembra in da bo vsa raznrava stenografirana ter izdana v posebni kniiei. Dalmatinski pravoslavni izstopajo iz cerkve Šibenik, 22. nov. č. 17 posestnikov iz se« la Jagodnje v občini Benkovac, je izjavilo na sreskem poglavarstvu v Benkovcu, da izstopajo iz pravoslavne cerkve in da za« htevajo, naj se vodijo v registru kot ose« be brez konfesije. Za ta svoj korak nava» jajo vzrok, da morajo plačevati preveliko biro pravoslavnim samostanom. Enak po« kret se je pojavil tudi v bližnji vasi Liša« ni ter se zdi, da bi se mogel razširiti na večji del pravoslavnega prebivalstva v Se« verni Dalmaciji. Kakor vse kaže je že skraj ni čas, da se v Dalmaciji čimprej izvede agrarna reforma, ker žive kmetje v neznos« nih razmerah fevdalnega značaja. Moralna obsodba ravnatelja učiteljišča šibenik, 22. novembra č. Danes se le pred senatom tukajšnjega deželnega sodišča vršila senzacionalna razprava po tiskovnem zakonu na tožbo bivšega ravnatelja učiteliišča v Sibeniku in sedanjega ravnatelja učiteljišča v Dubrovniku Ivana Bellottia proti llij! Zečeviču, lastniku in odgovornemu uredniku »Narodnega lista«, ki ie Izhajal v Šibeniku. Zečevič Je v svojem listu trdil, da ie ravnatelj Bellotti zaračunal učiteljskim kandidatom po 40 Din več. kakor ie predpisana taksa in tako v cvolo korist pobral od 50 učiteljskih kandidatov 2000 Din več. nego bi sme! Sodišče le Ze-čeviča oprostilo vsake krivde, ker mu Je uspelo doprinesti dokaz resnice. Novi albanski poslanik v Beogradu Tirana, 22. novembra, (be.) Za novega poslanika v Beogradu je bil imenovan Raufa Fiča. k ■ _ ;.: i ... Zakon o pravoslavni cerkvi Poroča se, da se je komite za pregled zakona o pravoslavni cerkvi, v katerem sta bila tudi dva pravoslavna škofa io minister ver Cvetkovid ter klerikalni minister Ba-rid, zedinH, da ostani ustanova cerkvenega braka (zakona) in — duhovnih sodišč. Samo materijelne stvari nai pridejo pred državna -sodišča. Zakon, da bo takoj poslan Narodni skupščini. To stališče je proti ustavno. Je pa tudi sicer za verski mir v državi z mnogimi verami opasno. Kar se da pravoslavnim, se bo moralo dati tudi vsem drugim veram. To bodo čudne posledice za mešane zakone. Nobena moderna država se ne odreka zaščiti zakona (braka) prepuščajoč verskim družbam, da s svojega stališča sklepajo in sodijo, kakor jim drago. To vprašanje sploh ne spada v zakon. Kdo so bili poleg škofov in takih »strokovnjakov« kakor sta gg. Cvetkovid in Barič v tej komisiji, ni prišlo v javnost. Vsekakor bi se morali vsi resni pravniki, ki so se s tem vprašanjem že bavili v javnosti in na kongresih ter politični kregi, ki jim ie na srcu verski mir, resno obrniti proti reakcijonarni nameri, pri kateri je vla da g. Korošca pokazala svoje skrito kopito Novi režim v Romuniji Režim nacijonalno-caranistiene stranke v Romuniji se utrjuje in vlada vrši svoje delo sistematično kakor vlada, ki računa na dolgo gospostvo. OdpravLa je cenzuro in izredno stanje po vsej državi, razen ozkega pasu ob meji. kjer pa v kratkem tudi sledi normalizacija razmer. Cenzure res nova vlada ne potrebuje, saj more računati po pravici, da je za njo ogromna večina prebivalstva. Agrarna reforma, ki jo je Romunija izvedla dosti radikalno, je prinesla veiiko ojačenje malega in srednjega kmeta, kar je v ogromno korist nacijona.no-caranistični stranki, ki se ji je posrečilo organizirati v svojih vrstah v prvi vrsti ravno te elemente. Sicer Maniu odklanja nabiranje, da zastopa njegova stranka razredno stališče in naglasa, da so med njegovimi pristaši zastopani vsi sloji, vsi razredi. Res je, da v Erdeljski stoji za njim tako kmet kot intelektualec in meščan, zakaj tu je nacijonalni del stranke dedič političnih formacij še iz leta 1848. Toda v stari Romuniji je glavna moč stranke ipak na kmetih in tu bo med ostalimi sloji bržkone slabše zasidrana. Polagoma se pripravljajo volitve. Kar se tiče razporeditve strank za nje, se kažejo šele prve konture. General Avarescu je stopil v pogajanja z Maniu-om in mu predlagal volilno koalicijo pod pogojem, da mu prepusti vlada 30 poslanskih mest. Maniu pa je ponudbo odklonil, čemer se seveda nihče ne more čuditi, saj ima Averescu politične pristaše samo. kadar sam vrši volitve. Sedaj se poroča, da misli iti v volitve v koaliciji s prof. Jorgo, kar pa ne more biti niti za prvega niti za drugega bog-ve kakšnega pomena, zakaj volilcev ne bosta mogla privabiti k sebi. Neomenjeno ne sme ostati dejstvo, da je bivši prestolonaslednik Karel skušal stopiti v stike z novo vlado, toda Maniu je kratko-malo onemogočil vsakršne mahinacije s tem, da Karlovega odposlanca sploh ni hotel sprejeti S tem je preprečil, da bi mogli liberali delati proti njemu razpoloženje zaradi dina-stičnih vprašanj. Glavna borba nove vlade se bo v volivah obračala proti liberalni stranki, ki je pri zadnjih volitvah dne 7. julija 1927. dobila 61 odst. vseh oddanih glasov, poslancev pa razmeroma še več. Svoj boj proti liberaiom je karakterizi-ral Maniu pred nedavnim sledeče: «Mi ne smatramo«, je dejal, «liberalov kot politično stranko, marveč kot parasit-sko organizacijo, ki se je postavila na čelo politični stranki. Ta organizacija je eksploatirala Romunijo samo za svoj dobiček in podredila državo izrednemu režimu, samo da si zagotovi svoje lastne privilegije.« Spričo takega pojmovanja boj narodnih caranistov zoper Iibe-rale ne bo zaključen z volilno borbo, marveč se bo še pozneje nadaljeval in ne Ie na političnem področju. Liberali hočejo delati razpoloženje proti vladi tudi s konfesijonalnim momentom, češ da ne gre, da bi bil v pravoslavni Romuniji šef vlade — pripadnik unijatske skupine. «Res, da sem gr-škokatoliški. kakor tudi Vajda Vojvod in še nekateri drugi transilvanski voditelji,« je dejal Maniu nekemu novinarju, «toda 90 odst. naših političnih pristašev je pravoslavne vere in nikdar niso razlike v konfesiji povzročile med nami niti najmanjšega nesporazumljenja«. Dosedanji razvoi političnih odnošajev je pokazal, da se na verskih razlikah, ki se vrh tega tičejo samo Erdeljske. ne bodo razvijala nova nasprotja in da notranje homogenosti nacijonalno-caranistične stranke prav nič ne motijo. Žrebanje drž. razredne loterije Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani javlja, da .so bili včeraj dopoldne izžre« bani naslednji večji dobitki: 40.000 Din dobi srečka 15.225. Po 20.000 Din dobita srečki 11.210 in 36.873. Po 10.000 Din dobe srečke 35.673, 60.031, in 109.493 Po 2000 Din dobe srečke 2030, 6543, 9278, 12.662, 13.610, 13.791, 14.893, 20.123. 23.237, 24.638, 25.010, 25 843. 25.885, 26.720. 27.478 28.501, 30.107, 35 "00. 36.034, 36 204, 42 5*2, 44.017, 45.678. 50.457. 53.418. 53 905. 60.046 65.867. 71.547, 73 756.'74.222, 74'844. 75 564 80 286. 82 590. 86,256. «0 963. 95 175. 95 807' 96.548, 105.298, 107 775, 108.836. 109.619 110.861, 112,551, 114j09a 117.748, 122.348 in 122.700. Nemška zunanja politika Pred reparacijskimi pogajanji. Nemški parlament Je po izčrpni zunanjepolitični debati, v katero je po daljšem bo. lezenskam dopustu dr. Streseroann zopet aktivno posegel, izrazil ministru za zunanjo politiko svojo zaupnico. Do napovedo, vanega afronta katoliškega centruma proti dr. Stresemannu m prišlo. Vsi preteči spori — po likvidaciji zadeve z gradbo kri-žarke in do načelnem sporazumu glede podpor izprtemu delavstvu zapadno-nem-ške kovinske industrije — so vsaj začasno odstranjeni in Miillerjeva vlada bo mogla sedaj posvetiti največ pozornosti perečim problemom nemške zunanje politike. Glavna problema sta vsekakor končna ureditev nemških reparacij in predčasna izpraznitev od Francozov, Angležev in Belgijcev. zasedenega Porenja. Z izvedbo svoje razorožitve, s sklenitvijo locarnskih pogodb tn s svojim vstopom v. Društvo narodov smatra Nemčija, da je podala zadostna jamstva za varnost svojih sosedov in da more zahtevati, da se zasedeno nemško ozemlje nemudoma izprazni V Thoiryju je dr. Stresemann še obljubil izvestna financijelna nadomestila za predčasno izpraznitev. Toda thoiryjske na-de se niso uresničile, leta so potekla in bliža se čas. ko bo treba brez koncesij, že na temelju same versajske pogodbe evakuirati Porenje. Zato postaja Nemčija vedno energičnejša in trdi, da ima moralno pravico do popolne osvoboditve celokupnega nemškega ozemlja brez sleherne kompenzacije. Francija zastopa bistveno drugačno stališče. V zasedenem Porenju zre jamstvo za svojo še nezadostno varnost in redno iz. terjatev nemških reparacij. Istega mnenja je tudi Belgija. Anglija se sama noče umakniti iz Porenja, tudi njej je mnogo do tegd, da ji nemške reparacijske dajatve nemoteno dotekajo. Pri septemberskih pogajanjih »šestih, v Ženevi je državni kancelar Miiller spravil izpraznitveno vprašanje zopet v ospredje. Ni pa mogel doseči drugega kot obljubo, da se bo o izpraznitvi razpravljalo istočasno, ko bo posebna komisija izvedencev proučila vprašanje končne ureditve reparacij in se bo razmotrivalo o načinu, kako naj se v bodoče zasigura, da se bo Nemčija v demilitariziranih conah držala predpisov versajske pogodbe. Pričakovati je, da se bo komisija izvedencev v, kratkem sestala. Njeno delo bo silno težavno, ker se stališča Nemčija in zaveznikov še močno in bistveno razlikujejo. Formalno se bo morda upoštevalo nemško naziranje, da so reparacije in izpraznitev dve popolnoma ločena zadevi. Dejansko pa je od ureditve prv« zavisno uresničenje slednje. Iz memorandumov, ki so bili deloma že dostavljen! nemški vladi, sledi, da zahteva Anglija zase vsaj toliko letne odškodnine, da bo z njo in z vsotami, ki jih bodo plačevali nieni dolžniki med zavezniki, mogla kriti celo odplačilo svojega dolga Ameriki. Francija pa zahteva poleg tega še primerno odškodnino za razdejane pokrajine, ki jih je obnovila iz lastnih sredstev. Vse zahteve zaveznikov do Nemčije znašajo letno sicer nekaj manj nego predvideva sedaj veljavni Dawesov načrt, vendar ogromno več, nego ie pripravljena plačevati Nemčija, ki se izgovarja na svojo gospodarsko in finančno stisko. Berlinska vlada bo vsekakor skušala izdatno znižati anuitete, prav tako ne bo zlepa pristala na zahtevo, da bi morala plačevati reparacije še 62 let, kolikor bo Evropa rabila, da poravna svoj ameriški dolg. Čeprav bodo pogajanja skrajno naporna, vendar se sme in mora upati v, njih končni uspeh. Nemški narod ima pravico zvedeli, koliko je prav za prav še dolžan in kdaj bo dosegel popolno gospodarsko samostojnost. Jasnost v tem pogledu je tudi v interesu upnikov. Brez ureditev reparacijske-ga problema m upati na predčasno izpraznitev Porenja, ki je Nemcem popolnoma upravičeno pri srcu in ki je gotovo velika ovira za res prijateljske odnošaje med Nemčijo in zapadnimi silami. Zopet katastrofa parnika Newyork, 22. nov. g. Na vzhodni obali Zedmjenih držav se zopet nahaja parnik v nevarnosti. Tovorni vlačilec «Eastenw pošilja klice SOS ter pravi, da se nahaja tri milje od obale Dela Mare. Parnik ima 14 mož posadke. »Eastern« vleče še drug čoln, na katerem so tri osebe. Obalni po« možni parnik je odšel na pomoč. Hmeljski trg Žatec, 22. novembra, h. Srednje povpraševanje, v Zatcu manjši promet. Cene 1400 do 1800 Kč. _ Cerkven koncert v ljubljanski stolnici Cecilijino društvo v Ljubljani Je priredilo snoči (na praznik sv. Cecilije) ob priliki svoje 25-letnice cerkven koncert v ljubljanski stolnici. Pri koncertu so sodelovali stolni pevski zbor pod vodstvom stolnega kanonika dr. Kimovca. orgelski virtuoz in ravnatelj stolnesra kora S. Premrl ter godba dravske divizije pod višjim kapetaikom dr. Cerinom. Spored ie obsegal 10 orgelskih in pevskih točk slovenskih in tujih skladateljev. Uw>d je tvoril Rheinbergerjev solidno zgrajeni, konvencijonalni koncert za orgle, ki ga ie z vzorne preciznostjo in dovršeno tehniko Podal g. Prema! s spremljavo orkestra dravske divizije Sledili sta dve hitnoi skladateliev Vodopivca in Fr>er-sterja. zaokroženi skladb* starejšega načina, kakor tudi Kimovčev »Oče naš« in Sat-tnerjeva »Marija«. Svojo virtuoznosl ie Z-Premrl dokazal osobito pri izredno težki Bachovi tokati za orele. umetnost registriranja pa pri Vittadiniievem karakterističnem Pastoralu in manj zanimivi Siogreno- vi fantaziji Med pevskimi točkami ie bila harmonično najpestreiša in najizrazitejša Premrlov Introit in komunija, medtem ko se Hochreiterjev Čredo ukvarja več z instrumentalnimi efekti. Koncert ie bil dobro obiskan in dobro sprejet. — * . ^ L. M. ^ »JUTRO« 5t. 276 rinarsfce fakultete nimajo dovolfoe Izobrazbe. hi bi upravičenko zahtevale, da sprejme naša država veterinarje uvoznih držav kot kontrolne organe na vseh naših obmejnih postajah. Na ta način 14 prišla naša država v isti položaj, kakor nekdanja Srbija, ko je sklepala trgovske pogodbe z bivšo Av-stro-Ogrsko in ie ta v tedanji Srbiji izvrševala veterinarsko kontrolo po svojih veterinarjih. Da bi na ta način ugled naše države silno trpel, je jasno Zato je finančni minister končno le uM-nil svojo namero in pustil veterinarsko fakulteto v Zagrebu pri miru. Toda veterinarski fond je seveda ostal v Beogradu, kjer ravnajo z njim po svoje. Kupili so v Beogradu za okroglo 4 milijone Din veliko moderno hišo z okrog 33 stanovanji m Jo namenili za veterinarski dom. v katerem so dobili stanovanja vsi veterinarji, ki shir žilo v veterinarskem oddelku poljedelskega ministrstva. To bi bilo Cisto v redu, ako se med njimi ne bi nahajali tudi taki. ki imajo kar po dve lastni hiši v Beogradu. Baje si bo neki tak veterinar na račun svojega novega stanovanja v veterinarskem domu sezidal že prihodnje leto tretjo hišo, kakor se je sam izrazil. Uboga vdova po veterinarju s tremi otroki in pokojnino mesečnih 800 Din pa v tem domu ni dobila stanovanja! V njem ie namenjenih nekaj sob za veterinarje, ki pridejo v Beograd po službenih opravkih, vendar občinski, oblastni in mestni veterinarji do teh sob nimajo pravice. Da pa od veterinarskega fonda ne bo ničesar ostalo za fakulteto, nameravajo te preostanka kupiti še veterinarsko okrevališče na Jadranu, kjer bodo seveda oblastni, mestna m občinski veterinarji zopet izključeni. In te končnega ostanka tega hrvatsko-slavonskega veterinarskega fonda si bodo gospodje pri veterinarskem oddelku ministrstva dajali stalne mesečne podpore. Mi ilm vsega tega ne bi zamerili, ako bi se oni v te svrhe poslužili denarja iz fonda, ki bi se moral zbirati iz železniških oglednih pristojbin vse države in ki bi moral v teh desetih letih tudi že iznašati toliko milijonov, da bi se nakupilo vse. kar je res potrebno. Mislimo pa, da so oblastni, občinski in mestni veterinarii na svojem strokovnem področju državi vsaj toliko koristili kakor državni veterinarji in se jih ne bi smelo kar na kratko odriniti od sklede. Tako pa so ©Škodovali naše edino veterinarsko kulturno ognjišče in sra bodo oropali še onih zadnjih sredstev, na katere je predstojništvo zavoda reflekttra-lo. Cujejo pa se še druge in še slabše stvari o veterinarskih zadevah iz Beograda. Za enkrat nai bo dovoli, potrebno pa je, da so naši čitatelji tudi o tem poučeni. Razmere na ljubljanski glavni pošti Ljubljana, 21 novembra Ker se bliža novo proračunsko leto, je dobro, da opozorimo merodajne kroge na težke nedostatke, ki so se vgnezdili v ljubljanski glavni poštni urad kljub vsemu vestnemu prizadevanju vodstva. Obenem naj bo to rahel memento trgovskim in obrtnim krogom, kakor tudi vse, ki so po-imora-ni se posluševati pošte kot prometneera sredstva, da ne dolže vseh napak, ki se gode zaradi omenjenega varčevanja, poštne uslužbence. Pri telefonu, kj Je eden najvažnejših prometnih sredstev, posebno medkrajevnem. Je pomanjkanje telefonistk že kar usodno. Po dva. tudii po tri vode oskrbuje ena sama telefonistka. Ce vzamemo n. pr. gorenjsko progo, kjer Je v enem in istem vodu mnogo postaj in tudi velik promet, ne more ona posvečati pažnje še drugim, njej dodeljenim vodom. Ima pač samo dv« roki. Umevno Je, da se promet vrši počasi, kar ni samo v škodo naročnikom, ampak trpd tudi državna blagajna, ker se govori ne morejo kontrolirati po kontrolnih urah. če te sploh funkcijonirajo. Na ta način trpd država pri neumestnem štedenju z osebjem izgubo težkih tisočakov. Ce bi bilo več uradnic, bi država vzlic plačam pridobila znatne vsote in bi se promet vršil nemoteno. Enako Je Pri brzojavu. Ena ln ista oseba poslužuje dve do tri brzojavne proge, na katerih je ponekod do dvaiset vmesnih postaj. Kako se potem brzojavlia, si lahko vsak sam misli Mar je treba, da se brzojavke zakasnijo zaradi neumestnega šte-denja? V drugih državah ie ta stvar zadeva javnega ugleda. Pri nas Pa poštna uprava mirne duše trpi ironijo in škodo. Pismonoše poglejte zjutrai pri odhodu h pošte, kako so preobloženi Pred 20. leti Jih je bilo ravno toliko, čeravno ie Ljubljana štela 30.000 prebivalcev, a danes presega že 60.000 Letos le bilo zgrajenih 157 novih hiš. novih stavbnih dovoljeni pa se je izdalo 128. Samo letos ie Ljubljana pridobila 513 novih stanovanj. A kako nai poštno ushižbenstvo to delo zmaguje? Baje je direkcija zaprosila za povečanje števila osofoja. toda akt leži nekie zaprašen, ker FORMAN PROTI u*n*h ( JIONA se sistematično pospeši te izvede organizacija tujskega prometa in letovnščarstva v Kranju, ki ima kot najvažnejše križišče železniških in avtobusnih zvez na Gorenjskem in s krasno okolico za to vse pogoje. Zgradi nai se javno kopališče, ustanovi naj se godba, ki bo prirejala promenadne koncerte, spopolnijo nai se krajši sprehodi v romantično okolico (zanimiva savska soteska ZaricaD, pospešijo nai se avtomobilske zveze (Jezersko, Cerklje. Kamnik. Bled), ustanovi naj se poseben tujsko-pro-metni urad, podpre naj se akcija za napravo planinske postojanke na Storžiču. Predloženi proračun že predvideva nekatere točke. Tudii vprašanje modernih in komfortnih hotelov bo kmalu zadovoljivo rešeno. Sedaj se gradi hotel z 32 sobami. p> mladi pa pričneta dva hotelirja s povečanjem svojih prostorov, da bo za letov iščar-ie v glavnem preskrbljeno s stanovanji. \ Dohodki po novem proračunu so predvideni na 244.742 Din, izdatki pa na 1 milijon 175 597 Din, torej iznaša primanjkljaj 930 tisoč 955 Din. Izmed izdatkov naj omenimo najvažnejše: naprava iavneea kopališča na Savi ali Kokri 50.000 Din. za Zdravstveni dom 30.000 Din, v fond za zgradbo Mudsko-šolskega poslopja 160.000 Din, kanalizacija 80.000 Din, postavka za gasilstvo 30.347 Din, cestne, vodne zgradbe in promet 233.900 Din. Soglasno ie bil sprejet predlog, da občinski svet pristopi k proučavanju vprašanja, ali bi se moglo najeti večmiliionsko posojilo, da se zgradi ljudskošolsko poslopje. izvede kanalizacija, razširi stari, odnosno napravi nov vodovod in javno kopališče. O tem vprašanju bo razpravljalo občinsko predstojništvo in otb ugodnih razmerah je pričakovati, da se bo prihodnje leto definitivno rešilo vprašanje posojila, s pomočjo katerega bi se mogle vse večie naprave izvršiti v kraišem času kakor s pomočjo rednih proračunov Za kritje primanjkljaja so ostale letošnje občinske doklade večinoma nespremenjene, le od hektolitra piva se bo pobiralo po 50 Din ter 125% dokiada na uslužbenski davek onih. ki imajo nad 4000 Din mesečne plače. V posebni odbor za napravo Javnega kopališča so bili izvoljeni gg. Franc Holzlha-ker. Rici Mayr, Franc Sire. Miro Peterlin in dr. Šilar Mesto pok. F. Polaka Je bil izvoljen v vodovodni odbor g. Franio Sire. Občinskima redarjema in ekonomu so zvišali mesečne prejemke. Upokojen Je obč. nadstražnik g. Gogala. ki je bil V. mestni službi 27 let.___ Ne mučite Vaše dece t ribjim oljem, dajte 0 tor-organdst, a učiteljstvo z upraviteljem vred se mora potikati po slabih stanovanjih v vasi. Klerikalci bi v naši državi radi dobili iste pravice glede šol. kakor so jih imeli prej. Glavna stvar, za katero se bojuje prekmurski kler je: svobodna Izbira učlteljstva. Danes ni več nikaka tajnost, da si prekmurski cerkveni krogi na vse mogoče načine prizadevajo, da bi dobili v svoje roke šolstvo in svobodno razpolaganje z učiteljstvom. Vsakemu la-jlku bo takoj jasno, zakaj. Napredno učiteljstvo iz Slovenije (prišleki) je klerikalnim krogom strašilo. Tega se je treba obvarovati. Oni hočejo, da jim je učitelji isto. kar jim je bil v dosledno reakcijonarni Madžarski — hlapec, mežnar, ki je serviral župnikom Dri bogatih pojedinah in pri tem pobiral drobtine z gosposke mize. Ti krogi slutijo, da jim takšna pšenica v naši državi ne bo šla v klasje, zato so iznašli drug način, po katerem hočejo obdržati šolstvo v svo.ih rokah. •Liberalnega* učitelijstva ne pustiti v verske šole! Ker pa «pohlevnega» uči-teljstva primanjkuje, je treba iskati primernih učnih moči po zavodih. In res! Na dvorazredni šoli v Ziških poučujejo šolske sestre že ves čas, od-kaT je Prekmurje priključeno k Jugoslaviji. Ne nastopamo proti šolskim sestram iz kakega osebnega nasprotja, odločno pa zastopamo načelo, da na javnih šolah poučujejo lajiki. Ravno primer v Žiških nam je živ vzgled, kakšen cilj imajo klerikalni krogi. Tako je v Žiških edini orlovski odsek v Prek-murju, ki ima svoje shajališče v šoli. Sedaj so napravili iz gospodarskega poslopja pri šoli nekak dom za klerikalno mladež. Ker to tako lepo gre v enem primeru. zakaij ne bi šli dalje? Tako so na prizadevanje klerikalnih voditeljev šolske sestre kupile v Tumišču staro žup-nišče, župljani pa so morali prispevati ogromen denar za novo župnišče. Da pa sestre v Turnišču ne bodo brez dela, skrbe taisti krogi, da bosta dve sestri zasedli v najkrajšem času dve učni mesti na tamošnji osnovni šoli. Enak primer imamo tudi na meščanski šoli v Dolnji Lendavi, v želodcu pa je klerikalcem tudi soboška gimnazija. Za enikrat postojmo pri osnovnem šolstvu. Zatrjuje se, da sta razen Tur-nišča na vrsti še dve šoli. kamor še pridejo šolske sestre. To sta dva kraja, kjer sta upravitelja naprednjaka in preti klerikalni politiki «nevarnost». Pa proč s politiko! Spomnimo se našega učiteljskega naraščaja, mislimo na naše volonterje! Osnovno šolstvo naj zasedejo cerkveni redovi, lajiški učiteljski abiturijenti pa nai gredo — v Južno Srbijo. Tako se pričenja klerikalna šolska politika kazati v pravi luči. Toda zavedno naše učiteljstvo se tudi take prakse ne bo ustrašilo. Prišel bo čas, ko bodo klerikalci morali uvideti, da tudi njihova drevesa ne morejo zrasti do neba. LJ1ZA to DINARJEV Iz Trbovelj smo te dni priobčili notico o tamošnji podružnici «Rdečega križa«. ki je zelo agilna in je kupila na Omišlju lep prostor za rudarsko okrevališče. Ponovno pa prejemamo dopise, ki nas opozarjajo, da je pri nas že preveč raznih društev in da naj se torej ne dela reklama za vedno nove, če tudii dobro mišljene organizacije. K temu pripomnimo načelno, da je res potrebna v snovanju društev neka ekonomija in razdelitev. V društvih dela vedno le majhna plast požrtvovalnih ljudi. Mnogi med njimi so večkrat v štirih. pet odborih, ki pa zaradi tega često vsi spe spanje pravičnikov. Na drugi strani pa ie delitev detla potrebna in čim več ljudi se čuti odgovornih na svojih častnih mestih, bolje je. Ne da bi hoteli prejudicirati, se nam zdi težko v enem in istem manjšem kraju istočasno organizirati podružnice CM, Branibora, Narodne Odbrane. Jadranske Straže, Jugoslovenske Matice itd. Tu bo že s časom treba nekaj odrediti. Kar se tiče humanitarnih društev, jih seveda nikdar ni dovolj. Klerikalci so tu deloma pred nami, nabirajo pridno med naprednjaki. sami ne žrtvujejo nič, ves denar pa gre v korist klerikalnih institucij. Nravni progam socijalno čutečega človeka zahteva od nas, da se na vso moč udeležujemo dela v humanitarnih organizacijah. In kar se končno tiče samega Rdečega križa je to posebno v narodni državi najodličnejša organizacija humanitarnega dela, ne le na polju sanitete, ampak dobrodelnosti sploh. Po vsem svojem položaju je Rdeči križ pozvan biti sredi raznih struj in pod patronatom države centralno mesto za vse delo te vrste. Ako bi se kje zaradi nemožnosti paralelnih organizacij imelo kai opustiti, se to naj ne zgodi na škodo «Rdečemu križu*, ki bi nai s časom imel pač v vsaki občini svojo podružnico. Nepregledno je polje dela za to organizacijo, ki nai povsod, kjer je količkaj prilika, uživa iskreno podporo. Naš program človečnosti, nacijonalnosti in socijalnosti nam veleva, da so demokrati brez izjeme povsod, kjer imajo kai vpliva, na razpolago z delom in žrtvijo »Rdečemu križu*. Poklerikalenje prekmurskega šolstva (Dopis.) Nikjer v državi šolstvo ni tako raznoliko kakor v Prekmurju. Tu imamo katoliške šole, evangeličanske šole. ki se splošno imenujejo verske šole, poleg teh so še občinske in državne šole. Jasno je, da že samo ta raznolikost šol prizadeva učiteljstvu preglavice in ovira plodonosno delo v šoli. K temu se dejstvo, da so v Prekmurju veljavni različni zakoni, madžarski, avstrijski in razne uredbe, ki so jih izdala naša oblastva, pa se ne smemo čuditi zmedi, ki vlada v prekmurskem šolstvu. Največje težkoče so pri katoliških šolah. Verske občine se krčevito drže madžarskega zakona, po katerem so one, odnosno njih predstaviteljd, župniki, neomejeni gospodarji šole. Niso redki primeri, da ima stanovanje v šoli, ki bi ga moral uživati upravitelj, kan- nW ni dovoljeno prositi za povečanje sta-letža, ako ni predviden kredit. Tega seveda ni in ga ne bo. Ni čuda. da smo v prometu nazadovali, grozno nazadovali, mesto da bi stopali naprej z duhom časa. Za takšno »izenačevanje« in štedenje lepa hvala! Zbornica TOI in druge korporacije, zganite se v svodem lastnem interesu! Reducira« in varčevati bi se moralo pač dr uri a. kjer je vse preveč osobja in ki so samo za parado, ne pa za delo in k večjem zaradi dnevnic in potnih stroškov. Prcčansko uradništvo vse pomanjkljivosti bridko občuti. To vtzbuja slabo kri in ne bo rodilo dobrih posledic. Morala, zaupanje pada. Krivda zadene tiste faktorje, ki gospodarijo z državno upravo, kakor —■. Hoteli smo reči neka! o mehu. A zaenkrat naj zadostuje naš poziv: Poskrbite, da bo glavna pošta v slovenski metropoli zavod, s katerim bodo zadovoljni nameščenci in vsa naša javnosti Zavraten uboj našega rudarja v Srbiji Treslbaba, v novembre Slovenski rudarji v Tresibabi globoko ob-' žalujemo izgubo svojega tovariša Antona Fabjana, ki je nedavno podlegel kot žrtev za vratnega napada. Bila sva zvesta tovariša in sva stanovala skupaj. Usodnega dne. ko sva se popoldne vrnila z dela, je bil Anton Fabjan posebno dobro razpoložen. Nekako ob pol 18. mi Je omenil, da poide v sosednjo vas, oddaljeno 15 minut od naše kolonije, ker da ima pri tamošnjem krojaču nujen opravek. Prigovarjal sem mu, naj to raje odloži za naslednji dan, a odvrnil mi je, da pojdeta z njim še dva tovariša. Zares se je odpravil z njima Ni oa poteklo dolgo časa, ko so prihitela neka dekleta v nsojo sobo klicat na pomoč s besedami: — Ubili so vaSega prijatelja Antona!« Skočil sem na cesto in nudil se mi ie strašen prizor. Ranjenega Antona je držal njegov spremljevalec vsega oblitega s krvjo Prenesli smo ranjenca v moje stanovanje, kjer smo ugotovili, da ga je zločin-čeva krogla iz samokresa posrodila v trebuh. Takoi sem poslal po rudniškega zdravnika, nakar smo ranjenca odnesli v rudniško ambulanto. Polagoma se ie Fabjan osvestil in mi izpovedal .da ga je sredi pota od kolonije do sosednje vasi pričakal neki Bosanec Marko Janič. Ustavil je njega in njegova dva spremljevalca. Ker so ga odločno zavrnili. Je razsrjeni Marko Janič iz gole hudobije vrgel kamen in pogodil Fabjana v trebuh, takoj z drugim pa v desno sence. A to mu ie bilo še premalo. Izvlekel je tudi samokres in oddal v Fabjana tri strele. Pogoden v trebuh se ie Fabjan takoj zgrudil na tla. Kolonijsiki nadzornik Anton Požar Je alarmiral rudniške stražnike, ki jim Je uspela da so morilca še isti večer vlovili. Rudniška uprava Je takoi poslala s svojim avtom v Knjaževac po policijske organe, ki so še Isto noč izvršili zasliševanje in nato morilca odvedli v preiskovalni zapor v Knaaževcu. Kako priljubljen Je bil Anton Fabjan med vsem tukajšnjim delavstvom, ie najbolje dokazalo splošno sočustvovanje Do naslednjega dne. ko so ga prepeljal v oblastno bolnico v Zadečaru, so se pri njem neprestano vrstili obiski. V bolnico sta ga spremljala slovenska tovariša France Rumpelj in Anton Kopav-šefc. Takoi po prevozu je bila izvršena operacija in zdravniki so ugotovili, da ima prestreljena črevesa. Po operaciji je bil Fabjan še pri popolni zavesti in Je svoiima tovarišema s solznimi očmi sporočil zadnji pozdrav. Ni imel več upanja na okrevanje. In res le zvečer padel v agonijo ter ponoči izdihnil. Ob njegovi smrtni postelii Je stala eospa Kirbiševa. soproga tukajšnjega rudarja, prava slovenska mati. Ona mu je zatisnila oči in prižigala svečo. Globoko nas Je pretresla vest o njegovi smrti. Žalujemo za njim in bomo zvestega tovariša obranili v nepozabnem spominu. — Tomo SladiC, rudar v Tresibabi. ki ima zelo prijeten okus la vonl ter ga deca uživa kot posebno slaščico. Dobite sa v -vseh lekarnah v malih po Din 25.— in velikih omotih po Din 42.—. Ravnanje z veterinarskim fondom v Beogradu (Dopis Iz krogov naših veterinarjev.) »Ponedeljek« ie priobčil notico o sestanku mestnih veterinarjev v Zagrebu in o protestnem zborovanju na veterinarski fakulteti v Zagrebu Vsa zadeva pa ima naslednje ozadje: Prejšnja hrvatsko-slavon-ska vlada ie leta in leta nabirala in čuvala veterinarski fond, ki je znašal po uje-dinjenju 8.5 milijonov Din. Tedaj ie bilo sklenjeno, da se bo ta fond uporabil za ustanovitev odnosno izpopolnitev veterinarske fakultete v Zagrebu. Ona ie izmed vseh visokih šol v naši državi najslabše dotirana in komaj vegetira v prostorih nekdanje podkovske -tole. S proračunom 1928'29 je hotel finančni minister ta naš edini zavod najprej popolnoma ukiniti, potem pa degradirati na čin sredn'e šole. Pri tem ie zasledoval naslednji namen: Ker je bil veterinarski fond. kakor vs! drugi fondi »centraliziran« v Beograd, ie seveda tamkaj bližje Pri roki in zato bi se morala preseliti v Beograd tudi veterinarska fakulteta. Jasno, da bi se temu načrtu uprla hrvatska javnost z vsemi sredstvi. Zato pa je vlada hotela fakulteto najprej degradirati, potem ukiniti in končno v Beogradu na račun hrvatsko-slavonskega fonda na novo postaviti. Tako bi se na lep način prestavila ta važna ustanova v Beograd. Javnost, posebno hrvatska, pa je kmalu uvidela te načrte ter se ie takoj proti vsaki degradaciji energično uprla. S takim ravnanjem bi bila udarjena tudi država sama posebno pri sklepanju trgovinskih poeodb z drugimi državami, ki bi gotovo odklanjale uvoz živali in živalskih produktov iz naše države s pretvezo, da naši veterinarii zaradi degradirane vete- Za modernizacijo gorenjske metropole Akdla za razmah tuiskeea prometa — Posojilo za nove moderne komunalne naprave. Krani, 22. novembra Snoči ob 16 je otvoril v mestni posvetovalnici župan g. Ciril Pire javno sejo občinskega odbora, na kateri se ie po stvarni razpravi soglasno sprejel občinski proračun za leto 1929. Včerajšnja seja ima tem večje značenje. ker ie občinski odbor sprejel več sklepov, katerih izvršitev bo pomenila za mesto Krani novo dobo napredka in njegovega blagostanja Poleg koncentracije industrije, ki se ie izvedla v zadnjih letih v mestnem okolišu v razveseljivem obsegu, naj se mesto razvije v smeri tujskega in letoviščarskega prometa ter naj se izvršijo večja komunalna dela kakor zgradba ljudskošolskega poslopja. razširjenja vodovoda, zgradba lavnega kopališča in kanalizacija. Pred razpravo o občinskem proračunu za leto 1929. k? ga ie predložilo županstvo, se je prečitala vloera kranjske gostilničarske zadruge, v kateri so iznešeni predlogi, da Danes zadnjikrat! Samo ie danes! Popolnoma novo! Premijera pretresljive usode deklice Iz hiše greha ... (Rothausgasse). Po romanu Sv. Ska-rabeus. — V glavni vlogi GRETA MOSHEIM, Oustav Fr51ich, Oskar Homotka in drugi. Predstave oh 4., pol 6., pol 8. k NaJbolfSI kinoorkester. - Nepovišane niske cene! — Mladini neprimerno! Telei. 2124. ELITNI KINO MATICA Sokol Akademija Ljubljanskega Sokola« Ljubljanski Sokol, najstarejše sokolsko dr»-Jtvo na slovanskem Jugu, bo proslavilo Jutri v »ohoto, v telovadnici v Narodnem damo trojni Jubdlei: 10-lertak» narodnesa ujediajeoja, 10-letnioo obstoja češkoslovaške republik« in 65-lctrnco društvenega obstoja t slavnostno telovadno akademijo. Obširen »pored, ki kaže požrtvovalno delo Ljubljanskega Sokola, nam obeta izreden telovadni užitek, saj nastopijo m. akademiji poleg vseh društvenih oddelkov wnM najboljši in izkušeni borci i* skoro vseh dosedanjih mednarodnih tekem. Akademija, ki se bo pričela točno ob 20., na kar opozarjamo cenjeno občinstvo, s« vrši po temle sporedu: 1. »Državna himne«, »Kje dom Je moj«; pekrski zbor Sokolov. — 2. Moška deca: Zgodovinske proste vade. (1882, 1904, 1928.) — 3. Ženska deca: Vaje < cvetnima loki. — 4. Članice: Valčkov« prost« v*je. — 5. Starejši člatu: V»-Je • palicami. — 6. Člani: Dvobradlja. — 7. Starejši bradi« ta mednarodnih tekem (London, Lmkisemlbnrg, Turin, Pra«a, Pariš, Ljubljana, Lyon): Proste vaj«. — 8. Ženski naraščad: Dvanajstorica.. — 9. Dlani: Simultane vaje na treh konjih. — 10. Starejši bratje a mednarodnih t«kem: Vaje na bradlji. — 11. Moški na-raČBiJ: SesfcnaJstoric*. — 12. Članice: Telovadni plesi. — 13. Moški naraščaj: Skok čes kočo z vrvtoo. — 14. Ctani: Olimpijske proste vaje »Jugoslovanska telovadna epopeja«. — 16. Fer-do JuvAnec: »Naša Marseljeza«; pevski zbor Sokolov. — Oh poj 22. uri (po akademiji): Pozdravni večer v »Zvezdi«. V nedeljo ob pol 11. dop. p« ae bo vršil v telovadnici v Narodnem domn slavnostna občni jhor. Vabimo Sokolstvo io cenjeno občinstvo k moogobrojnj udeležbi. Ponovno opozarjamo cenjene posetnike, da Je vhod v telovadnico z Blelweisove in o« s Aleksandrove ceste. — Zdravo! Tenorist Svetozar Banorec v Beogradu Za lorek, 20. L m. je bil vsled nenadne etoleiosti tenorista g. Iličida pozvan v Beograd na gostovanje priljubljeni prvi tenor ljubljanske opere g. Svetozar Banov«,c. Izdajal jc veliko naporno in nadvse delikatno partijo mladega De Grieuxa v Massene*o?i «Manon>. S to partijo je dosegel pri razvajeni beograjski publiki nad vse 5asten usT>eh. Njegova zmaga v centralni operi v državi je tem pomembnejša, ker so v Beogradu pred njim peli omenjeno vlogo že klavne, priznane veličine kot n. pr. Raičev, Rijavec, Solari hi drugi. Banovčevo stališče Je bilo torej že vnaprej zelo težko. Toda že po prvem dejanju je žel v docela razprodani hiši viharen aplavz. Drugo defrnje mu je prineslo priznanje na odprti sceni za okusno, z občutkom zapeto in tehnično dobro podano arijo. Po končanem činu pa je zaoril po gledališču vihar navdušenja in priznanja, ki kar ni hotel ponehati. V četrtem dejanju ee je gromoviti aplavz ponovil na odprti sceni. Pevec je zapel molitev tako fino, da je ganil poslušalce. Od dejanja do dejanja je postajal g. Banovec tako rekoč središče večera in cvsdj ter je malone zasenčil kreacijo pevke ge. Kuzneoove i« Pariza. Po končani predstavi — zastor se J® neštetokrat dvignil •— občinstvo kar ni hotelo zapustiti sedežev. Kakor doznavamo, je uprava beograjske opere g. Banovca povabila še večkrat na gostovanje in bo prihodnji tedjn zopet pel v , Beograjska kritika smatra tenorista Banovca za vrednega naslednika pevca Marija Šimenca. O, pevski zbor s kitarami in balalajkami. Režijo ima g. ravnatelj Golia. Charleston — opereta rAdien Mimi», ki je zaradi svoje posebne veselosti in tempe-ramentnosti uspešno obšla skoro vse operetne odre, se uprizori prvič na mariborskem odru v soboto, 24 t. m. Nedelja v mariborskem gledaliS!n. V nedeljo 25. t. m. se uprizoi popoldne zelo efetna drama «Oblaki», ki je dosegla pri zadnjih dveh uprizoritvah zslo lep uspuh. Predstava, ki nudi užitek odraslim kot mladini. traja le dve uri in jo priporočamo tudi okoličanom. — Zvečer ob 8. pa »e ponovi ve-lezabavna burka , ki vzbuja salve smeha. Simfonični koncert, katerega izvajajo praški akademski filharmoniki v Ljubljani v soboto, dne 24. t. m. ima na svojem sporedu izvrstne in značilne skladbe iz klasične dobe češkega ustvarjanja, dela Smetane, Fibi-cha in Dvofaka. Smetana je na tem programu zastopan z dvema najznačilnejšima točkama svoje simfonične pesnitve Bajadera« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo Cankarjeva »Lepa Vida« v režiji g. Cirila Debevca. predstava je določena za proslavo 10-letnice Cankarjeve smrtL Premijera »JMrega mrtveca« bo v soboto 24. t. m v ljubljanski drami. To delo. ki so ga odkrili šele med Tolstojevo zapuščino, so vprizorili prvič 1. 1911 v moskovskem Hudoženstvenem teatru ter dosegli z njim naravnost senzacijonalen uspeh. Z enakim uspehom ga vprizarjajo letos tudi t Berlinu, v Reinhardtovi režiji. Glavno vlogo Fed-je bo igral pri nas g. Rogoz, njegovo ženo Li-zo ga Nablocka, ciganko Mašo ga Medvedova, Viktorja Karenina g. Gregorin kneza Abrez-kova g. Skrbinšek. V II. sliki nastopi ruski Narodno gledališče v Ljubljani Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri. Petek, 23.: Zaprto (generalki). Sobota 24.: »2ivi mrtvec«. Premierski abonma. Nedelja, 25. ob 15.: »Dobri vojak 8vejk<. Izven. — Ob 20.: >2ivi mrtvec«. Izven. Ponedeljek, 26.: »Romeo in Julija<. D. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. urL Petek, 23.: < Zaljubljen v tri oranže.> Premierski abonma. Sobota, 24. zaprto. Nedelja, 25.: . ljudska predstava pri znižanih cenah. Mariborsko rtedallšSe Začetek ob 8. zvečer. Petek, 23. zaprto. Sobota, 24. ob 20.: cAdieu Mimi>. Premiera. Nedelja, 25.: ob 3. popoldne: cVeliki JnkvJzitor*, nakar se spominja stoletnice rojstva velikega hrvatskega zgodovinarja in rodoljuba dr. Pranja Bačkega. Znani prevajalec iz klasičnih iezikov prof. Ani Sovrfc je o priliki 35 letnice ptujskega muzejskega društva priobčil zanimiv članek o «Rimskih starinah v Ptpju*. Zanimive so potopisne črtice dr. P. Strmška . Vse one. ki žele zvedeti podrobnosti boljše-viške mladinske vzgoje, bo zanimalo nadaljevanje Kirschovih opazovanj «0 ubežnikih, malih vagabundib in malem pesniku*. Poučen je končno sestavek cOdkod so slaniki in kako jih love* Številko krasi poleg več tekstnih slik lepa priloga cRobbov vodnjak v Ljubljani*, o katerem poroča poseben članek. ♦Življenje in svet* stane mesečno samo 6 Din. posamezna številka pa 2 Din. PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12. * Kralj podpisal zakon o lavnih delih. Kralj je ministru za socijalno politiko podpisal zakon o javnih delih, ki ga je bila narodna skupščina sprejela. Zakon stopi v veljavo, čim ga objavijo »Službene No-vine«. * Osebne vesti s poŠte. Iz 2. skupine v 1. skupino zvaničnikov so napredovali: Fr. Jančič, Fr. Oblak, K. Engelman. Al. Mr-šič in Iv. Šalehar v Ljubljani; Iv. Buždon, A. Arzenšek, Fr. DolinŠek, J. Polenčič, M Verbanjščak, Fr. Soršak in Fr. Emeršič v Mariboru; M. Savrič v Brežicah, J. Junger v Ptuju, Iv. Mesec na Vrhniki. Fr. Haupt-man v Stični in Iv. Mirt v Rajhenburgu. — Iz 3. skupine v drugo skupino zvaničnikov so napredovali: M. Weisseisen v Kamniku. H. VVimmer v Škofji Loki, M. Zenz na Jesenicah na Gorenjskem, St. Pevec v Zidanem mostu in A. Kolenik v Celju. — Iz 2. skupine v 1. skupino služiteljev so napredovali: Iv. Metelko in Fr. Mlakar v Ljubljani; J. Fekonja, Fr. Trunk in Fr. Jug v Mariboru; Fr. Geršak v Mostah pri Ljubljani. — Za zvaničnika 2. skupine: Iv. Podgoršek v Ljubljani in Iv. Lončar v Celju, oba dosedanja služitelja 1. skupine. — Premeščeni so iz Ljubljane: V. Šenk in Al. Volkar v Maribor, Karla Kuralt v Konjice, Iv. Tratnik, Marta Kitzler in E. Uršič v Celie; Ana Hudales v Rogaško Slatino. Vekoslava Marks na Jesenice na Gorenjskem, Alojzija Tanko v Tržič, V. Timiusky in Katica Hubjan v Cakovec; Ida Tavčar v Gornji grad, Albina Sotelšek v Maribor in Bogomila Primožič na Bled. — Dnevničar R Cej na Ljubljani 1 je odpuščen. — Umrla sta: pb. ur. Ant. Hrovat v Mariboru in zvan. 3. skup. Fr. Mihelčič v Planini pri Rakeku. * Izpremembe v vojaški služb!. Sanitetni kapetan 2. razreda dr. Ljudevit Deže je od 35 pešpolka premeščen k 45. pešpolku v Mariboru, inženjerski podporočnik Slavko Božič pa je imenovan za vodnika 2. brzojavne čete. Na službovanje v komandi zrakoplovnih strokovnih šol so določeni podporočniki Viktor Benedik, Emil Brun-skole in Ivan Holeček. V vojni mornarici so odrejeni na službovanje: mornariško-tehnični kapetan 1. razreda Rudolf Kune na kr. brod »livar«, poročnik fregate Boris Vilfan na kr. brod »Labud«, ekonomski kapetan 2. razreda Radivoj Fink in poročnik fregate Hinko Draiksler v oddel. za marna-rico v Zemunu in mornariško-tehnični poročnik Ivan Jazbec v rečni obalski komandi. Izpit sta opravila Maks Kozinc za čin rezervnega veterinarskega poročnika in Ludvik Ulčnik za čin aktivnega pehotnega podporočnika. Izpit za čin rezervnega konjiškega podporočnika so napravili vojaki - dijaki: Franc Rogl. Oskar Matav« šek, Pavel Klarič in Milan Bogadi. * Novinarfl, redni in pripravni člani JNU. naj pošljejo najkasneje do 30. t. m. po dve fotografiji za obnovo železniških legitima. cij na naslov JNU, Ljubljana. Knafljeva ul 5. * Beograjski in bolgarski novinarji. Kakor poroča polslužbena »La Bulgarie«, ki izhaja v Sofiji, je beograjska sekcija UJN povabila Zvezo novinarjev v Sofiji, naj bi se priredil izmenični obisk jugoslovenskih im bolgarskih novinarjev v Sofiji In Beogradu. Beograjska sekcija UJN se je za povabilo ubudno zahvalila, obenem pa je izjavila, da je bolgarskim novinarjem nemogoče priti v Beograd, dokler ima Jugoslavija zaprto svok) mejo za ostale bolgarske državljane. * Kongres Delavskih zbornic v Beogradu. V dneh 25. in 26. t. m. se bo vršil v Beogradu IV. kongres Delavskih zbornic. Ob tej prilik} bodo otvorili novo palačo Centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu Kongresa se bo udeležil tudi Narodni klub Delavske zbornice v Ljubljani, ki bo zastopan po svojem predsedniku dr. Bohinjcu, blagajniku Jirvanu in tajniku Kravosu. * Razstava angleške umetnosti v LJubljani se bo otvorila v Narodnem muzeju v nedeljo 25. t. m. ob enajstih dopoldne. Otvoritve se bosta udeležila tudi angleški poslanik g. Kennard in angleški konzul v Zagrebu g. Bullock. * 30IetnJca poroke. V Kamniku praznujeta danes v krogu svoje družine 301et-nico poroke g. Ivan Mesner. višji oficijal v pokoju, in njegova žena ga. Marijana, roj. Slakar. Želimo še mnogo let! * Smrtna kosa. Na Jeesnicah je umri po dolgi in mučni bolezni dimnikarski mojster in posestnik g. Izidor š o b e r 1. Pogreb bo jutri ob 10. dop. — V Mozirju je nenadoma umrl v 57. letu starosti okrožni zdravnik in posestnik g. dr. Joža G o r i č a r. Pogreb bo jutri ob 10. dop. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje. * Lovci! Ljubljanska oblastna skupščina ie sklenila razne uredbe, ki globoko posegajo v naše lovske prilike, tako da Je resno ogrožen temelj zakupnega sistema, na katerem sloni naše lovstvo. Da se posvetujemo o stvari, skUcujemo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v stekleni salon Kolodvorske restavracije v LJubljani. Javen shod in pozivamo celokupno Članstvo in vse prizadete kroge, da se zborovanja udeleže. — »Slovensko lovsko društvo«. * Novj Sad zahteva pravno fakulteto. Iz Novega Sada se je predvčerajšnjim podala v Beograd desetčlanska deputaciia pod vodstvom episkopa Ireneja. Deputaclja Je izročila vladi spomenico, v kateri zahteva, naj se subotiška pravna fakulteta premesti v Novi Sad Subotica bo baje storila korake. da se ta akcija prepreči. * Otvoritev brzojava in telefona v Lo-čah pri Poljčanah. Dne 17. novembra t. 1 je bila pri pošti Loče pri Poljčanah otvor-iena brzojavna in telefonska služba. * Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je zborovalo na Jesenicah dne 8. t. m. Kljub neugodnemu vremenu se je udeležilo zborovanja od 60 članov 32 in dva tovariša Iz kranjskega okraja. G. predsednik je podal s svojim referatom nekako zgodovino šolskih nadzornikov in perijodično razmerje med njimi in podrejenim učiteljstvom. Po zanimivi debati, ki se Je tikala modernega šolstva in šolskih razmer vobče. je bilo sprejetih več stanovskih sklepov. Sklenjeno Je bilo, da sprejme društvo vse neorganizirano učiteljstvo, ki prijavi svoj pristop pismeno ln plača za mesec december deset Din članarine. Prijave naj se zanesljivo pošljejo z navedbo polnega Imena ln kraja službovanja do 8. decembra t. I. Po potrebi se bodo ustanovili odseki. Dne 25 t. m. ob 3. pop. bo v Podnartu društveni krožek, ki se ga naj društveniki po možnosti udeleže. tetosnji JKiklavž izbira volnene jopice, nogavice, rokavice, veste, najlepše kravate za male in velike pri tvrdki Fran Lukič v Stritarjevi ulici. * Natečaj Jadranske straže za mornarske pesmi. Na vzpodbudo prijateljev našega morja, ki so opazili, da primanjkuje našim mornarjem pravih mornarskih pesmi, ki bi odmevale na naših brodovih in krajšale našim pomorščakom dolge in naporne dneve, razpisuje Jadranska straža natečaj za narodne mornarske pesmi, pevane v narodnem in v narodu pristopnem duhu, a z vsebino iz mornarskega in primorskega življenja. Prva nagrada znaša 500 Din, druga nagrada 400 Din, tretja nagrada 300 Din, a četrta 200 Din. Jadranska straža si pridržuje pravico, da kupi tudi ostale pesmi ki bi se izkazale primerne za kompo-niranje, po 100 Din. Rokopisi pesem naj se pošljejo do 1. januarja 1929. na Izvršilni odbor Jadranske straže v Splitu nepodpisani, a avtor naj jim priloži svoj naslov v zaprti kuverti. * Dva naša filma v Ameriki. V zadnjem času so eksportirali dva originalna večja filma v Ameriko. To je prvič, da se filmi naše domače produkcije plasirajo v inozemstvu. Eden teh filmov je velefilm »Vodja in njegov narod. Stjepan Radič v življenju in smrti« — skupna produkcija Prosvetnega filma in Stella-filma v Zagrebu. Skupina naših ljudi v Ameriki si je že pridobila monopolno pravico predvajanja tega filma. Drugi film je »Indijanci Ivana Meštroviča«, ki ga je snimal in izdelal M. Marjanovič in ga plasiral v Chi-cagu ob priliki odkritja Meštrovičevih »Indijancev « 3XE X Danes smeh! Trtam! smeha! Popolnoma novo! Premt]era Danes smeli' X X Pat in Patachon kot filmska NaJnoveJSe deto kraljev »meha; godba o njihovi karrjeri pri filmu. Kot Egipčana Spanjolca, artista, metalca nožev. Bombe smeha pri premijeri njihovega prvega filma. Ulj Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Najnižje cene! KINO IDEAL. XG 3X1 3XG 3X1=3X1 1 i 3X (!! • Jugoslovansko historično druStvo se Je ustanovilo za pospeševanje Jiistorične znanosti v naši državi. Ljubljanska sekcija tega društva Je pričela poslovati letošnjo jesen. Odbor sestavljajo univ. prof. Dolenc, Grivec, Kos, Radojčič in Saria. Redno serijo svojih predavanj prične sekcija v ponedeljek 26 t. m. ob 6. zvečer v historičnem seminarju (univerza) s predavanjem univ. prof. dr. Pr. Grivca: Vzhodni ln za-padni vplivi v spisih sv. Cirila ln Metoda. Vabljenj vsi prijatelji zgodovine! Brez vstopnine! • Ubij In sežgal brata ▼ očetovi navzočnosti. Kakor poročajo iz Kruševca, so v selu Grki j a nu prišli na sled groznemu zločina Dne 15. avgusta letos Je v Grkljanu izginil seliak Velimir Mihajlo-vič. Šele sedaj so doznali. da Je bil Velimir ubit. Na povratku z neke veselice ga je zadavil njegov brat Aleksander ter ga zakopal v gozdu. Slo mu Je za to. da podeduje posestvo. Pozneje je truplo izkopal ga prenesel v domačo kuhinjo ter v navzočnosti očeta flije sežgal, ožgane kosti pa raztro-šil po domači njivi. Pri sežiganju trupla sta bili navzoči tudj pokojnikova mati Kristina in sestra Slavka. Stari Jliia. njegova žena Kristina in morilec Aleksander so že pod kPučem, sestra Slavka pa je pobegnila. • Samomor orožniškega kapiarja. V Zagrebu se je v torek zvečer ustrelil v orož-niški šoli 27-letni orožniški kaplar Kari Šenkič. rodom iz Vinice. Neposredno pred samomorom Je še čistil svojo puško ln nI kazal niknke vznemirjenosti Domnevaflo, da Je Šenkič napravil konec svojemu življenju, ker Je bolehal na neozdravljivi bolezni. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna ,TOS. REICH. • V slučaju zastrupljenja, ki nastanejo zatadi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina Je uporaba prl-rodne grenčice »Franz-Josef« važen pripomoček. Zdravniške strokovne knjige na-vajaio. da pri zastrupljenjih s svincem vo-da »Franz Josef« hitro odstrani najbolj trdovratno zagatenje. ki je glavni povod mučnih napadov kolike. Dobi se v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vinska kiet ,,EMONA" Vsak pet?k sve*e morske tlbe — Sobota, dne 25. t. m. domače jetrne in krvave klobase. 13587 Priznano najboijš* vi^a Jubilejna telovadna akademija LJUBLJANSKEGA SOKOLA, Narodni dom, — v soboto 24. XI. 1928. — — Vhod z Bleiweisove ceste.-- Iz Ljubljane K m u_ Akademska Filharmonija Iz Prage, ki priredi jutri, v soboto svoj koncert v »Unionu«, Je s svojimi prireditvami sijajno uspela v Beogradu, Dubrovniku. Splitu ln po drugih mestih. Povsodi so bile koncertne dvorane razprodane in občinstvo je prirejalo praškim akademikom - umetnikom navdušene ovacije. Prepričani smo, da tudi Ljuibliana ne bo zaostala za temi mesti, saj slovi naša slovenska prestolnica po vsem slovanskem svetu, da zna najprisrč-neje sprejemati svoie goste. Takisto smo uverleni. da bo naša akademska mladina ki Ji bo brez dvoma rado pomagalo naše narodno ženstvo. storila vse, da bo koncert tako številno posečen. kakor se spodobi za tako izredno prireditev. Da bodo naša pevska in glasbena društva smatrala Za svojo dolžnost, da se udeleže v čim največjem številu koncerta praških filharmonikov -dijakov, se nam zdi samo ob sebi umljivo Skratka mnenja smo. da bo v soboto prihitela na prireditev vsa Ljubljana, ki ljubi glasbo in ki čuti slovensko in slovansko. u— Življenje v polarnih krajih. Veliko je zanimanje za artične kraje osobito po zadnjih ekspedicijah na severni tečaj. Mnogo se je pisalo o težavah, s katerimi so se imele boriti Nobilova in nato vse reševalne ekspedicije, mnogo se še dandanes govori in predava o preizkušnjah, katerim so Izpostavljeni raziskovalci večnih ledenih planot Zato je postavila ZKD na svoj spored lep in zanimiv film, ki nas seznanja potom originalnih posnetkov z deželo polarnega solnca. O tej temi bo predaval v kinu Matica v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob U. g. Kunaver ob filmu, ki ie delo kulturnega oddelka berlinske Ufe Na to izredno zanimivo in poučno predavanje vabimo slehernega, prav posebno pa dijaško in šolsko mladino u— Turneja Glasbene Matice na Polj. sko. Pod okriljem Zveze kulturnih društev bo predaval v ponedeljek v mali kazinski dvorani v I. nadstropju točno ob 20. g. rav-ratelj Karo! Mahkota o turneji Glasbene Matice na Poljsko Zanimivo predavanje bodo spremljale številne lepe skioptične slike Vabljeno je občinstvo, zlasti pa članstvo vseh naših pevskih društev k naj-obilncrši udeležbi Prež vstopnine u— Vse pevce opozarjamo, da se bo vršilo v ponedel:ek 25 rm. m. ob 8. uri zve-čer v mali dvorani Kazine predavanje s slikami o turneii pevskega zbora lirbljan-ske Glasbene Matice na PoHsko Predaval Kn g Ki-r^l M.'hl-otn. Vstoonine ni. — Žrpa J. P. S. u— Spored treznostne manifestacij v ifcdeHo. Dor ldne ob četrt U izpred Mestnega doma sprevod po ljubljanskih ulicah, nato ob četrt na 12 veliko zborovanje v Unionu. Govorili bodo: akademik g. Viljem Seibitz: Osnovni nauki o alkoholizmu; g dr. Ivo Pire: Zdravstvo ln alkoholizem; g. Rudolf Horvat: Prosta žganjeku-fca hi Slovenci; g. Joško Undlč: Organi- zacija protialkoholn. boja. Referati bodo trajali po 10 minut. Pridite, da skupno manifestiramo za treznosti u— Jadranska Straža. Oblastni odbor v LJubljani, priredi dne 12. januarja 1929 v veliki dvorani hotela Uniona svoj vsakoletni tradicijonelni ples. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to prireditev, društva pa prosimo, da na ta dan po možnosti opus te vsako prireditev. — Odbor. * Radio — Ljubljana obvešča abonente, da se snočl ni moglo vršiti oddajanje zaradi popravila pri motorju. Upa, da bo danes ob pol 13. oddaja že možna, u— Pevsfko društvo Ljubljanski Zvon. V petek zvečer ob pol osmih vaja mešanega zbora. u— Velika treznostna manifestacija bo v nedeljo 25. t. m. v Ljubljani. Vabljeni vsi meščani in meščanke! Vstop prost! u— Plesna vaja SK Svobode se bo vrfl-la v nedeljo ob 20. uri v zeleni dvorani Uniona. 2151 u— Drobna Policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina obleke. 1 tatvina suknjiča, 1 poškodba tuje lastnine, 1 pretep na ulici. 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 1 izsleditev bivališča, 1 nezgoda. 4 prestopki predpisov o zapiranju trgovin in 1 prestopek avtomobilskih predpisov, u— Zopet tatvina obleke Iz stanovanja. V sredo okrog 11.30 je zapazila Iva štur-tr.ova, stanujoča v VeHki Čolnarski ulici št. 13, da Je prišel iz hiše neznan moški, star okrog 30 let, ki se Je zelo sumljivo vedel. Obvestila je o tem svojega brata, ki Je, ko je čez nekaj časa stopil v svojo sobo, ugotovil na svoje veliko presenečenje, da Je okraden. Neznanec mu je odnesel temnorjav jopič in telovnik. V Jopiču je imel Šttrrm listnico s 50 Din. Oškodovan Je za okoli 870 Din. u— Kam vse si drznejo tatovi. Zaboteh-nlškl vajenec Zmagoslav Jerše. doma z Drenovega griča, je prijavil, da mu Je predvčerajšnjim popoldne med 14. In 17. odnesel neznan uzmovič Iz predsobe zobo-tehniškega ateljeja na Celovški cesti št. 14 400 Din vreden suknjič. V suknjiču je našel tat listnico s 140 Din ter železniško legitimacijo. u— Strojevodja Ulčar ne bo oslepel. Prejeli smo in rade vol je objavljamo: »Jutro< je dne 20. t. m. poročalo o moji nesreči. Podatki niso popolnoma točni. Nesreča me Je dohitela na postaji Laghl (Rateče) med postankom vlakov 8612 in 8615. Pri vagonu, naloženem z lesom in namenjenim v Italijo, sem moral izmenjati odbijač, ki Je bil z matico pritrjen, za njo pa je bilo zatikalo. Po udarcu s kladivom mi je prebijač priletel v desno oko in ml ga poškodoval. Prvo pomoč mi je nudil italijanski postajenačelnik. ki je nato obvestil po-stajenačelnika v Kranjski Gori, kjer me Je sprejel zdravnik In ukrenil vse, da sem bil takoj prepeljan v ljubljansko bolnico, kjer se Je stanje obrnilo na bolje. Levo oko Je zdravo ln upam, da se bo vešči roki bi dobri negi g. dr. Bassina posrečilo, da mi reši tudi desno oko. Vsem. ki so m! šli pri nesreči kakorkoli na roko, se naj-iskreneje zahvaljujem. — Janko Ulčar, strojevodja._ Angleški kamgarni najnove ši vzorci — nizke cene. Josip Šlibar, Ljubljana, Sfari trg 21 (poleg Zalaznika). Iz Maribora a_ Praška Akademska filharmonija v Mariboru. Mariborska pevska društva so določila sporazumno z JC-ligo spored za obisk praške Akademske filharmonije v Mariboru. Sprejem bo v nedeljo ob 13. na glavnem kolodvoru, po razmestitvi pa sestanek z gosti v kavami »Parke in ogled mesta. Ob 20. bo koncert, nato pa skupna večerja v srebrni dvorani »Uniona«. Sodelujejo domači pevsk! zbori. V ponedeljek dopoldne si bodo gostje ogledali mesto in napravili eventuelne izlete v okolico. Odhod je določen za 15. uro s praškim brzo-vlakom. Vsakdo naj skrbi v svojem krogu, da bo sprejem Čehoslovakov in obisk koncerta čim častnejši. a— Mariborska porota. Za zimsko porotno zasedanje v Mariboru, ki se prične 10. decembra, je doslej prijavljenih 8 razprav, tičočih se hudodelstev uboja, požigov in tatvine. a— Nov pevski zbor. Te dni se Je ustanovil nov pevski zbor pod okriljem Slovenskega obrtniškega društva in šteje že sedaj okoli 40 članov Vodil ga bo g. Lah. a— Nepotltična politika. Pod tem naslovom objavlja »Volkstimme. da Izide prihodnji mesec tednik »Nedelja«, ki ga bodo izdajala tri žuipnišča popolnoma v svoji režiji in bo imel strogo nepolitičen značaj. Izhajal bo ob sobotah. a— Obupancl. V torek popoldne se je obesil v kuhinji svoje matere v Linhartovi ulici št 25. pomožni uradnik pri magistratu Drago Šoper. Obupanec si je ravno pred letom že skušal vzeti življenje. Kaj ga je gnalo v smrt. se ne ve. V Vojašniški ulici Danes ob pol 8. in 9. uri zvečer sala premijera: Harry Liedtke Maria Paudler Hans Junkermann v ravnokar izdelanem smeha-polnem velefilmu: Dragonarjeva ljubica (Škandal v garnizijL) Smeh! - Zabava! - Duhovitost! Veselje! Kino »DVOR«. Tel. 2730 Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! je predsnočnjim izpila 21 letna Kata Klan-ček večjo količino lizola. Odpeljali so jo v bolnico in ji iziprali želodec. a— Na Pobreški cesti se je ponesrečil s kolesom zidarski vajenec Jožef P. Ponesrečencu so nudili prvo pomoč na stražnici. a— Vlomi v Mariboru hi v okolici so kaj pogosti. Zdi se, da so se vlomilci specijali-zirali na trgovine z manufakturaim blagom. Varnostne oblasti so opozorile zlasti okoliško prebivalstvo, naj pazi na sumljive prodajalce tega blaga. Zadnji vlom je bil izvršen v ŠmaTtnem na Paki. Vlomilci so vlomili v Kmetijsko konsummo društvo in odnesli več manufakturnega blaga, katere, ga se jim je posrečilo prodati okrog Maribora. Iz Celja e— Ritmična gimnastika ▼ Celju. N& splošno željo bo ponovila gdč. Erna Kovačeva svoj tečaj za ritmično gimnastiko, ki je bil otvorjea v začetku tega meseca, zopet v torek 4. decembra t. 1. Tečaj se bo pričel omenjenega dne ob 18.15 v mali dvorani Narodnega doma. Pouk se bo vršil vsak torek in petek od 18.15 do 19.15 in je v prvi vrsti namenjen onim damam, ki popoldne v ta namen nimajo razpoložljivega Časa. e— Kaj vse stori zlata kapljica. Brezposelni kurjač Jaka R. iz Gotoveli je v torek zvečer pogledal nekoliko pregloboko v kozarec, zbog česar je nadlegoval mirne pasante na Glavni cesti v Gaberju. Njegovo obnašanje ni bilo v nikakem skladu z običaji civilizirane človeške družbe in ga je zaradi tega vzel mož postave na stražnico. Ko je najhujši napad »bolezni« minul, so korajžnega Jakca izpustili. e— Avtomobilska nesreča. V torek zvečer se je vračala sodna komisija, obstoječa iz sod. sv. g. dr. Vičarja in sodnega uradnika g. Dolenca, z avtomobilom g. Viranta z nekega službenega ogleda. Avtomobil, ki ga je vodil g. Virant sam, Je zadel pri Pe-trovčah v tovorni vlak. ker se na železni-škem prehodu ne nahaja nobena zapornica. Sreča v nesreči je bila. da se vlak ni premikal, ker bi se v tem primeru avtomobil popolnoma razbil in bi nesreča najbrže ne končala brez smrtnih žrtev. Skrajni čas bi že bil, da železniška uprava čimprej postavi pri vseh cestno-železniških križiščih predpisane zapornice. Lažje poškodovan je bil samo g. Dolenc, ki si je poiskal potrebno zdravniško pomoč v celjski javni bolnici. e— Nepošten najemnik. Pri Mariji Trat-nikovi na Lavi 9 je stanoval kot najemnik 24 letni krojaški pomočnik Ivan T., rojen nekje pri Gorici v zasedenem ozemlju. Pred dnevi je zapustil službo pri nekem tukajšnjem krojaškem mojstru in nato ukradel svoji gospodinji iz nezaklenjene sobe nikeljnasto žepno uro z verižico, vredno 300 Din Po izvršeni tatvini je izginil brez sledu iz Celja. Iz Kranja r— V domovinsko zvezo so bili sprejeti na občinski seji v sredo: Franc Oar, vod' ja ekspoziture OUZD, Peter Faletič, medt« čar; Avgust Zadnikar, uslužbenec pri «Sa' vi» ter Cecilija Ozimič. r— Glavni trg brez kioska. Trgovec in glavni tobačni založnik g. Dolenc je na» meraval postaviti na Glavnem trgu pred Pavšlerjevo hišo majhen kiosk za prodajo tobačnih izdelkov. Proti že izdanemu do. voljenju mestne občine je vložilo več hiš« nih posestnikov in trgovcev protest. Go» spod Dolenc je pa med tem že sam opu« stil svojo namero. r— Važen razglas Vsi imetniki vžigalni« kov in kremenov se poživljajo, da jih pri« javijo v mestni občinski pisarni najkasne« je do 30. t. m. h 7a Smer ve ra in brzina o co >o — —' > u CC v m. in sek. J5 - O /73 2 18 93 mirno Iti 77.3 3 00 SSW a 0 772 3 10 109 SE 1 10 .'72 9 5 0 v-H n.irnn 10 777 7 30 8 mirno 0 772"- 7 0 5 NW 1 6 ; 700 10 0 46 NE 5 i Ljubljana Maribor Zagreb Ft< grad Sarajevo Skoplfe Di brovnik Split Solnce vzhaja ob 7.6, zahaja ob 16.26, kuna vzhaja ob 14.13, zahaja ob 1.45. v » reniperatura dane- v Li'ibliani 4.0, najnižja 0.5. Dunajska vremenska napoved za petek: Tječinoma nejasno brez posebnih padavin, nekoliko topleje, prognoza negotova. .. Padavine Vr ta megla megla mm štva bi bilo skoro odveč, ker so rezultati iz komaj končane prvenstvene sezone še vsakomur v s,rež?m spominu. Da bo imelo Primorje v Hermesu opasinega tekmeca sledi že vr. «enzacijon<"'riega uspeha tega kluba proti opasnemu Slovanu, katerega je porazil s 6 : 0. Tudi Iliri ia ima v Svobodi dostojnega tekmeca, sai je ta klub v po* kalnem tekmovatiiu porazil i Hermesa i Slovana ter se s tem kvalificiral za ffnale z Ilirijo, v katerem je Ilirija z velikim tru* dom odnesla zmago. Gotovo bodo te tek« me irmed naiprivlačne jših domačih nogo« mefrrh prireditev ter moremo LNPu le čestitati, da ie nie^ova namera uspela. Zmagovalca se srečata naibrže 2 decem« bra v finalnem boru za lično darilo, kate* ro ostane trajna last zmagovalca Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije, in s«cer mrva. naibrže p^r Priimorie*Hermes rb druga oa f^b 15 uri ter se vršita ob vsakem vremenu. Moiokotesorskl klub Redna seia troravnega odbora se vrši dines v pe« tek ob 19.30 v kavami Slon Prosim vse gog!edu priznanih davkov osebnosti (obrala). padle pod konkurz; 3. ako se davek z eksekucijo, izvršeno vsako leto brez uspeha ni mogel izterjali niti v petem letu od dneva dospelosti. Ta uredba bo stopila v veljavo 1. januarja 1929. _ — Obtok norčanic Narodne banke SHS se je v času od 8. do 15. t. m. zmanjšal za okroglo 168 milijonov na 5651 milijonov dinarjev. Istočasno je oslabela kovinska podloga za 17 milijonov na 365 milijonov dinarjev. Stanje posojil je bilo nižje za 31 milijonov ter je znašalo 1680 milijonov dinarjev. = Nabava novih vagonov. Finančni odbor je sprejel odlok ministrskega sveta po predlogu prometnega ministrstva, da se na rod" lagi izvršene licitacije nabavijo novi vagoni. Sedem vagonov s praznimi kotli bo dobavila družba cAdis* iz Subotice m osem vagonov s praznimi kotli tvornica v Brcdu. Dobava 5 vagonov-cistern za plin je poverjena tvrdki cpira» v Zagrebu. Nabave bodo izvršene s 30% v gotovini in s 70% v bonih s 6 odstotnim obrestovanjem. = Newyorška borzna haitsse je bila v torek rekordna. Razni papirji, med njimi kemijske delnice, bakrene vrednote, radio-pod-jetja. železnice, so dosegli že v začetku borze povišanja za 3 do 8 dolarjev. Delnice Dupont de Nemour so začete trgovati za 20 dolarjev višje pri tečaju 460 in so viharno porasle na 503, na kar so proti koncu zopet malo popustile na 490. Vsa svarila komisijskih tvrdk k predvidnošti so ostala brez uspeha. Polom špekulacije, ki bo gotovo sledil, bo lahko imel katastrofalne posledico = Polom italijanske banke. V Ferrari je propadla katoliška banka Piccolo Credito. Pet vodilnih činiteljev banke so aretirali. Med njimi je prejšnji ravnatelj zavoda Borneo di Roma. Borze 22. novembra. Danes je bil na ljubljanski borzi malo manjši, vendar še vedno velik promet Največ je bilo zaključenih deviz na Prago, potem na London, Curih, Berlin. Amsterdam, Dunaj. Privatna ponudba je pokrila le malenkostno potrebo Trsta in Newyorka, vse ostalo pa Narodna banka Tečaji neizpreme-njeni. Na zagrebškem efektnem tržišču malenkosten promet. Od državnih papirjev je bila Vojna škoda čvrstejša ter se je zaključila kasa po 438. za februar po 4r49. Od privatnih papirjev beležita Praštediona zaključek po 920, Slavonija december po 7. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.82 _ 22.88 (22.85), Berlin 13.5475 — 13.5775 (13.5625), Bruselj 0 — 7-9113. Budimpešta 0 — 9.9272. Curih 1004.1 — 1097 1 (1095 6). Dunaj 7.9S5 — 8.015 (8.00), London 275.67 - 276.47 (276.07), Newyork 56.82 — 57 02 (56.92), Pariz 0 — 222.49, Praga 168 37 _ 169.17, (168.77), Trst 297 20 — 299.20 (298 20). Zagreb. Dunai 7-985 — 8.015 Berlin 13.5475 _ 13.5775, Bruseli 78.913 _ 79.213, Budimpešta 9.9122 — 9.9422, Italija 297.154 do 299.154, London 275.67 — 276.47, New-york 56.82 — 57.02, Pariz 221.49 — 223.49, Praga 168.37 — 169.17, Curih 1094.1 do 1097.1. Curih. Zagreb 9.1275 Pariz 20.299, London 25.1875, Newyork 519.37, Milan 27-21, Praga 15.40. Dunaj 73. Budimpešta 90.58, Berlin 123.75. Bruselj 72.20, Varšava 58.25, Bukarešta 3.12. Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.47625 — 12.51625, Berlin 169.24 — 169.74. Budimpešta 123.87 do 124.17, Bukarešta 4.27 — 4.29, London 34.44875 _ 34.54875, Milan 37.2150—37.3150, Newyork 710.05 — 712.55 Pariz 27-7375 do 27.8375, Praga 21.0375 — 21.1175, Sofija 5.1135 — 5.1535, Varšava 79-62 — 79.90, Curih 136.72 — 137-22; dinarji 12.4050—12.4650. Efekti. Ljubljana: Celjska posojilnica 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Praštediona 920 — 0, Kreditni zavod 175 — 0, Šešir 105 — 0, Ruše 260 — 280, Vevče 110 - 0, Stavbna 56 — 0. Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda 438 — 438.5, kasa 437.5 — 438.5, november 433 — 438.5, december 441.5 _ 442. februar 449.5 — 451.5, brez kupona 419 — 422, investicijsko 85.75 — 86, agrarne 53.5 — 54; bančne vrednote: Kreditna 85 — 0, Pol jo 17.5 do 18, Srpska 152 — 154. Narodna 0 — 7050, Zemaljska 139 — 140 Ljubljanska kreditna 127 — 128, Praštediona 920 — 925, Jugo 88.5 do 89: industrijske vrednote: Gutmann 200 do 205, Slaveks 101 — 104. Slavonija 675 do 7, za december 6.75 — 7, Danica 152 do 155, Drava 450 — 520, Šečerana 460—475, Isis 20 — 22. Brod Vagon 290 — 302.5, Vevče 114 — 0, Union 305 — 320, Dubrovačka 490 — 500, Trbovlje 480 — 485. Beograd. Vojna škoda 437-25 — 437.75 agrarne 53.5 — 54.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (22. t. m.; Les: Tendenca neizpremenjena. Brez zaključkov. — Deželni pridelki: Tendenca ne-izpremenjena. Brez zaključkov. Notirajo: pšenica: baška, nova, 80 kg, 2% primpsi, ml^vska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni, promptna 290—292.50, baška, nova, uzančno blago brez doplačila mlevska voznina, slovenska postaja; januar, plačilo 30 dni 300—302.50; tnrščieaf popolnoma suha, zdrava, rešetana, navadna voznina, slovenska postaja, promptna, plačilo 30 dni 365.50— 370; ameriška 330 do 340; «5» 310 — 320; «6> 270 — 280; c7> 255 — 265; <8> 205 — 215. Otrobi: ba-ški in sremski. jutaste vr9Če 180 — 185; ba-natski, jutaste vreče — 175 — 185. Tur-š či ca: baška, marc - april 285 — 290; baška, nova, april - maj 287.5 — 2925; baška, december - januar 245 — 250; sušena 265 do 270. Dunajska borza za kmetijske proizvode (21. t. m.). Tendenca svetovnega trga postaja malo prijaznejša vendar je pomembnejši dvig tečajev nastopil le v budimpeštanskem terminskem prometu. Na dunajski borzi je tendenca v pšenici mirna. Jugoslovenska potiska pšenica za marc se je plačala po 1.67 Vi Kč, za april pa po 1.69 Kč ex slep Dunaj. Rž prijaznejša. Popoln mir vlada v kupčiji s pivovarskim ječmenom. Oves se je malo podražil. Tendenca v turščici je oostala zaradi čvrstejših poročil iz Argentine malo prijazr nejša. Stagnacija kupčije z moko traja dalje. Uradno notirajo vključno blagovnoprom»»tni davek in carina v šilingih ab Dunaj za 100 kg: pšenica: domača 35.75—36 50, madžarska potiska 39.25—40.25, jugoslovenska 37.75 —39.25; ri: marchfeldska 35.50—36- jei-men: izbrani 42—42.50: turščica: madžarska 33 50—34. Plata 36—36.50; tnršeiea: madžar. —32.50; moka c0g»: domača 58.50—61.50. madžarska 57—58.50, ameriška 62—65 Iz življenja Oton Habsburški je polnoleten in sveta Velike priprave v taboru madžarskih monarhistov, da se sin bivše cesarice Zite, Oton Habsburški, proglasi za madžarskega kralja V torek, 20. novembra je stopil Oton Habsburški, sin bivše cesarice Zite in pokojnega Karla Habsburškega v 17. leto starosti. Po hišnem redu habsburške rodbine je rečenega dne postal polnoleten. Povodom tega do* godka so priredili monarhisti v Budim* pešti značilne svečanosti, spričo kate* rib ne more biti nobenega dvoma, kam merijo njih težnje. V Budimpešti je bila svečana maša, po maši banket, na katerem je govo* ril grof Appony zbranim legitimistom. Povdarjal je, da za legitimiste sploh ne obstoja problem kraljevskega vpra* šanja, ker smatrajo vsako drugo reši* tev za bojno napoved in revolucijo* naren poskus, ki bi se dal vdušiti le s pomočjo od zunaj. Nasprotniki legi* timistične ideje se boje restavracije habsburške vladarske hiše samo iz ozi* rov do narodnostnega značaja Ma* džarske. Vendar pa ni za Madžarsko nobenega pripravnejšega kraljevskega kandidata izven Otona Habsburga. Edino le on je vreden, da si posadi na glavo krono sv. Štefana. Banket, na katerem je grof govoril te besede, se je vršil v hotelu «Gellert». Povsod so visele deske z napisom: Živel j kralj Oton II. Bilo je navzočih 300 povab* Ijencev. Nekam podoben govor je imel tudi bivši minister dr. Gustav Gratz, ki je izjavil, da je za Madžarsko bolje, če se ne more zediniti glede monarhistič* ne državne oblike, da se takoj pretvo* ri v republiko. Potem je govoril o možnosti, da bi se hotel na madžarski prestol povzpeti kakšen pustolovec. Bodočemu madžarskemu kralju, je de* jal govornik, bo na prosto dano, da sklene personalno unijo še s kakšno drugo državo (tu je govornik cikal na Avstrijo, Poljsko in Češko). Končno ie dr. Gratz imenoval Otona Habs* burškega naravnost kralja in hvalil njegove sposobnosti, ki da so take na« rave, da lahko zadovolje vsakega pri* staša legitimistične smeri. Oton Habsburški postane po dolo* čilih madžarske ustave polnoleten še* le z 18. letom, t. j. čez leto dni. Zate* gadelj so citirane izjave nad vse teht* ne. Za Žito in njenim sinom stoji ma« džarska aristokracija (rodbine: Appo* nv. Andrassv, Csekonits, Esterhazy. Hunyady. Sigrav, Pallavicini, Szerze* ny, Odescalchi, Skerlecz in Zichy) v strnjenih vrstah. Počakajmo, kaj se bo skuhalo iz tega . . . Enkrat civilno, enkrat cerkveno poročen Bigamija z umorom in dosmrtno ječo. — Samostanski zapor in samostanska kuhinja. — Usodepolni »ne!« in trije streli ln slednjič, ko se ni dalo drugače po* magati, je zaprl Evgenijo pod ključ, nato pa jo oddal v ženski samostan v Chartres, meneč, da se ji bo tam ljubezen kmalu ohladila. V samostanu. Evgenija je morala po očetovem na* ročilu v samostanu trdo delati. Od zo> re do mraka je lupila krompir in orne* tala pajčevino. Za razmišljanje res ni imela časa. Bila je že podoba, da bo pozabila na ljubčka, kar se pojavi Fon* taine v Chartresu. Emile se je znal ta* ko prikupiti samostanski kuharici, da mu je preskrbela v zavodu službo hlapca. Tako sta prišla ljubimca zopet skupaj. In sta skovala načrt, da bosta skušala očeta ukaniti za svojo ljube* zen. pon/aine se oženi z drugo Mesarski pomočnik si je izmislil prepredeno prevaro. Zapustil je zopet Chartres, in se vrnil v Combourg ter se oženil. Za ženo je vzel leko Ce* cilijo Lorre, s katero je ljubimkal že prej. Poročil se je v občinskem uradu, poroko v cerkvi pa je opustil ter si jo prihranil za pozneje. Evgenija pride domov. Nihče ni bil te poroke bolj vesel, kakor oče Angers, ki je že menil, da je Evgenija prebolela ljubezen. Zato je vzel hčer iz samostana. Evgenija je prišla rada domov, tembolj ker ji je Fontaine povedal, da je to, kar je sto* ril, le prevara za njenega očeta. Neke« ga dne je obiskala Angersove Cecilija Lorre in je vzela Evgenijo s seboj. Tako je namreč bilo dogovorjeno. Ce* cilija se je pri Angersovih izdajala za Evgenijino prijateljico iz penzijonata. Prevara je uspela. Oče je pustil hčer z doma. Pred oltarjem. »Prijateljici iz samostana« sta na« izlet. Šli sta za nekaj dni iz Combourga, v resnici pa sta izginila iz kraja samo Evgenija in Fontaine. Po* dala sta se na ekskurzijo, ki je konča* la s poroko. Fontaine je porabi, prili* ko in predložil tujemu župnemu ura* du poročne dokumente svoje žene ter izjavil, da se želi zvezati z njo tudi pred oltarjem. Mesto Cecilije pa je peljal v cerkev Evgenijo, ki mu je postala žena pred Bogom. Da sta pre* varana, nista vedela ne župnik ne mla« da žena. Razkritje. Oče Angers je kmalu doznal, kaj se je zgodilo in je vložil tožbo proti Fon* Francoski listi razpravljajo obširno o redkem primeru bigamije, ki ga je naš list že kratko zabeležil. Gre za slučaj mesarskega pomočnika Emila Fontainea iz Combourga, ki je bil dvakrat poročen: enkrat civilno, kakor predpisuje francoski zakon, enkrat pa cerkveno, vendar vsako pot z drugo žensko. Hči bogatega kmeta. George Angers je imovit kmet v Bretagni. Ima več otrok, med njimi tudi 19 letno Evgenijo. katere lepota je bila znana več nego devet fara na* okoli. Častilcev in snubcev ji ni manj* kalo; prihajali so iz vseh krajev in oče je bil zelo vesel, da bo hči srečna, saj je lahko izbiral, kar mu je bilo tem lažie, ker je bilo splošno znano, da bo imela Evgenija veliko doto. Oče obrača, hči obrne. Evgeniji ni bilo dosti do tistih, ki so prihajali v hišo, da bi prosili za njeno roko. Vrgla je oko po mesar« sksm pomočniku Emilu Fontainu. Za* ljubila se je vanj do blaznosti. Oče Angers, ki je to videl, je večkrat izra* zil nejevoljo nad to naklonjenostjo. Prastara brivna britev Francoski arheolog Dharvent Je naletel v ozemlju Somme na tale prastari primer briv-ne britve, ki mu prisoja starost 10 tisoč let. Z njegovo domnevo, da Je človeštvo že v tisti dobi poznalo brlvno orodje, se strinjajo tudi mnogi drugi znanstveniki. Moderni ljudje -mo s tem odkritjem za eno Iluzijo stromaš-ne}ši . . . pravi!: Maurice Dekobra: Hotelski tat Ko sem stopil v preddvorje Palace-hotela, sem takoj opazil, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega. Gostje so staii v skupinah okrog marmornih stebrov in se živahno pogovarjali. Ravnatelj hotela in natakarji so tekali sem ter tja in zapazil sem gospo Copieuxevo, ki je prihitela iz pisarne. Bila je bleda in razburjena. Planil sem k njej. «Kaj vam je. draga prijateljica?« Potegnila me je na teraso, ki se je odpirala proti biarriški obali. «I3iserna ogrlica mi je ukradena,* mi je povedala z nekam negotovim glasom. Osem in osemdeset biserov, vrednih več ko dve sto pet tisoč frankov. Dobila sem jo v dar od svojega moža. Strašno sem razburjena, saj je tudi nekaj nezaslišanega!* «Ukradena! Ali veste z gotovostjo, da vam je ukradena?* «Z vso gotovostjo: ko sem se sinoči vrnila iz kazine, sem jo položila na kamin. Davi ob devetih je bila še tam; ko sem odšla iz sobe, namenjena v hotelski česalni salon, sem iz opreznosti zaklenila vrata in vzela ključ s seboj; ko sem se proti enajstim spet vrnila, ni bilo ogrlice več.* «Po tem takem je v hiši hotelski tat? Morda sobni natakar?* «Naj bo ta ali oni — obvestila sem takoj ravnateljstvo, ki je že telefoniralo IX) policijo.« «Ali ste že izprašali spletično?* «Ona trdi, da od trenutka, ko mi je rwinesla zajtrk, pa do trenutka, ko sem ji pozvonila, da ugotovim tatvino, ni več stopila v sobo. Zame je to hud udarec! Sezona mi je temeljito pokvarjena. Tako lepa ogrlica, ki mi je bila nad vse draga in ljubša od vsega ostalega nakita. Čudno je: na nočni omarici sta bila dva prstana s safiri in tri zlate zapestnice z briljanti, nič manj vredne kakor ogrlica — toda ukradena mi je bila baš ogrlica, drugi nakit je ostal nedotaknjen.* 1 «Res 5ud.no!* •Tatu ne bi stalo niti dvajset sekund, da bi uteral še ostalo zilatnino. Zelo čudno!* Stvar me ie zanimala. Vedno sem se rad ukvarja! z zagonetkami in tajinstve-nimi pripetljaji. Ako bi že ne bil bančni ravnatelj, bi se gotovo posvetil poklicu detektiva. taineu zaradi dvoženstva. Njegov po« ložai je bil tem težji, ker je Evgenija postala mati. Toda sodišče je priso* dilo mesarskemu pomočniku le malo zaporno kazen. Prebil jo je in nekega dne se je pojavil v hiši Angersovih ter je začel vnovič pritiskati na Evge* nijo, naj gre z njim iz očetove hiše. Trije streli. Evgenija, ogorčena nad tem, kar je storil z njo, ga je zavrnila. Fontaine je potegnil revolver in jo usmrtil. Potem je nameril samokres še proti sebi, a vendar tako previdno, da se ni ranil do smrti. V bolnici je ozdravel in nato je moral pred sodnike. Te dni je bil obsojen na dosmrtno ječo. Kraljica lepote gdč. GInette Gaubert, ki Jo Francija letos pošilja v Ameriko. Bogata Amerika in lepa Evropa Postalo je že uzuelno, da pošlje Ev* ropa vsako leto na lepotne tekme v Ameriko pol tucata do tucat lepotic. Vsaka večja država izbere najlepši ženski obraz in ga pošlje kot dokaz svoje lepote čez Ocean. Amerika ev» rooske lepotice vsako leto prijazno sprejme in jim uslužno dvori, nazaJ* nje na prisodi prvo nagrado — Ameri* :r~ ki. "" ~ Sledeče srečke drž. razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z.f v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 20. novembra 1928. izžrebane Din 2000 št. 14.133. Din 500 št. 5.726, 7.689, 10.843, 20.110, 20.120, 40-595, 46.150, 58.379, 58.382, 91.711, 91.734, 10.845, 20.140, 46.192, 66.682, 91.740, 5.731, 5.737, 5.741, 5.746. 7.568, 7.642, 7.655, 7.655, 7.682, 10.848, 10.849, 10.860, 10.969, 10.978, 14.145, 20.011, 20.027, 20.060, 20.160, 20.172, 30.916, 34.641, 34.660, 34.701, 34.706, 40.532, 40.554, 53.404, 53.415, 53.458, 53.483, 58.223, 58.259, 58.306, 58.319, 58.359, 70.241, 70.291, 70.326, 84.533, 84.543, 84.581, 84.596, 84.613, 84.631, 97.433, 97.453, 97.464, 99.706. 99.729, 99.828, 99.828, 99.893, 100.732, 100.742, 103.148, 108.129, 108.230, 108.296, 109.714,109.726, 109.741, 109.773, 109.801, 109.827, 109.832 109.850, 109.883, 115.614, 115.620, 120.162, 120.285,120.295, 123.809, 123.832, 123.902, 123.951, 123.992, 123.995. Onim. Id so liro bile sr.-čke Izžrebane ra ma!i dobitek, bomo na željo srečke rameudaS za št ne izžrebane tako. da bodo m>cW igranje aa Jal je vati na visoke dobitke. Seveda le toliko časa. dok le* bo kal neizirebanih srečk na -azoolago. Žrebanje se bo vršilo nepretrgoma vsak dan do 6. decembra in ne kakor je na srečkah pomotoma natisnjeno, do 22. novembra. Zad- "na hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. čr-«ci. Vendar se pri tem na no zgodi da doleti Evropo vsaj drugo od* likovanje. Pred dnevi se je iz Cherbourga od* peljal prekomorski parnik «Prezident Harding». Na krov je vzel deset naj* Evropejk, ki bodo letos skušale omajati ameriško komisijo za lepoto sveta. Med konkurenčiimi državami so letos zastopane: Francija, Rusij , Luk^emburška, Anglija, Avstrija, Nem« čija, Španija in Švedska. Dve državi pošli.ta svoja najlepša obraza še na* knadno. Zlata svetinja za Amundse-na in Guilbauda Mussolini odlikuje junake ta žrtve severnega tečaja. Norveški raziskovalec Roald Amund* sen in francoski pilot Guilbaud, ki sta plačala italijansko težnjo po sen* zacij h na severnem tečaju z junaško smrtjo, sta prejela skromno priznanje o.' diktatorja fašističnega re£' aa. Zdaj, ko že davno počivata v mrzlem in ledenem grobu, se ju je spomnil Mussolin' z dekretom, ki ga ie pre '' * žil . podpis italijanskemu kralju. Od* likoval ju je z zlato svetinjo za hra* brost, pozabil pa je povedati, če po* nese nesebičnim vojščakom odlikova* nje Zappi, ki je ostal živ, dočim je Maln ^reen umrl strašne smr. . Motivacija odlikovanja je zelo za* nimiva. Uradni list objavlja celoten tekst in pravi, da je Amundsen poginil medpotoma, ko je nesel pomoč bro* dolomcem «Italie». Dal je sijajen zgled požrtvovalnosti ko ga je zaloti* la si^rt v bližini Barentskega zaliva v 6. letu fašizma, meseca junija 1928. Podobno in zopet s povdarkom 6. fa« šističnerfa leta se glasi m'-:.' acija c-dli* kovanja za letalca Guilbauda. Dva P lijana, ki sta izgubila živ* Ijenje ne na severnem tečaju pa vn* Trije primeri letošnje jesenske mode Od leve proti desni: plašč s capeom; plašč iz velurja z visokim ovratnikom; plašč lz velurja s kožuhovino na ovratniku, rokavih in spodnjem robu. dar na povratku s tečaja v domovino, je Mussolini dekoriral s srebrno sve* tinjo. To sta major Pier Luigi Penzo in letalski poročnik Tulij Crosio, ki sta umrla na poti v domovino dne 29. septembra 1928. Razbilo se jima je 1 U lo letalo in oba sta postala žrtvi ka* tastrofe. Slednjič je Mussolini podelil odlikovanje mrtvemu telegrafistu*maršalu Della Gatti, ki js bil v smrti tovariš majorja Penza in poročnika Crosia. Della Gatta je prejel brončeno sve« tinjo za hrabrost. Kakor poročajo iz Stockhohna, Je Mariano že toliko okreval, da se bo lahko v najkrajšem času vrnil domov v Italijo. Po njegovem povratku se bo najbrže začela preiskava proti Nobilu zaradi katastrofa «Italie». Miss Gleitze nima časa za ljubezen Slavna plavalka Mercedes Gleitze se je zaročila z nekim Indijcem, katerega ni še nikoli videla. Ko je namreč po svojem uspehu v Rokavskem prelivu prejela nešteto ponudb za možitev, je preko časopisov oznanila, da bo vzela za moža tistega, ki ji bo pisal najlep« še pismo. Tako pismo je prišlo iz In« dije. Pisec je bil mlad častniški aspi« rant, ki služi pri nekem v Indiji staci« joniranem angleškem polku. Med obe« ma se je razvila živahna korespondenc ca in pred enim mesecem se je celo vršila zaroka. Zdaj je prišel srečni ženin v Evropo na dopust, da bi tudi osebno spozna! svoj ideal. Miss Gleitze pa je naen« krat izjavila, da mora pred svidenjem z ženinom dovršiti še eno športno na* logo — preplavti Cookovo cesto, ki deli dva otoka Zelandije. Šele potem se bosta zaročenca sestala, se dogovorila o vsem, kar jima leži na srcu in se morda poročila. Istočasno smrt in rojenice V VValdsassenu živi siromašna rodbina nekega delavca. Mož je dninar ln ima pri sebi tudi svoje starše. Mati mu je zadnje čase tako opešala, da je bilo naravnost videti, kako se bliža njena smrtna ura. Ob istem času pa se je bližal tudi porod dninarjeve žene. Pred nekaj dnevi ponoči je mati umrla. Položili so jo na mrtvaški oder v isti sobi, kjer je ležala porodnica. Ko so še gorele mrtvaške sveče ob krsti pokojnice, so dninarjevo ženo popadle porodne bolečine. Kmalu je prišel na svet otročiček. Čuden slučaj, da so se srečale smrt in rojenice v isti sobi. Ampak pri siromakih je kaj takega mogoče;_ Lep občinski svet Mestni svet v San Antoniu (Mehika) je nedavno pokazal svojo razboritosi na nenavaden način z dejanji. V mest« nem svetu sta poglavitni stranki libe« ralci in agrarci. Na dnevnem redu za« sedanja, o katerem govorimo, je bila upravna reforma, glede katere se stranki nista mogli zediniti. Predstav« niki tega in onega mnenja so se sled« njič spoprijeli in se krepko udarili. Bilanca SDopada je zelo žalostna: se« dem ljudi je obležalo mrtvih, še več pa ranjenih. Med mrliči je tudi žu an, njegova žena in trije občinski svet« niki. «Draga prijateljica,* sem rekel gospe Copieuxevi, «prav ste storili, da ste obvestili policijo, toda v spretnost domače policije v Biarritzu imam malo zaupanja. Ali dovolite, da vzamem stvar privatno v roke? Seveda samo iz zanimanja kot diietant . . .» «Zelo sem vam hvaležna, dragi prijatelj, tem bolj. ker sem v Biarritzu čisto sama. Storite vse, da najdete mojo ogrlico. Slutnja mi pravi, da je tu po sredi neka ženska — in moja slutnja me malokdaj pusti na cedilu!« • V družbi gospe Copieuxeve sem popil kavo in nato vstal. «Oprostite me zdaj za nekaj časa; majhna preiskava, ki jo nameravam izvesti, me kliče v drugo nadstropje.* Ni mi bilo težko najti hišne, ki Je opravljala službo pri gospe Copieuxevi. Odvel sem zalo Carlotto v sobo njene gospodarice in ji stisnil v roko bankovec, rekoč: «Mamzel Carlotta. ali bi mi hoteli dati nekaj pojasnil o osebah, ki stanujejo v neposredni bližini inadame Copieuxe-ve. Kdo je v sobi na levo?* «Neki Američan, Mr. Daniels, sodim.* «Ali je že del j časa v hotellu?* «Ne. prišel je pred nekaj dnevi na-teniški mateh. Mister Daniels je mlad, zelo eleganten mož, velik športnik, sodeč po ročkah in drugem telovadnem orodju, ki ga je polna njegova soba.* «In kdo stanuje na desni?* «Zakonca Letillacova iz Pariza!* «Ali je to vse, kar veste o tej dvojici? Kakšna 5'oveka sta to?* «0 prava golobčka sta; kadarkoli stopim v sobo. se kljunčkata.* «Kaiko pa vi sodite o tej tatvini? Ali sumničite Mr. Danielsa ali zakonca Le-tillacova?* «0, gospod, ne teh ne onega! Ako je kdo krivec, ga zanesljivo ni iskati v soseščini gospe Copieuxeve!» Zahvalil sem se spletični in stopil v pisarno ravnateljstva, da tam še kaj po-zvem. nakar sem šel v mesto na izpre-hod. Po vrsti sem obhodil vse draguljarje in jim zadajal vprašanja, ki so bila ix> mojem mnenju v zvezi s tatvino. V eni izmed trgovin sem dobri odgovor, ki me ie ivrecej zadovoljil. Vrni' sem se v hotel, nadaljeval s preiskovanjem in obedoval z gospo Copieuxevo ter ji pojasnil: «Draga prijateljica, dokad čuden predlog vam moram napraviti! Ali bi hoteli, da zamenjava za eno noč svoji sobi? Vi boste spali v tretjem nadstropju, jaz pa bom zasedel vašo številko.* Madame Copieuxeva se je začudila, toda voljna je bila takoj in «Andrč. ali že imate kako sled?* me je vprašala polglasno. «Da in ne; vsekako hočem poizkusiti.* Po devetih zvečer sem odšel na svoje mesto, a madame Copieuxeva se ie vsa radovedna podala v mojo sobo. Da ne bi vzbudila suma, je bila stopi&a četrt ure prej v krasni večerni toaleti v preddvorje, tako da so si gostje morali misliti, da je namenjena v zdraviliški salon. Nato se je bila po stranskih stenicah skrivoma vrni'a v sobo. Dolgo sem moral čakati, skrit v velikem naslanjaču. Soba je bila temna. 1« obločnice z obale so ustvarjale v sohj mrak, ki so se ga oči le polagoma privadile. Ure so mi minevale zelo počasi. Naposled, približno o poli dvanajstih, sem začul pri vratih lahen šum. Ključavnica je zaškrtala. vrata so se nalah-ko odprla in videl sem. kako je stopila v sobo moška postava. «Roke kvišku!* sem zaklical, dvignil desnico s samokresom proti vlomilcu, z levico pa prižgal električno luč. Mož je CMMROCKU Za odlično družbo tn za vsakdanjo vporabo; za vsak namen posebna mešavina Kaši onstran granic 1>— Nevaren radio-aparat. V Vrhovllem pri Kozini si k napravil aekj kmečki fant majhen tadio-aoarat Naznanil Je to občinskemu načelniku v Dotan' in hotel k plačati predpisano pristojbino pri poštnem uradu * Kozini Poštna uradnica t* vedel^. ali naj sprejme denat a>H ne Drug; dan »o posetil1 fanta orožniki, prebrskat cek> hišo in odnesli aparat, ki sa ne bo več na zaji. Dolina ne spada med občine, v katerih st more dobiti oblastveno dovoljenje za radio aparat. p— Alpinski bataljon. Id bi nosil hne po Snežniku, si želi »Piccok)« Moštvo t* bik) seveda slovensko in hrvatsko, podčastniki in častnika bi bili pa meščanski Italija®., predvsem Tržačani ki so jim baš poitalijančiM slovanske priimke »Piccdo« pravi: »to bi bol naš bataljon, ves nai«, kakor da so italijanski vojaki premalo njibovil I>— Pisma s slovenskimi naslovi pograbijo po poitnih uradih fašistični tajniki, jih odpro ia potem šikanirajo pisce in naslovBence. Na sedež tržaškega fašiija je bil te dnn pozvan neki uradnik, ki je napisal na pismo svojemu prijatelju naslov deloma v slovenščini Prijeli so ga trde fai mn ukazali, da on kot ]avn? uradnik ne sme pisati slovensko. Ako še kad takega stori, bo izgubH službo p— Konec siovensko-hrvatsklh listov ▼ Prl-morjn. Po vrsti ukinja fašistična oblast naše K-tte. Lana so odipadte »Novice« v Trstn, sledila ie letos ukinitev »Edinostii« v Trstu, nakar je zadela enaka usoda »Goriško Stražo« Sedal fcbajajo še v Trstu »Maii Ust«, »Isitarska Riječ« in »Pučki Prijatelj«, ki bodo ustavljeni nalbrže do novega leta, tako da bodo v kratkem primorski Slovani brez vsakega svojega politične ga glasila. Fašistični režim Jih peha na nivo ne-aviliziranih narodov. p— Položal plovne družbe »LIbera Trfestlna« je obupen Obrnila se Je do vlad? za nnjno pomoč in tržaški deželni gospodarski svet toplo priporoča ugodno rešitev vloge »Libere Triesti-ne«. ker bi sicer zadel nov udarec že tako oslabljeni tržaški promet BaviH so se c načrtom za asanaciio družbe in izpre videli so, da more samo dolgodobna pogodba prinest konsolidacijo družbe, kair }e želeti v pomorskem, trgovskem :n tudi političnem oziru. Tržaški gospodje bi teli radi še kad povedali, pa si ne upajo, ker ie predsednik gospodarskega sveta pr efekt Po glavi jim le šla misel, da pridejo ra »Libero« na vrsto druge tržaške plovne družbe in da počasi vzamejo v roko vse tržaško Domorsko gibanie regmkolil Vaši zobje ostanek) vedno zdravi ta beK, a dih Iz ust svež in prijeten, ako uporabljate ODOFORM-P4STO za zobe. Dobi se v lekarnah in drogeriH. Glavna zaloga parfumerija URAN, Ljubljana, Mestni trg 11. Narvalo, tn- ur* liu>oiclIUL !%, uoAatu m* OgLuru, (kL cULt-k Jutra,' LubljaJUi, TtL iL JLaU, h*, jluhjo ■«. par>~%<£e*jaln+ ui rocual | IajuuUm. cLo-p-us-cnj-usifd im, ^ _ ttM. fjub mlfuc.* (jttbifOMa^sl Za pošiljanje ponudb b dajanje naslovov je plačat! posebno pristojbino Din 2.— kličite telei. štev. 3492, 2492 ter eksoozitnro ▼ Šiški telef štev. 3203. Podružnica 3UTRA v Cel u Galanterista izdelovalca usnjene torbar-ske obrti »prejme takoj Konrad Horvat, izdelovalni-ca usnjenih izdelkov, ga-mai in splošnega tapetništva, Središče ob Dravi. 42402 Trgovskega učenca zdravega in a potrebne toliko izobrazbo »prejme trg. mešanega blaga P Koren, Prej« Sterk, Črnomelj 42416 Otroško varuhinjo vzgojitelj'00} k ' e00 111 še«=tlt-tnj deklici »prejmem R-fiektirJUE *amo na do brosrčno. topo akjvenžimo govorci« ottebo z znanjem nemščine in dobrim, spri-Jnvali Ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod Mfro »Dolenjsko* 42417 MU& MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih nalic cannienle vseb uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro. «krhno in po aajnižji tarif' BAJKO TI RK earin-ki posrednik. Ljublja na. Ma-ar>kova cesta 9 (nasproti carina< niče). Revizija pravilnega zaračunavanja en rine po meni ieklariranega blaga in vse in formacije brp^olačno 18 Trg. pomočnika (co) Za modno trgovina v Mari boni r.prejmem takoj Re flektiram le ua res zmožne in pri obftevanjo p stranka mi prijetnim nastopom Po nndbe » sliko na dasIov ki ga pove oglasni odde lek «Jutra». 42406 Za gospodinjo sprejmem »tarejSo gospo-di5no. U zna dobro kuhati, malo Šivati ln druge hiSne posle, k obltelji brni otrok Pismene ponudbe s priloženo sliko na naslov- Margtt FrOhlich. Karlovac 42414 Kroj. pomočnike samo prvovrstne, »prejmem za fino veliko delo. T trajno službo. — Jo«. Eojina. Ljubljana. 42420 Sekfrnega kovača dobrega sprejmem ▼ trajno delo Stanovanje ▼ hiši Pismene ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod Šifro «Sekira! kova6». 42423 Kroj. pomočnika verztranega u veliko delo. sprejme takoj Martin Bricl. krojaški mojster Trbovlje 11/828. ifttotako sprejmem vajenca 43412 • , | | IM| 2 mladi kuharici dobro izurjeni »prejmem ta koj Ponudb«? t fotografijo na naslov Hotel «Srp«k kralja, Zemun 42381 Služinčad sobarice, Mibarice ■ aataka riee. bHnt itd. dobe naj »žje »lužbo v Beogra'!® -vko «e oglase v birou Eko aomija — Beograd Vasina ulica U. 4129« Čevljar, pomočnika z« fino Šivano delo --prejnif v trajno delo Anton Bricelj — Ljubljana. Gajev« ul 2 42885 Vodjo za trgovin s kmetijskimi potrebščina mi spr-jmem0 »a večjo go spodarsko korporacijo v Ljubljani - Predpogoj je viSja trgovska izobrazba in vpiietna praksa — l stota m dobi službo trgovski pomočnik - primerno trg izobrazbo u> prakso • kmetijskimi pridelki Lastnoročno pisane proSnje z navedbo doseda njega službovanja in plačil, aih zahtev je vložiti do 15 decembra t. L na poStni aredal 5t 135, Ljubljana 42307 Kocenova ulica 2 ^iirPtfl^tVIA male 08lase- nserate tet vse 9piv| C Kil O druge objave v priot čitev ^ , TELEFON št 190 IPfll^C1 IlilSiOV© m dru^ mtormaciie tičočib se maiif oeiasov naročnino! Krepkega vajenca z bližnje okolice za mizarsko in parketarak« obrt .prejme Ferdo Primožič — mizar in parketar. Ljubila na Trnovski pristan It 4 42874 Praktični mehaniki kj bi »r hoteli izveibatl pri pihalnih strojih dobe »godno »lužbo - Ptemeoe w> nudbe pod cSpreten> oa Aioma Companj, Ljubljana Aleksandrova 2 42457 Šiviljo za perilo katera Je tudi vajena i strankami občevati, sprejmem Naslov pri podružnici «Jutra» t Celja. 42468 zzrnn&i; Samozastopstvo za Slovenijo oddam. Največji zaslužek! Presenetljiva iznajdba — kupe« je vsakdo! VpraSajte v torek in sredo med 11. in 18. uro v botelu «Slon», soba tt. 51. 41644 Veliko denarja lahko caalužite ako prodajate pri privatnih strankah oai. povsod i^kan predmet. Za vzorec kakor navodila vposlati 10 Din. Rozman, Maribor, poštni predal it 8 41662 Absolventka trg. tečaja teli službo začetnice, event. gre tudi kot praktikantinja. Naslov pove oclae. oddelek Jutra 42421 Otroška vrtnarlca sirota M»» stariev mlado m poSteno dekle iKe za Jikoj aU čimpreje mesta tm bolj^ iružini Gre tudi na ieželo event nekaj ineee ev urno za orano to »ta no vanje Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod lifro pod značko »Dvig nmn orometa 41682 Trg. pomočnik ieletninarek« stroke lite meeta u takoj — Cenjene ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod «Strotkovnjak-železninara. 42338 Prešlvalka ! dobro Izurjena, želi službe. Naslov ▼ oglasnem oddelku «Jntra*. 42444 Šivilja izdeluje vsakovrstne pialfie in kostume od 00 Din na prej Naslov t oglasnem oddelku «Jutra». Nogavice na stroj St 12 sprejmem r delo. Izdelujem tudi pletenine na Jaquard stroj — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 42442 Zastopnike (ce) inteligentne in zgovorne — sprejmemo po celi državi. Dnevni zaslužek 300—400 Din za«uguran. Ponudbe z znamko zs 2 Din na poStni predal 249. Ljubljana 42459 Vajenca sprejme fotografski atelje Avg Berthold f Ljubljani Tavčarjev« 13. 42241 Izurjeno prodajalko sprejmem takoj v večjo trgovino v lepem letoviškem kraju, i vso oskrbo t hiši Ponudbe i zahtevki iJače na ogla.sni oddelek «Jutra» pod šifro «Izvežbana» 42378 Zastopnike zanesljive, sprejmemo za aažo tvrdko, ki je po deželi kot v mestih zelo po-tnana. za prodajo lufcratlv-nih predmetov TakojSnje nameščen je in takojSen zaslužek! Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva ceete 14. 42480 Inteligenten mladenič z gimnazijsko maturo in večletno računsko admlni stTativno prakso, želi »luihe Ponudbe pod »Organizator* na oglasni oddeleik »Jutra*. 42435 Blagajnlčarka dobra računarlea želi premeniti dosedanjo službo — Gre tudi kot prodajalka. Ponndbe na oglas, oddelek «Jutra* pod »Poltena 10*. 42410 Kmlnpomočnik želi službo za takoj Ponudbe na oglasni odrMek «Jutra> pod »Pomofnik 42430 prestrašen odskočil, vzdignil roke in za-jecljal: «0. gospod, za Boga, prosim vas, ne napravite škandala! Prišei sem, da popravim pomoto. Ali mi verjamete? Evo, saj držim roke kvišku. Sezite v moi desni žep in našli boste ogrlico; hotel sem jo vrniti; izposodil sem si jo bil . ..» Njegov glas je zvenel talko odkritosrčno, da nisem dalje premišljeval. Segel sem v njegov žep in našel biserno ogrlico gospe Copieuxeve. «Vi ste gospod Letillac, kaj ne?* sem vprašal. «Da, gospod. In kdo ste vi? Gotovo detektiv? Za Boga, prosim vas, posJu-šajte me. preden me daste aretirati. Bodite usmiljeni nisem tat: tudi krasti nisem hotel Skratka: poročen sem doto svoje žene sem izgubi pri nesrečni špekulaciji. Ponujali so mi dobro kupčijo v tukajšnji okolici Danes opoldne bi morala jaz in moja žena s svojimi bodočimi akcijonarji v Bayonne na obed Toda morala sva h lin i ti tem ljudem bogastvo, ki ga nisva i-mela. Ali razumete? Žena mi je svetovala, da si izposodim biserno ogrlico pri kakem tukajšnjem zlatarju. Dejala mi je: «Ako bodo ljudje videli, da nosim bisere v vrednosti 200.000 fram- kov okoli vratu, ti bodo zaupali.« To se nama kakopak ni posrečilo. In tako . . opazil sem krasno ogrlico, ki jo je dama te sobe pustila na kaminu — z balkona svoje sobe sem zapazil nakit — že prej pri večerji sem ga občudoval. Odločil sem se, da si izposodim nakit; okno je bilo odprto — Ln dober telovadec sem. Moja žena ga je nosfla danes pri obedu v Bayonnu. Kupčija je sklenjena in baš v trenutku, ko sem hotel vrniti bisere, ki so mi prinesli toliko sreče, se je vse zrušilo. Zaklimjam vas, imejte usmiljenje z m enoj.» Gospod Letillac je jokal in njegova obupanost mi je šla nehote do živega. Strmel je vame kakor človek, ki se utaplja Hotel je pasti pred menoj na kolena Zadržal sem ga in dejal »Gospod, nikdar se nisva videla tn nikdar se več ne bova. Oprezno boste zaprli vrata od zunaj. Ko se vrne vaša žena iz kazine, ji recite, da naj ne misli več na biserno ogrlico.* «0, gospod, večno vam bom hvaležen!* •Hvaležen? Čemu? Rajši recite svoji soprogi, da sem skrbno preiska] vso sobo in našel ogrlico zavito med preprogo in parketom. Lahko noč!* Trg. pomočnik • kavcijo, star 26 let, leti službo premeniti — najraje v galanterijo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifra »Spreten 10.000». 42446 Slaščičar, pomočnik dober delavec. leH h takoj primerno službo. Naslov pri podrulnici »Jutra* ▼ Celja. 42464 V ženskem kroja- štvu izučena želim takoj službe. Naslov pri podružnici »Jutra* v Celju. 42402 ki stalno obiskuje vsa večja mečta v vsej driavi, bi vzel Se kak predmet v prodajo Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod «Manjla kolekcija*. 42448 Gdč. Italijanka poučuje in daje konversa-cije. Ponudbe na oglaani oddelek «Jutia> pod lifro »Italijanščina*. 42445 »1» Koks svh, po 80 Du. 100 kg — vedno v zalogi v meetni plinarni. 261 Pozor! Volno n pomoat z upi te najceneje pri tvrdk. Kari Prelog Ljubljana Stari trg it 12 ta Židovska ulica 4 234 Puhasto perje r»spo4ll)ajn po poilll/o najmanj S kg po Dir 86 kg - Izkoristit* orillko lokiei traja zaloga L Brozovi« iagreb. tOca 82. kemična Aistilalc« perja. (88 Perje kokoi je pnrje ia naravno m • strojem Žišče-no dobavija v vsaki množini E Vajda Oakovec Medjl murje Telefon 60. S. 60 229 Lepo pisalno mizo črno, saloneko, zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42466 Za naslove Hišo v mestnem rajonu kupim v eeni do 800.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek na podružnico Jutra vCelju 42321 Hišo z lokalom kupim > v centra mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro < Union*. 42819 Doblčkanosno podjetje (pletflne stroke) se > hišo, veUko množino strojev, inventarja itd ter vsemi odjemalci takoj po ugodni eeni prod* Podjetje je staro, na dobrem glasu in dobro vpeljano Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod Šifro «Sedaj je prilika* 42460 24439 Lokal pripraven za brivca, kroja. 6a. čevljarja, pletiljo ali kaj »ličnega, takoj na razpolago Na-slcev v oglasnem oddelku »Jutra*. 42475 t Pekarno na prometnem kraju vzame takoj aH s 1. januarjem v najem Jo«. Zunko ml., Sanica ob Dravi. 42401 h Umvtanja Mlad zakonski par ilče za februar stanovanje 3 sob s kopalnico ln priti- klinami. v centra mesta. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod lifro »Center mesta*. 42347 Stanovanje Stolče ln Ljubljana, obstoječe is ene ali več eob, oddam v najem. Pojasnila v ogla«, oddelku »Jutra*. 42451 Stanovanje s vrtom, parket, elektrika, oddam brezlačoo stranki, ki posodi 50.000 Din. Naslov 'pove oglasni oddelek Jutra. 42468 Stanovanje sobe in kuhinje i pritfkli-nami oddam s 1. decembrom Sa dobo 5 mesecev — event. tudi sa pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42477 Stanovanje z zajtrkom ka solidnega gospoda takoj na Poljanski cesti 54/1 — vrata 18. 2-r Učiteljska družina stanujoča blizu realke — sprejme 1—2 dijaka v lepo in zračno sobo s električno razsvetljavo, na hrano in •tanovanje Strogo nadsor-etvo in pomoč pri učenju. Naslov pove oglasni od pov delek »Jntra*. Sobo Sa 1 osebo, • separatnim vhodom, ne predaleč od univerze teli akademik — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Akademik*. 42453 Sobo s štedilnikom ki ga kupim tudi sam — prazno ali opremljeno rabim sa takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro «8oba — december*. 42447 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ia električno razsvetljavo oddam • 1. decembrom. Naelov v oglasnem oddelka »Jutra*. 42449 Opremljeno sobico s elektriko la vhodom is stopnic oddam v Križevnt ški ulici 42471 Opremljeno sobo veliko, zračno in svetlo, s električno rassveUjavo, eno posteljo in otom&no, neodvisno, vhod lahko tudi s stanovanjskega hodnika, v sredini mesta, eventuelno s hrano in uporabo kopalnice ižčem sa takoj. Plačam po dogovor«. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra* pod »Lepo* 42470 Opremljeno sobo s kuhinjo al] 1 opremljeno in 1 majhno prazno sobo želim. Ponudbe na A. S«n-gelaja, Tavčarjeva St. 11. 42476 Svetlo sobo oddam dijaku Klavir na razpolago. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 42442 Pvpiti V oglasnem oddelku «Jutra» Je dvignite sledeča pisma: Amio, Absolventinja, Bodočnost 29, Bounard 42213 Cyrano, Cvetko in Srečko Do 10.000 Din, Družabnik 62, Dobra gospodinja 28, Dobičkanosno 41154, Eme-rik 42201. Gorenjska roža 41467. Gospodinja 41331, Herz und Gemflt. Hrastovi pragi, Industrij« 42692, 42450-a Mici Jake«, Jožko tn Fra- njo, J o vid, Ku^tijja Knverzacija, Kupčija, Ka-pital 11382, Ljubeče srce, Lah,ko dalo, Mir in snaga, Modietinja 11378, Modistl-nja 42128, Mttsikfreundin 4217L Mara, Mjesto za život, Trieder. Univerza, No-vo livljenje 854GC, Oboje-stranek zadovoljnost, Odgovor, Odkup inventarja 41298, Ogenj, Poltena ia zanesljiva 42082, Prometen kraj 42297, Prvovrsten 41689, Pomorac 18, Posojilo 4000 Din 41223, Radio 800, Rentabilna, Betnost-Ljubljana 41567, Raznoi-nik Martin, Radio tehnik, Resna 85, Siguren zaslužek 42285, Svoboden, Sinv patija 42065, Siguren uspeli ~ Smučanje 41744, 2. september, Sreča na tujem Separirano 41826. Samevam in trpim, Stroj 42074, Šivilja 41695, Srednja starost, Velik promet 42183, Vinski kamen 42847, 1%. java, Vedelina, Vera 100, Zmiselen, Zastopnik 186, Zvezda, Zemljišče 20.000, Za majhno plačo 41699, 110, 571, 275, 80.000. Duša moja! Danes odposlano. Dvig zastopniku. Nujno 1 Duftko. 42411 Krlzantema v »Jutru* s dne 90. nov. prosim, ako mogoče dopis s sliko ln naslovom proti vrnitvi pod »Takoj 101*. 42461 Informatike Poročevalce sa trgovska Informacija -s toune in zanesljive, is vsek krajev bivše štajerske te Prekmurja, Mimo. Dober in stalen postranski zaslužek. Pismene ponudbe na poštni predal 224, Ljubljana 42456 Resnegia znanja v svrho ženitve Idi trgo. vec v Ljubljani, star 84 let, s damo 24—84 let. —, Premoženje ni pogoj, vendar ako je, se ga ne brani — Ponudbe a podatki, ki ostanejo strogo diskretni in sliko, ki jo na zahtevo vrnem, n« oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Ahasver*. 42431 Rudar Slovenec, samec, star 85 let v Srbiji, se želi takoj poro. čiti s gospodično, sta.ro od 35—40 let, neomadežev&ne preteklosti. Premoženje je postranska stvar. — Vdove brez otrok niso izključene; šivilje imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko ia polnim naslovom na ogla«, oddelek »Jutra* pod lifro »Srečna bodočnost*. TaJ. noet strogo zajamčena. 42474 Dogo dreetrano in čitsokrvno pei-so nemške ovčarske pasme, S mesecev staro, dotuo ču-vajk0 proda konjski mesar v Ljubljani, Rimska o. 19. Dogo čistokrvno, s rodovnikom prodam za 3000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Doga*. 42455 Psa nemlkega ovčarja prodam na Trnovskem pristanu 22. 42479 Stroj za izdelovanje zareznih strešnikov (Doppelkastenpreese, sistem Steinbrflck) za ročni pogon, skoraj nov, poceni prodam. — PojasnDa daje Ormoška opekarna v Ormožu. 42465 13603 Potrtega srca ln v globoki žalosti naznanjam vsem sorodnik m, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj nad vse mbheni soprog gospod IZ DOR ŠOBERL dimnikarski mojster in posestnik dne 22. novembra 1928 ob 4. uri ziutraj, po dolgi mučni bo ezni, prev den s tolažili sv. vere preminul. Pogreb blagega ookojnika do v soboto dne 24. nov. od 10 uri dop. iz hiše žalosti na pokopališče na Jesenicah. SAVA-fESENICE, dne 22. novembra 1928. Frančiška >oberl, soproga in vse ostalo sorodstvo AKO HOČETE PRlSTEDITI DENAR NE KUPUJTE NA OBROKE PRE3, POEDNO NISTE PBEČITALI PROSPEKTOV o popolnoma NOVEM NAČINU NABAVNIH KREDITOV NA MESEČNO ODPLAČEVANJE ki ga je uvedla KPEDITNA ZADRUGA DETALJN1H TRGOVCEV V L3UBL3ANI, Šelenburctova ulica štev. 7/1. Na podlagi teh kreditov lahko kupite skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah prvovrstno blago brez vsakega po viška cen ===== Zahtevajte takoi oros&ekte ln pogoje! = Sinclair Gluck: Zlati panter 58 Vendar pa je bila moja prestreljena rama nemara tisto, kar nam je vsem rešilo življenje. Baš smo drčali po ravni cesti, ld jo je obakraj spremljal drevored, ko sem začutil v ramenu ostro bolečino; skočil sem pokoncu in pri tem po naključju pogledal skozi zadnje okence avtomobila. Pri tem sem opazil, kako je stopil izza nekega drevesa neznan človek, vzdignil roke in.pomahal z njimi v tisto smer, kamor smo se peljali. Planil sem kvišku, odprl sprednje okno in zaklical: »Za Boga, vozite z vso brzino! Videli so nas in dajejo znamenja! Vozite kakor satan!« Šofer se je takoj odzval pozivu. Veliki avtomobil je drevil po cesti kakor burja. Čez trenutek se je zablisnilo. Obenem z bliskom je nekaj treščilo kakor grom z neba. Zadnje okno se je razletelo in nosoi stekla so se usuli po mojem sedežu. Odskočil sem in se ozrl nazaj. Jama, velika kakor granatni lijak, je bila tik za nami razdejala vso širino ceste. V tem so tri svinčenke prebile stransko okno. »Sklonita se!« sem za vpil in se tudi sam potuhnil med sedeže. Spet in spet so udarjala zrna v lesene dele avtomobila. V svojem položaju nisem mogel videti šefa, toda domneval sem, da se je tudi on potuhnil in da se mu ni nič zgodilo. Toda šoferja sem videl. Iz tilnika mu je curljala kri. Vsaj dvajset ljudi je moralo streljati na nas. Vzlic svoji rani in žvižganju svinČenk je šofer še vedno vodil avtomobil. Kakor puščica smo leteli po cesti in čez nekaj trenutkov smo ušli sovražnikom iz streljaja. Šef se je spet zravnal ln s® pripravil, da bi prevzel vodilo. Ves čas je bil držal roke iztegnjene, da bi nadomestil šoferja, če bi ga ubili Brzina avtomobila se je nekoliko zmanjšala. »Nič se mi ni zgodilo gospod,« sem začul šoferjev glas. »Samo oprasnjen sem. Ali naj vozim zdaj naravnost?« »Kar naravnost,« je odvrnil šef in se obrnil k meni »Ali ste odnesli zdravo kožo, Clayton?« »Menda, gospod; in vi?« »Tudi jaz sem cel. A zadnji čas je, bogme da, da uženemo tolpo v kozji rog. Če to ni nesramnost, da kar takole razstrelijo cesto!« Skrbno smo oprezali na vse strani. Toda sovražniki so se bili najbrže zanesli, da nas z razstrelbo spravijo s sveta, zakaj poslej smo neovirano vozili dalje. Na srečo so bili tudi naši gumasti obroči nepoškodovani. Brez nadaljnih pripetljajev smo dospeli do postajnega poslopja. Moje razočaranje, ko nisem videl nikogar, je bilo veliko. Nadejal sem se, da najdemo petdeset mož! Šef je stopil z voza in stekel v poslopje. S svojega sedeža sem videl, kako je govoril z moškim, ki je nalikova! trgovskemu potniku. Kmalu nato se je vrnil. »Avto pustimo tu,« je dejal. »Pojdite z menoj, Clayton, če se čutite dovolj močnega.« Šofer Heldt in jaz sva izstopila. »To je Foster, Clayton,« je rekei šef, »eden mojih najsposobnejših namestnikov.« »Zelo mi je drago, da vas poznam, Clayton. Opravili ste krasno delo. Vse mi je znano. Vidim, da se že mrači. Čez pol ure bo čisto tema. Mislim, da bi odrinili. Moštvo nas že pričakuje.« Te besede so me nekoliko zmedle. Peš smo stopali dalje, ne da bi bil le količkaj slutil, kam gremo. Kmalu smo zavili na stransfco cesto ln dospeli v majhen gozdič. Tu smo našli trumo ljudi, ki so sedeli po tleh in v skupinah sloneli ob drevju. 23. POGLAVJE. V mrežL Tiho smo čakali v gozdiču, dokler se nI stemnilo. Toliko da smo se upali šepetati. Nihče ni prižgal užigalice, nihče ni storil ničesar, kar bi utegnilo vzbuditi nedobrodošlo pozornost Toda razen družbe mladih ljudi v napol polomljenem Fordu se ni nihče pokazal na cesti., ki je ležala pred nami, in naši živci so prebili tudi to preizkušnjo. Toda naposled je nastala v gozdiču trda tema. Na šefovo znamenje smo kar moči tiho zlezli iz svojega skrivališča. Zavili smo na desno. Možje so stopali drug za drugim. Neslišno smo korakali ob cesti. Cesta je bila malone zapuščena. Toda kadar je kdo pripeljal mimo, so se možje potuhnili v senco kakor tolpa Indijancev in nihče nas ni opazil. Kmalu smo prišli do križemcestja in zavili na levo, na cesto, ki je bila dosti ožja. Tukaj je šef znatno zmanjšal brzino. Kmalu nato se je obrnil in dal šepetaje nekaj navodil. Dva izmed mož sta se ločila od nas ter izginila v goščavo. Šef je pristopil k meni in se dotaknil moje roke. »Hiša je tamle, na oni strani!« je šepnil. »Foster pozna ta kraj kakor svoj lastni žep. Ona dva moža sem poslal na oglede. Lopa je samo še nekaj sto metrov od nas. Zdaj se bomo razkropili, da jo obkolimo.« Stala sva na oesti, ki jo je oblivala svetloba zvezd. Noč je bila brez meseca, toda jasna. Naše moštvo se je razkropilo kakor zbor duhov in izginilo v temi. Šef, Foster in jaz smo ostaH sami. Kreditni zavod za trgovino in industrijo —====== LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (\ lastnem poslopju) =====— Obrestovanja vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev. deviz in valut, borzna oaročila. oreduimi in krediti vsake vrste, eskomnt In in. kaso menic ter nakazila v ta- In Inozemstvo safe - *<"«><:?t? itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljnliljuna. — Telefon St 3040 94R7 »nt*nirh*n 27W SSOfl C2r plzsncf sS&zčfari' MMimmmm Zahtevajte znamko galoše ! snežne čevlje. Jtom" nimajo tekmeca Naznanjam ceni. damam da mam v iaogi krasne i353 žalne — filc in baržunaste KLOBUKE od Din 50 naprei Priporočam se ii FI ORMNSKA Ul ICA št i NAJELEGANTNEJŠA NAJCENEJŠA IN NAJBOLJ ZANIMIVA SLOVENSKA KNJIGA JE ŽIVLJENJE IN SVET Ta krasna knjiga, polna najrazličnejše zabavne in poljudno znanstvene vscbint, je kot izobraževalna knjiga potrebna vsaki slovenski hiši le pa s svojo krasno originalno vezavo kras sprejemnice. salon* ln kniirnice Po tei knjigi bo vedno z veseljem segel vsakdo, ki hoče spoznavati svet. nletra skrivnosti, napredek ln leno nrinnvedovanle ŽIVLJENJE IN SVET se naroča pri uprav! »JUTRA« v LJubljani. Prešernova ulica št. B4. vez. v barvotisku L. II. in TTI. polletnik Din 65. vez. v zlatotisku L. II. in III. polletnik Din 70. poStnlna Din 14.— povretle Din 18— Onim, ki so zbirali !etnik in ga nameravajo dati sami vezati, nudimo originalne platnice po sledečih cenah: v barvotisku ..... Din 20.—< v zlatotisku ..... Din 25.— poStnlna Din 4.— povzetje Din 7.— Na razpolago so tudi kazala za I. polletje letnika 1928 po Din 1.— za izvod proti predplačilu. Kdor želi hneti originalno vezavo, naj nam vpošlje kompleten letnik ali pa !. polletje letnika 1928. Vrnili mu iih bomo vezane. Vezava stane posebej v barvotisku Din 40.— |H v zlatotisku Din 45.— tU poitolna Din !4 povzetje Din IS— Naročajte torej to najlepšo in najkoristnejšo slovensko knjigo UGODNA PRILIKA ZA MIKLAVŽA ČEPICE čista volna v krasnih barvah samo v modnem salonu STUCHLY - MAŠKE Ljubljana, Židovska ulica 3. Trgovci popust! Trgovci popusti pneumatike Zastopstvo za Slovenijo: IVAN OBLAK Celovška cesta šf. 34 Telefon 2663 245a Lepotno grmičevje j mičevje za živo mejo, giičevje vrtnice, drevesa za aleje, sadna drevesa, grme kupite najboljše v drevesnic KLENERT viessendori bei Graz Steiermark. ¥SAK PETEK namočena polenovka MTII LEGAL trgovine Ljubljana, Miklošičeve cesta St. 28 i v modernih norcih pliSa. otomane v 78eh barvah ia kvalitetah goblena od 550 do 850. vse lasteD prvovT sten izdelek, kupite aaj ugodneje pari tvrdki Rudolf Sever, Marijin trg itev. 2. 47 Joslej najsolidneiša aaistarejša in na večja tvrdka v Jugoslaviji I! o vš. učit Glasb Mat c W\m. trt ooieg magistrat? m-m- jsanaii. NAZNANILO) ♦ Puškama kaiser se e preselile na Kongresni trg štev. 9 v poslopje „Kino Matica" — desni lokaL E 559/26 — 97 Dražbeni oklic. Dne 12. decembra 1928 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sod šču v sobi štev. 3 dražba ne-retničnin zemljiška kniga Slovenska Bistrica vložna št 321 obstoječih iz jahalnice, ttavbne parcele in n ive. Cenilna vrednost: 321.575 Din 10 p, najman ši po-nudek: 214.383 Din 40 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti r>ri sod šču najpozneje pri dražoenem n-troku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnne v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je n3bit na uradni deski soJišča Slov. Bistrica. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici cddelek H, dne 15 novembra 1928. Kdor je nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom, naj poskusi peči x ^ugcb&inabpatent* metle pa bo takoj nadvse zadovoljeni 4 V globoki in neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, svak in stric, gospod dr. Doža Goričar okrožni zdravnik in posestnik v četrtek, dne 22. nov. 1928. ob 6. zjutraj v 57. letu starosti nenadoma za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 24. t. m. ob 10. uri predpoldne na farno pokopališče. Mozirje, 22. novembra 1928. Žena z otroci in ostali sorodniki. ■ti- * Ur»juje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.