gospoda
brtniš
naro
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto
3 fl. 60 kr., za pol leta,
1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr
pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo 16. julija 1862.
Dr. Lovretu Tomanu

(Waldkauz) se je pri preiskavi njegovega želodca našlo
Ponavljan glas tistih tisuč in tisuč domoljubov, ki smo mu izročili
75
gosenc smrdljivega prepetneža (borove gosence)
zaupnice svoje
Stoletja so nam přetekle, kar smo zapuščeni

zanice
Ali ni velika sramota za kmetovavca brotnike strelja in na svoje vrata pribija!
>
če poljske do
vani in od dne do dne o narodnih zadevah haje demorali
Gospodarske skušnje
zirani v tmini neznanstva tavali; al letosnje leto zapisemo z zlatimi črkami v zgodovino svojo: predramili smo se iz
globokega spanja po veličastni besedi našega vitežkega ce- Grojzdje nam dobro letino obeta sarja Franca Jožefa 1.	veliko let, ako nas ktera dru
(Zveplo dober pomoček zoper trtno bolezen).
čez
JT i a u v« W""VJU ».	v	"«<=» ivivi« Uiuga tlCOICUčt IIC Z-tlUCIlC , Spet
Hrabri Leonida ! ki si se kot čvrst sin slovenske Sparte kapljico dobro znanega sladkega vinca okusili. Žveplenje
; upamo tedaj, da bomo nesreća ne zadene
samotež bojeval 23. junija za pravico domaco, prejmi zahvalo res pomaga; to smo letos skusili
____«	•	» • v	• m«	_
slovenske grenkost
zemlje, ki
T
v srcu svojem nosi ;
taj
zavžito po nevedstvu in hinavstvu
naj Ti naše
kdor z
jeglavii
precej grojzdja imel; kodar pa ni žveplan
maril (kakor jih je le nekoliko
eplenja ni zane
storilo)

bo
bilo, je bolezen
zaupanje in ljubezen do Tebe; stoj še naprej kot skala v vse trte pokončala. Da bi se pa kmetje žveplenja ložej viharnem morju, kot hrast vnevihti: venec gotove zmage, poprijeli, je naš slavni magistrat v spomladi 1000 gld. od-
ki Ti ga udane slovenske srca vijejo, Ti ne bo izostal
Naj
T
bodo, kakor tudi Tvojemu in našemu prijatlu
C
t
%
y
i s k r e u e m u na tro moč
locil, da se je zvepla nakupilo in med kmete v okolici raz
dělilo
tedaj
ti
ktei
kazni vredni
Po hud
govorniku naših pravic Antonu n zlajšanje misli in želje naše, ktere dobro poznaš in v okrepčal in vse lepo kaže
so zanemarili to pomoč, dvoje vročini nas je te dni dež obilo
imenu nas zanemarjenih krepko in pravično zastopas
Kar
zastopaš, je volja Cesarj roda. Naš narod je ravn avstrijanskim. Druzega ne
Ti
P
je pravo slovenskega n a-v ni brat drugim narodom
ne- terjaš ne
Iz Barkole pri Trstu 3. julija
(Drevesom b
debla gnojiti ni pametno)
zahtevamo, druzega
ker le celó tanke, nitki podobne koreninice živež
y
kaj o
y
y
ne terja soborivec tvoj Cerne
jablane, ki le malo ali
Zato
f
naj strele udarjajo, potresi zugajo, topovi grme,
sovrazne trombe se glasijo: nič druzega Ti ne ostane kakor
bandero Hofer-evo drži ga za vero,
visoko držati v brambo domovine! L
ne pa deblo. Stare in oslabljene
celó nič več sadů ne donašajo, se dajo okrepčati, če se
kakošnih 5 do 6 čevljev od debla po čevlji globok in ravno tako širok graben napravi, v kterega se počasi 3 do
jim
t
m
d n os t našo!
4 skropi
gnojnice vlije. Tako se je delalo 3 leta zapo
Kdo so najbolji varhi na polji in
gojzdih

Ti ci so najpridnisi cuvaji poljski kakor tudi gojzdni ; naj škod lji viša vraža za polje in gojzde je pa jih preganjati
, gotovo
redoma in stara in oslablj
da je začela spet prav veliko sadu donašati. Škodlj če se sadnim drevesom okrog debla prst skupoma nasuje, kakor se to dostikrat na kuhinskih vrtih nahaja.
jablana si je tako opomogla
vo je,
y
(Najbolji gnoj za sad
d
J
blat
iz
in moriti. Ce bi ne bilo tickov, ki mrcese pobirajo
kmali bi se vidilo. da ni peresa
na mladikah, sadii na dre
vesu in ne veliko zelenega na polji, ker bi požresni mrcesi mnogokrat vse pogonobili in ogulili.
mlak in luz). Stare češplje, ktere več ne rodé, se s tem gnojem tako oživijo in okrepčajo, da jamejo prav jako roditi. Takega blata se namreč po tri čevlje na debelo okrog češpljevih debel nakida; po vrhu se včasih porahlja in
Poglejmo :
je li to resnica?
Babica škodljivega belinca (navadnega belega metulja)
y
precej dobro z lužnico polije. Se vé, da tak gnoj tudi drugim sadnim drevesom tekne, ravno tako tudi zelenjadi
izleže 80 do 100 jajčic, prstenice ali srebrnice po 300, drvo- po kterem bo,J sPešno raste-
točnice okoli 1000; navadna osa zleže po 3000, mravlja	(Kušarji ali martinčki in krote naj več mra
po 4 do 5000, zelnata uš pa še celó 15 do 30.000 jajčic; morja z vrtov in polja potrebijo). Grajski vrtnar
listna uš ali tako imenovana mušica ima v svojem petem	Mozer iz Lepega dola na Koroškem kušarje in krote
rodu že blizo 60.000 milijonov rodovine svoje.	neizrečeno zagovarja. Krota, pravi, res ni čedna žival, toda
Najveći zatiravci in pokončevavci teh škodljivih mrče-	če nje korist in hasen prevdarimo, kako na naših vrtih po-
8ov 80 in ostanejo pa le tiči, ki gospodarstvu na vrtih in	koncuje razne mrčese, ji bomo gotovo prizanesli, da je ne
polji veliko veliko
koristijo; zato ne jih
loviti ali streljati.
bomo preganjali, ne morili, čeravno ni čedne in prijetne
Ravno to veljá tudi od nekterih tičev, ki jih imenujemo podobe.
"oparce, na ktere je še celó
le HH|H^HH|||
vajo
strelnina postavljena, h kterim
(Leto 1862 in leto 1811). Neki star nemšk vino-
razun velike gojzdne sove — vse druge sove prište-	gradnik, ki si je vsako leto cvetni čas vinske trte
Ena sama sova, ki je bolj v močirnatih krajih živela,	zapisoval, pravi, da je letos vinska trta za celih osem
je malo popred, preden je bila v zahvalo svoje marljivosti	dní popřed cvela, kakor leta 1811, v kterem je tako kap-
ustreljena, celo kopo požrešnih miš po polji potrebila in po-	ljico trta rodila, da ji od takrat do zdaj ni bilo še para.
žrla; mrtvašica je přinesla skor vsacih 5 minut kako miško	Iz teh prikazin je soditi, da bo tudi letos neizrečeno dobro
svojim mladim v gnjezdo; v želodcu kocastega skovika	vinsko leto, ker so sv. Pangerc, sv. Servaci in Bonifáci
srečno přetekli ; tudi sv. Urban, kteremu vinorejci radi „grobjan" pravijo, seje letos prav vrlo obnesel.
Prepoved skrivnih zdravil.
C. k. državno ministerstvo je z razpisom od 13. maja t. I. št. 8875 okliealo, da je prepovedano, tudi take skrivne zdravila prodajati, ktere se priporočajo za živinske bolezni
in živinske kuge.
Kaj pa so skrivne zdravila? — utegne barati ta ali
uni naših ljudi.
Skrivne zdravila se imenujejo tište, pri kterih tišti, ki
jih nareja, svetu ne pové, kaj so ali s čem jih meša, — ceravno se po kemiških in drugih preiskavah kmali in včasih
prav natanko zve, iz česa da obstoje.
Zakaj pa take zdravila vlada prepoved uje? Prvič zato, ker se take zdravila večidel priporočajo za deset in še več bolezin, kar pa je le sleparenje ne-vednih ljudi, ki zagrabijo za take zdravila in zanemarijo zatega del prave pomoči iskati pri zvedenih zdravnikih. Bolezni so zlo mnogovrstne, in le neumen člověk more misliti, da se dajo po enem kopitu ozdravljati.
Drugič pa jih pripoveduje zato , ker so take skrivne zdravila večidel sila drage in se Ijudje zlo goljufajo. Snopić takega zdravila veljá včasih 1 gold., — če pa si ravno tište zdravila v apoteki ali štacuni posebej kupiš in potem zmešaš, ne veljajo več kot 15 do 20 krajc.
To sta dva poglavitna vzroka, da so take skrivne zdravila za ljudi iu živino prepovedane.
Dobra gospodinja.
1. Je delavna. Kadar vstane, moli s svojimi ljudmí angeljsko pozdravljenje; keršanski in pobožni Ijudje ne po-zabijo tote dolžnosti. Delavna gospodinja se vsede pozimi h kolovratu s hčerami ali deklami in začne presti. Druži-nica si lepe pesmi poje ali pa ji mati kake lepe zgodbe pripoveduje.
Kadar je dan, začne ona, ali pa hči ali dekla postiljati in hišo v red spravljati; pomete hiše, priklet, kuhinjo, pod-stenje in vse v hramu in okoli hrama, da je vse čedno in snažno. Zdaj gré kurit in zajterk kuhat za domaće, ali pa
tudi za težake (delavce), če jih ima.
Kadar male detca vstanejo, jih spravi v red, jih umije, počeše, obleče in jirn veli moliti, kteri že vejo, kteri pa še ne vejo, jih učí moliti, in potem jim jesti dá.
Ona opravlja živino sama , ako hči ali dekla tega ne storí; dá kravam jesti, jih podojí (pomolze), popravi stélo; pokládá pa ob pravém času in napoji živino o poldne , in tako delà na večer, pa lepo nastelje, da živina snažna leži. Veli tudi vsaki dan krave počešati in hleve izmetati (izki-dati), ali pa to tudi sama stori. Ravno tako tudi oskrbi
svinje, da niso zapušene ali sloke, in perutnino in drugo
živad.»u>	<	il° >:u' s «idoh (do |
Kadar je že zajterk kuhan, dá Ijudem in delavcom jesti, in potem gré vsak k svojemu delu. Dobra in delavna gospodinja gré tudi k delu na njivo, na travnike, v gorice,
v les, in kjer koli delo ima.
Kadar se zemlja odpre na sproletje (spomlad), si dobra gospodinja skopa in poseje glavatičnjek ; si skopa grede in poseja salato, posadi semensko repo in zelno glavje ali korenje za seme ; posadi grašič ali venotnik, semensko merkevco (korenje), rože in drugo sočivje.
Dobra in delavna hišna mati svoje detca uči delati, kadar so že zato; vsakemu dá primerno delo. Fantiči se morajo možkih del učiti, dekline pa ženskih, morajo presti v jutru in večer, morajo se učiti kuhati, kruh mesiti in peči, inotiti in maslo delati; na gredah delati, rezati v goricah, žeti, kopati, in vsako njim potrebno delo, da se ga vejo podstopiti, kadar se gospodarstva primejo. Ako nimajo
premoženja, se morajo otroci, posebno fantiči, kako rokodelo ali moštrijo učiti.
Dobra in delavna gospodinja skrbi, da se vsako delo dobro in ob pravem času opravi, da se nič ne zamudi in na kvar ne pride. Zato ona sama za delo prime , da je dober izgled svoji detci in družini.	(Dal. prih.)
Ključ za mir in srečo Avstrije.
V poslednjem listu je „Danica^ izgovorila sledeče skoz in skoz resnične misli:
1.	Gotovo je, da vsako stoletje seboj prinese posebne ljuške in človeške prizadevanja.
2.	Ravno tako gotovo je, da modri možje prizadevanje svojega časa tako krmijo in obračajo, da je narodom v mir, dušni in telesni prid, in ne v škodo in razpor.
3.	Gnanje in prizadevanje sedanjega časa je nar odo v-nost, da naj se slehernemu narodu, njegovemu jeziku itd. enake pravice dopustijo; le samosilstvo zamore nasprotno tirjati.
4.	To tirjanje enacih pravic za vsak narod, njegov jezik itd. je pravično, ker išče dosedanji nenaravni (abnormalni) stan v ravnomero spraviti in manj olikane narode obdelati.
5.	Kdor se temu pravičnemu prizadevanju ustavlja, za-
vedama ali nezavedama pripomore k mednarodovskemu, raz-
draževanju, k nepokojů, rovarstvu, razpor u, razdvoju med večimi in manjšimi družinami, med narodi.
6.	Potrebno je torej posebno ravnilo za vresničenje ravnopravnosti; to ravnilo je pa v dani ustavi, ktera vsem narodom enake pravice zagotovlja.
7.	Ker pa ni v nobeni deržavi toliko raznih narodov, kakor v Avstrii. torej naj bi se ne skličovalo preveč na druge deržave, ne tišalo na to, da bi še dalje en jezik nad drugimi gospodoval itd., temveč iše in izdela naj se osnova, po kteri se bo pravicam slehernega naroda popolnoma za-dostovalo. Nemci, Italijani in Madžari pa naj ne prezrejo
resnice, da s tišanjem svojega jezika k gospodstvu čez druge bi prav čisto nič ne pridobili, ampak bili bi na gotovi zgubi, ker s tem bi zmiraj veči jezo druzih narodov obudovali, kteri zavoljo nemščine, italijanščine ali madžarščine svojega jezika gotovo nadalje več ne bodo zanemarjali.
8.	Pa tudi Slovani naj se varujejo, da ne bodo kje presegali, ker sami vedó, kako britko je, ako kdo drugemu v njegovo lastino sili. Vsak narod naj torej zastran svojih pravic, zlasti še v občutljivi jezični zadevi, ostane v svojih mejah in vojnicah, da se ohrani mir in edinost med narodi pod eno krono.
9.	Naj se katoliška vera ne zatira, ampak z vso močjo naj se podpira, ker le samo po njenih načelih je še mogoče edinost in Ijubezen med raznimi narodi v Avstrii ohraniti. Vrh tega pa je izdelana resnica, da zatiravec katoliške vere je sovražnik matere nar večega delà avstrijanskih otrok, torej tudi sovražnik Avstrije. Kratke besede Gospodove : „Kar nočeš, da bi se tebi storilo, tudi ti ue delaj drugim," le samo te besede imajo dandanašnji ključ za mir in srečo Avstrije v sebi.
Naši sovražniku
Dobrovoljno premišljevanje za gospođa in kmeta.
(Dalje.)	1
Prigodilo se je, da je neki severo-nemšk pesnik za-krožil pesem „Nemška domovina", v kteri se tolikanj po* navija vrstica „nemška domovina mora veča biti." Ta pesem, ktero, ako ti je mar, utegneš tudi v Tržiču slišati, se je hipoma razširila po Nemčii in prepevala na vsek mejah. Nemci pa niso samo glasni pevci, temuč tudi temeljiti premišljevavci. Tolikanj ponavljane besede .,nemšk; domovina mora veča biti" so jim prizadevale mnogo modro-vanja, po kterem se je nenavadno edino sklenilo, da nemške
241
meje se morajo razširiti na vse straní. Namenili so si eeió našo staro Avstrijo razdjati, in najlepši kos svojemu novému „nemškemu carstvu" prisvojiti. Mi Slovenci bi že posebno zato morali v to zmes vrženi biti, ker smo sosedje in varhi jadranskega morja. Prišlo je leto 1848. Kar so Nemci pred nekaj leti sklenili, so jeli zdaj ( nenavadno čudno!) izvrše-vati. Poklicali so velik zbor v Frankobrod, ki je dekretiral glasovita §. 1 in §. 2. Ze so měnili, da so meje razširili, da so Avstrijo pokončali ; v veselji nad tem so jeli po stari nemški šegi modrovati in se pričkati, kar se jim v Nemčii nevedoma kolo sreče obrne, Avstrijo pa rešijo hrabri, zvěsti
Slovani. 1 11	lid'
Kaj pa smo Slovenci tačas počenjali? Učili smo se,
in veliko naučili v teh zmešnjavah. Cvesti je začelo naše slovstvo kakor roža , ki jo po zimskih dnevih prvič zmaje krotka južna sapica pod gorkim solncom. Tirjatve večne pravice, ki smo jih popřej molčé le v srcu čutili, smo smeli prosto izgovoriti, razjasniti, razglasiti. Narod po to-iko deželah razkropljen se je v edinem slovstvu, v krepkem iutji trdneje zvezal v dušno edinost; v nadepolni slogi se e ponosno zavedel ne bojé se ošabnega hrupa, ki je šumel d Frankobroda. Kot praktičen rod, ki ne stori prve sto-jnjc brez upa , da bo mogel storiti tudi drugo in tretjo, aio zaupno stopili na pot knjižnega napredovanja. Na-pedovali smo zmerno, pa vedno obširniše, tudi te leta, ko j vse moralo biti tiho in premrto; tudi v tako imenovanih Hih reakcije ali rakovstva se je razvijalo naše slovstvo podovito. Tirjatve naše sicer niso bile uslišane, pa poza-bli jih nismo; v desetletnem mirovanji smo imeli priliko, bij jih utemeljiti v narodovo čutje, bolj se prepričati o nihovi neovržljivi potrebi. Prepričati smo se utegnili, da inremo živeti tudi v neprostih časih brez strahu zatiranja ir pogina. Da se pa naš narod življenja svojega iu pravic s ojih zavé, so spoznali tudi tisti preroki vélikega „nem-àega carstva", tisti skriti spodlezovavci Avstrije, ki so ias menili že mrtvo brešno v svojem žaklji. Z njimi vred >o se zoper nas vzdignili tudi taki sinovi našega naroda, se sploh v navajeni nemarnosti ia nečimernosti bojijo vsega napredovanja, vsega gibanja svobodnega čutja. Oni, ki so popřej mislili, da nimamo druzih potreb , kakor jesti in piti, ter pobožno pripravljati se za zlate nebesa, spoznali bo s srdom in zaničevanjem , da kaj več tirjamo za svoj rod; tedaj so postali naši sovražniki, naši zatiravci. Kaj pa so bile naše tirjatve? Neizrečeno ponižne. Zgodovinar bo-dočega veka bo komaj verjel, da se je moralo še v de-vetnajstem tako omikanern veku kaj tacega celó prositi! V devetnajstem, tako liberalu em veku ni bilo do-voljeno v šoli izobraževati se v maternem jeziku! Kdo bo verjel, da smo morali prositi, da se nam navadne domače pravde več ne razsojujejo v ptujem nerazumljivem jeziku! In če bo tudi verjel to žalostno resnico, bo li mogel vzrok najti: zakaj so se nam tako dolgo odtegovale tako pravične, tako jasne pravice? Pravijo sicer, da jezik ni še dosti omikan; pa kdo se je na suhem plavati naučil? Pravijo, da bi pri razsodbah v domaćem jeziku pravica trpela. Ako bi to tudi resnično bilo, ali so že koga angelji za lase v nebesa vlekli? Vendar nakopale so nam te tako pravične želje mnogo sovražnikov odkritih in pokritih , in tudi zdaj, ko smo dosegli pohlevno mrvico dolgo pričakovanih pravic, tudi zdaj niso omolknili ti navratniki, vedno še hočejo nam kratiti in jemati, kar nam po pravici gré.
Blago besedo izgovoril je presvitli cesar, iu nehala je zgodovina mutastega trpljenja našega. Zgodovina naših sovražnikov je pa zdaj še le se prav začela. Imeli smo jih sicer že tudi poprej, pa dokler smo mi molčali, si tudi oni niso upali s protivními glasovi na dan. Komaj pa smo se pre-dramili iz prisiljenega spanja , nas zopet vgnjati hočejo v temnice. Da nas pa v mladi prostosti komaj luči navajenih ne splaši in od ravne poti ne odžene sovražnikov rjovenje, preglejmo njih ravnanje y da se prepričamo, da nam niso
nevarui, ampak koristni. Poglejmo, kdo so ti sovražniki in s čim skazujejo svoje sovražtvo.
Sovražniki so domači in ptuj i.
Domači sovražniki so krdelo tacih, ki so med narodom dušno zastarali, ki, akoravno sinovi slovenske matere, niso se učili bolje spoznati svojega maternega jezika, narodovega značaja in njegovih potreb. Oni so se poptujili, akoravno so med narodom živeli. Srce jim je ohromelo v neprostem, brezdušnem vedenji, ker takrat, ko je vse življenje le kot skriven ogenj tlelo, niso imeli oči, da bi bili zapazili ga, in duha ne, da bi ga bili zapopadli, ampak v zlatem veku molčanja nižih in neodgovornosti viših so zadovoljno in brezmiselno šteli svoje peneze in dneve. Přišel je pa čas svobodnega gibanja, sveta ideja narodnosti je ganila staro Ëvropo. Nezmožnih src takih mož, iz kterih je vsakdanja navada pregnala vse blago čutje, ni mogla ogreti ta ideja. — Drugih se je polastilo napredovanje, ti so zaostali; in ker so zaostali, zato toliko sovraštva. Ker jih je nepoznáni, malo čislani narod pretekel, so začutili v sebi nekak krč jeze in maščevanja, in stopili so v vrsto naših nasprotnikov, da bi nas nazaj prisilili v tisto srečno dobo tihe pokorščine, v kteri je bedak več smel govoriti, kakor modrijan. „Poturica je huji, kakor Turek." Te naše poturice je sram, biti, kar so ; sram jih je celó slovenske imena imeti, tedaj jih pačijo, kolikor morejo, da bi jim vzeli domačo obliko. Kako zaničljivo pačijo besedo jezika po njih mislih neomikanega, neizobrazljivega, samo za neotesane hribovce ustvarjenega ! V hudobni slepoti menijo, da je naš jezik najgrji celega sveta, da se ne dá v njem govoriti omikano z omikanim. Kar sami ne znajo, menijo, da drugi znati ne morejo. Kako pa ti možje zaničujejo tudi narod, kako so ga psovali posebno takrat, ko ni imel više podpore in pritožbe, posebno pa ubozega kmeta, je mnogim še v žalostném spominu. — Akoravno pa našemu napredku protijo, kolikor morejo, vendar ne morejo škodovati , ker ljudje jih poznajo po njih delih in lastnostih , in mislijo po domači pameti: „kar oni grajajo in zavračajo, gotovo je dobro." Ker so pa oni povsod raztreseni in s praznim, naučenim besedovanjem napadajo naš napredek, dajejo zagovornikom naroda našega priložnost, s temeljitimi dokazi vgnati jih v kozji rog. Tako se resnica čedalje bolj širi. Ne prepričajo se sicer nikoli te baže nasprotniki, ker niso prepričanja sposobni; pa v kot sedejo k večnemu molčanju, togoteči se nad čvrstim mladim narodom. Kmali bodo vsi omolknili. '[	1 1	(Kon. prih.)
Originali iz domačega življenja.
Spisal Valentin Zarnik.
r tiiJ^r /iiu'ivžhu o JjW'fflfô , Mm leboin -tabus*
mí Čudni mozje.
i	(Dalje.)	» « l0,î *
Bili so vsi v obče malo znani, ker je le vsak v svojem okrožji živel. Krištof Suka je bil pravdoslovec in se je še posebno z národním gospodarstvom pečal; za poseben odsek svojega premišljevanja si je pa zvolil: princip ali načélo najti, po kterem bi se dali enkrat za vselej berači odpraviti; pomiloval je vedno nas Slovence, da je pri nas še vedno toliko beračev, ki od hiše do hiše gredé prosijo; trdil je, da po teku zakonov narodne ekonomije mi na no-beno vižo nikakega uspeha imeti ne moremo , dokler se te „kuge" ne znebimo. Potem bomo še le v okrožje omikanih in „kulturonosečih" narodov stopili, kadar se bo pri nas berač cvajerja bránil, če bi mu ga kdo s palico žugaje silil, ker bo v javnem pritaneju — pa ne v Kurjivasi v Ljubljani — kakor grajšak živel! Tožil je Suka, milo tožil, da niso Slovenci njega pred tremi leti kakor svojega zastopnika poslali v veliko skupščino v Bruxelles, ker so se národni ekonomi vseh evropejskih dežel o vredjenju be-
M I	*
24

racije po men ko va li
v tako zvaném „consrrčs de la bien
»
faisance".
pravilo: „omnia mea mecnm porto"
i
to je
» 55
Ce si se z njim sprehajal in da ti je berača vse moje premoženje". Lekcij ni nikoli dajal
moja mavha je
• v
od
srečal, ti je precej iz konteksta přišel in popustil je najbolj
mikavni predmet in je začel pri ljubljanski Kurjivasi itd. ravno načela slovenske filozofije iskal, je bil kaj poetiških
in je ponizno
vojih 150 gold. Knafelnove štipendije životaril. Ce ni
brez konca in kraja. Ker je bil pa nas Šuka vedno suh
misel, imel je tih, al neznano kr
to je bil njegov navadni dnevni red
je precej brez po- čislan mojster, kadar je bilo treba p
tenor in je bil občno Luna sije, kladvo
miselka svojega soseda za en par „kebrov" poprosil, da bi si smodko kupil.
krajcarje v)
bije
u
tenor „cez vzeti
:u
55
»
Zdihuj
srce vroce, vedno k
< * ' tebi hrepení" je znal s takim čutjem zaviti, da se je vsa-Bolj izviren mož je bil pa modroslovec Ti 1 n Spencir. kemu poslušavcu nehoté misel vrinila , da se bo zdaj zdaj
Akoravno v svojo fakulto „nach der Lehr und Lernfreiheit" vpisan in že star študent, vendar ni bil pri njem „nomen
zadnja stí
do smrti ranjega
srca utrg
omen",
ker je kaj malo
okoli ..špenciral", temveč
55
Od jutra zlate zore. Dokler solnca luč ne vgasne
$ *
Tretji list te detelje Volbenk Lintvern, ali kakor je sam želel, da smo ga imenovali, Lim, se je učil zdrav-
5
sedel je na svojem mestu v knjigarni, premetaval in pre-mišljeval zdaj Aristotelovo metafiziko, zdaj Kantovo „Kritik der reinen Vernuuft".
Da
in potem Angleza Locke-a „misii o so Fichte, Hegel in Schelling tudi
človeški pameti".
vsak posebej zaslužen prostor pri Tilnu imeli, se samo po sebi
^ * ^^
razume. On je bil mož principov ali načel, v vsem obnašanju in za vsako zadevo v življenju je imel svoje načélo. Med drugimi si je za nalogo naredil navadne vraže naj-pred sam pri sebi s korenino zruvati. Bil je neusmiljen
nistva, bil je medicinar, in kakor vsi medicinarji, velik cinik, zmiraj vesel in dobre volje, posebno če je kak pre-peličar gospoda „Lima" brez uspeha iskal. Njegova fantazija ga je z najprijetnejimi sanjami ponoći radovala, će je kakor profesor anatomije mrliča z ojstrim nožem razko-soval in ga svojim učencom razkladal. Ce je on člověka ogledoval, ni tega nikoli zavoljo lepega obraza ali dušnih
v duhu si je že kost na kost nabiral in v svoji preživi domišlii je navdušen sam saboj govoril: „Ko bi se ti meni izročil, kakošen krasen
njegovih zmožnost délai, ampak
sovražuik srajc in dežnikov (marel).
Ze zgodaj,
ko je bil
še na gimnazii, je spoznal, kako je srajca nepotrebna rec in le ueznano ojster katehet ga je zadrževal, da se ni tega omejenja svobodě našega trupla za vselej znebil. Kar
skelet (kostnjak) bi iz tebe napravil44. V čepini človeške
glave namesti v mehurju je imel domá tobak spravljen ; s kostjo
je pa na vseucilisce přisel, ni se nikoli svoje teorije s kako srajco oskrunil. Rekel je, da se človeška neumnost najbolj v tem razkazuje, ker po navadi člověka po obleki sodijo in tu spet najpred po perilu. Prvič: je srajca bela ali saj
rocice malega otroka si je lulo basal, in v koto male, zakajene, temne sobice mu je stal do stropa velik košén mož, ki si ga je sam na drat nabral. Kaj rad je
zbornico, pa ne, da bi bil navduše-
belkasta, in tako se imenitnost člověka pod zivali
• V
ponižuje,
ker po srajci človek pisan ali
marogast postane
kakor penoza
ali jazbic. Drugič: člověku ena sama srajca ne zadosti, kakor je pri vsi drugi opravi, ampak mora zavoljo pranja saj dve
lani zahajal v državno nega velikonemca Jiskra poslušal ali pa rudečebradastega Brinca gledal, kako se z rokama vedno za lajbeč vleče, ampak občudovat je hodil njih kosti, kako krasne bi bile v skelet nabrane! Posebno na enega levičneka je imel po-
seben fidúc,
na kterega
- pa ne povem. Bravée, ce si
imeti. Tretjic: perilo ni zastonj, ker vsak mesec perica svoj listek pomoli in tako ena uboga srajca na leto več veljá, kot najlepše crne hlače. Cetrtič: se pri perilu vse
kaj brihten, ga kar sam ugani.
Eman vel Ka na Íček je bil pri kupčíi in je bil le pritislej Franceta Modrosa , ker je lepe krajcarje na mesec
sluzil. V glavi je imel mêkine, na glavi svitle crne, vedno
stokrát pred potrga, kakor sicer; je treba krpati dajati, kar
spet lepe krajcarje znese. Petič: je po zedinjeni svedočbi
s klešami žgane lase, oči je imel tako vredjene, da je z enim v Šiško , z drugim v Suhibajar gledal. Med vsemi
vseh zdravnikov človek najbolj zdrav, če je na životu manj
pesniki je samo Lord Byron-a po imenu
poznal, ker
je ta
kar je mogoce v
tesnobi, posebno
čitku, kar je v njegovi moči, naravi přibližuje, učen Spencir vedil po cele ure neprenehoma dokazovati kako je srajca nepraktična, neumna in zdravju škodljiva obleka. Bil je on sam visok, suh mož, vedno črnoopravljen, do vrata zapet in namesto belega srajčnega kolarja je imel debelo crno svilnato ruto zavozljano. Pravil je tudi, kako

da se saj ponoći pri po-
Itd. ti je
z eno nogo sepal, kakor Kanalček, kar
?
slavni moz tudi
s í ' m f " ^t* • ■ j * t > *	-IIBB i i ,1. .	i, ^ ^	.	j h i
mu je Spencir po priliki eukrat povedal. Sicer pa je o
veroval, da bi se po
samem sebi le to misel, je trdno čelem širokém svetu
glasovita, iz marmeljna
sekana medi
cejska Venera le pri nj ego vem pogledu oživěla. Krasni ženski spol je bil sredotočje vseh njegovih domišlij.
Prvi štirje niso nikoli k „črnemu jelenu
%
prišli
pa vsi
se človek naravi zoperstavlja, kadar si z marelo dež od- smo vedili, da v neko čudno zakotno oštarijco zahajajo,
ki je člověku kakor zelišu potreben. In večkrat se ktero sem danes prvikrat po naključbi zavohal. Pa bos
ganja,
je v globoke misli vtopil zavoljo Diogena, če je ou
ki je
prasal, bravec, kaj nek je vendar te čudne značaje skupaj
J U V ^luuunv III I O 11 V lUJMI £JlA V UIJU IMU^UUU ^ VU JV OU y At JU	JT-------7 -------7 ---J ----- J w -------------------- —	v
bil vendar tako moder mož, svojo lajto prevrnil, kadar je vezalo, kakošen magnet jih je na se vlekel? Morebiti 1
od strane dež lil, ali se je po Tilnovi teorii od narave sfrišati in pomladiti dal?
ribius? Ali dobro pivo? Ali tako nizka cena? Vse to ne.
Bil je
drug važneji
vzrok: krčmar jim je vsem štirim na
Sicer je bil pa Spencir velik rodoljub in s filozofijo je Knafelnove dekrete jed in pijaco celi semester na kredo
zmiraj zvezal nesrečno osodo svojega naroda. Kolikorkrat je pridigoval včs razkačen : „Kaj nam pomagajo zgodnja Danica", ,
potem je pa pri dnarnici se vselej sam splačal
55
55
dušna paša"
Levstikove pesmi
„pratike",
in
družtvo sv. Mohora, če pa nimamo svoje filozofije?! Kako tirjati od naših meželjnov in uradnikov, da bodo narodni,
dajal,
je naredilo , da Môdrôs , Suka zvečer vsaki dan enaka toča padala
To
, Spencir in Lim opoldne in magari ko bi bila mlinskim kamnom so bili stalni gosti „pijanega srako-Nocoj je pa pred eno uro Kanalček Modrosa
perja.
srečal in vprašal: od kod da pride?
B
sem pri
če nimajo nobene filozofije?! Saj nimajo nobenega načela
in nobene sisteme, da bi se mogli po uji ravnati, zatoraj svojem stricu, ki je mesar v Nussdorf-u in mi je kakor so taki!" Tako je njegova blaga duša vedno zdihovala. vsak teden suho svinsko piece podařil; če pa ti, dragi
Neprenehoma je duhtal, po kterem načelu bi slovensko filo-sofijo v sistemo spravil in tako svoj narod za vselej osrečil, ker trdil je, da naša metafizika bo popolnoma različna od
5
brate
skupaj gostili
5 bokalov piva za zejo ugasiti plaćaš , se bomo pa
CC rr<______ „ *„ • „a_____:	,______
France mu počasi odgovori
idej
5
prekrasna misel
n
vpije Kanalček
starogrške,
nemške, angležke itd., bo skoz in skoz izvirna meni se ze sline cedé po „pekvati kraci
55
Izvrstna
le naprej.
bil
le najvišega načela mu ni bilo še dozdaj mogoce najti. Tihi je bil sicer pohlevna duša; v svojem obnašanju je vedno resen in zamišljen — za življenje mu je bilo
(Dalj
prihodnjič.)
243
Burka
kavani
t
Sred našega mesta
Kav
6 toj Í
y
Kavana prijetna
y
Da dali
slovi.
y
Nas Tone tam kuha
Za svoje možé Za enega wkavo1' Za druz'ga „ kafé".
Sred sobe prostorne
Je zêlen biljar, Mladenci tam naši Keglajo za dnar.
Od spredej proť trgu
Sta okenca dva Pred oknama mizi
Z 1 e s e n'ga lesá.
Krog mize okrogle
Igravci čepé, Postavljajo kamne, Koščene . se vé!
Poté se zidarji,
Le to je „kurjos Kar eden sozida, Podere mu sos!
«.
Pri mizici sledni Igra jih le pet Tako ukazuje
y
Mečesnov već let!
Možiček přiteče, Po svoje čenčá, Jo kroži in kroži, Ker bolj'ga ne zná.
Zdaj
yy
druka
•i
zdaj
yy
retta"
y
Strnadek vesel,
Kdaj koga „umbringa Kočevar je cel!
Tik njega pa kroka Gorenski Anton, In „foksne" uganja Lesjak ni zastonj.
u
r
y
Strgul a
éetrti,
Za mizo sedí:

Die ganze Front weiter To ga veselí.
Med njimi je peti
Zupanski pisar, Lisjaček ga draži, Pa nič mu ni mar!
Pri mizi nasproti „Lep K o r e 1" Od kraja se 6meja Na konec dobí.
molčí
y
Matiček je tiček, Se kar ne podá, Ker zmirom nazadnje
Blanš
enklo imá!
y
V
Železní naš Peter, Nas ljubljeni brat Donaša k veselju Dvojačico rad!
Čr ep elk o zaviha Si moško rokó: „Zdaj kar 6e podajte, Le rib če va bo !"
Planinski dolinar Je peti i grave, Med kamnje se sili, Saj kraški je slave!
Pri mizici tretji
Zabavlja nas „6tric": Die Laibacher sagt es"
r>
Ni
ves njegov „
Witz"!
Se M
se vcasi
Med kamnj
zgubí
yy
Da bi ga nabasal Zidarjem pretí.
Nas Jaka med njimi
Marsktero pové, Na zobe razglasi, Kar drugi tajé.
v
Ce Brez ar prisede
In skale valí, Pod Golovcom bliska Se iz jasnih očí!
Bernard prisopiha In sčene za njim, Ki ékornjo prijemlja
y
Da se ga bojim!
Še Drag
pride
In tretji in ta,
y
Svet Stefan pred vsemi Bi bežal z nebá!
Sred sobe so mize
Za
naše možé
Ki iskreno naših Pravic se držé!
y
Dva Janeza, Miha
In bojni Andri Pretresaj o z drugim Domače řeči!
y
Pri mizici temni Kvartavci sedé Pagateljna, monda Pa flike lové,
y
y
Do sedme, do osme
f
Po tem pa drugam Nekterega spretnije Se lunica dam!
Domače je gnezdo
Veselo je vse, Debelo, okroglo, Matevže le ne
Kavana je naša,
Domaći smo mi! e stopim čez vrata Po zelju diši!
Svojim prijatlom posvečil Hilar V,
Slovenski Pravnik
od dr. Razlaga se nahaja za bližje gg. naročnike v venskih čitavnicah v Ljubljani, Trstu, Celj
1
Marib
%
v Gor
y
v C
pri g. Furl
pošti v dotične kraje

u in u in
drugim se je razposlal po
pa pri gosp. Einspielerj
Da častito občinstvo nekoliko zvé obsežek ..pravnika
u
9
kazalo prvih 10 pol: Postave zastran
podamo mu začasno
rabe slovenskega jezika. Predgovor. Nektere pravniške be sede. Razredba oblastnij. Davščinska postava. Lestvica II navadne pisma. Preobraćanje ene veljavščine v drugo
Za
jemna pogodba. Obrestni preračuni. Zajemno (dolžno) pismo brez zastave. Zajemno (dolžno) pismo v srebernem dnarju. Zajemno (dolžno) pismo čez zrnje. Zajemno (dolžno) pismo v državnih dolžnih pismih. Zajemno (dolžno) pismo za vkupno sirotinsko dnarnico. Odstopno pismo za vkupno
sirotinsko dnarnico. Prošnja
za
predznambo zajemnega
pisma. Izrečenje za opravičenje predznambe. Prošnj
za
vknjižbo tega izrečenja. Zaj
(dolžno) pismo navadno
s stojno zastavo. Prošnja za vknjižbo navadnega zajemnega pisma. Davkarski plači 1 ui nalog. Odstopno pismo (navadna cesija). Prošnja za vknjižbo odstopnega pisma. Prisodba kake terjatve. Prošnja za vknjižbo prisojila. Plačilno pismo ali pobotnica.
Izknjižbena pobotn
Prošnja za izknjizbo
Kupna in prodajna pogodba. Notarstveni zapis. Prošnja za prepis. Kupna pogodba na rešilo. Prepodajna pogodba. Prošnja za vknjižbo prepodajne pogodbe. Prisojilo nepre-
za
knjizbo takega prisojila. Zenitni
makljive dogovori dogovoro
smrtnih prihodkov. Prošnja za vknjižbo takih. Menj
reci. Prošnja
in dědinská pogodba. Prošnja za potrjenje ženitnih
Prošnja za vknjižbo teh. Pogodba zastran do-
• • V
pravstvo. Lestvica I. (za menjice). Menjič
postava
Po
glavitni zapopadki od menjistva. Menj pristojne za menjične tožbe. Prošnja z£
?na pravda. Sodnije predznambo menjice
Menj
• V
oblika. Menjični protest. Prošnja za menjopravni
plačilni nalog. Prošnja za izvršbo I
II. stopinje. Rubežni
in cenitni zapisnik. Prošnja za izvršbo III. stopinje
beni
Draž-
pisnik. Naznanilo zastran vložbe dražbenega skupila
dražbeuega sku-
Prošnja za izvršbeno prisodbo in izročitev
pila
Prejemni list za položnijo. Pooblastilo
Dopisi

Iz Gradca. M.
Tretjega t. m. smo imeli pri tu
kajsni deželni sodnii zopet koneno obravnavo v slovenskem jeziku. Ker je obdolženec nekoliko nemški umel, je gospod
državni pravdnik vecidel nemški govoril; kar obdolzenec ni razumel, je pa gosp. predsednik poslovenil. Med poslušavci je bilo dokaj slovenskih pravniških učencov, kteri so tega
dne zadnjikrat slišali lepo slovenščino gosp. dr. Razí aga,
kteri bo, kakor slišimo, 20. t. m. odvetništvo v Brezicah nastopil.	i'.
Iz Dolenskega na Stajarskeni 10. julija. Strašna
nevihta se je včeraj čez naše okolice razpela. Precej po-poldne pritiši hud veter težke oblake čez višave planinske od severja proti naši nič manj kakor bogati Reihenburški fari.
Mrzla sapa běží pred bučečo črno nevihto.
Komaj
oblaki našo sosesko Presladol in Košenivrh (srenja Blanška) pokrijejo, kar se med strašnim bliskom in gromom toliko toče v taki debelosti vsuje, da tukaj in menda še nikjer se taka vidila ni. Malo trenutkov le, poldrug palec debelo po tleh; grojzd za
in ležalo je toče že čez
grojzdom, mladika
za mladiko
, vejica za vejico
pada; v hiši tam zadetega
kmeta se pa jok in křič z molitvijo ujema, da bi mili Bog vendar saj nekaj zelenega pustil. Danes pri vrocem solneu
in jokal se boš viditi toliko nesrećo! Vse kar je
je pozneje
poglej,
slana velikega četrtka žuljem kmeta na polju izhajalo, vse je pokončano. Se danes dopoldne
pustila, kar
cele koše kakor oreh debele toče iz kupa pod kapom na-grabiš. Pol ure skoraj na široko je ta nevihta kakor hud ropar proti Podsredi, Sv. 3 Kraljem itd. segla. Kar je pri
nas pustila, to tudi tam ; pošten kmet mi je rekel
y
da je
tam celó življenje dvojih otrok in več drobnice bilo v silni nevarnosti. Oj, kako žalostno je zdaj pri nas! Kje bojo re-veži kaj živeža dobili? Odkod bo kmet dnarja dobil, da bi davke plaçai, če mu ga trta ne dá!
Balant Sitar, župan, uradn.
244
V
Iz Konjic na Stajarskem 10. julija.
Domoljubi dobival slovenski narod obilo učenih in rodoljubnih mož
tukajšni so 30. dne p. m. razposlali sledeče povabilo: „Po
Tedaj slava jim
î
Tudi v ljudskih šolah slovensk
vsod hrepenijo ljudstva po narodnem izobraženju, povsod ucni jezik
nemški je z začetnim letošnjim šolskim letom čutijo narodi potrebo narodnega razvitka. Tota potreba se izključen iz ljudskih šol — svoje blagoslovljeno djanje lepo nahaja tudi in posebno med slovenskim narodom. Za tega razvija; od mnogo strani slišimo, da tudi na kmetih šolarčki voljo so se zbrali tukaj domoljubi in so sklenili, misel spro-žiti, naj bi se v Konjicah društvo napravilo, kterega na-
loga bi bila , za to skrbeti, da bi se slovenski jezik v be
sedi in pismu, posebno pa med udi društva, izurjeval, kakor kot nadzorniki ljudskih sol ukazujejo še dandanašnj
^	- «	__tf .	_ _	k	^ «	A	•	V • i 1 • •	1	1 t	V	•	V fl é «	«	«	v _
se drugod ze
godi.
Društvo bi se ne pecalo s politiškimi
dosegoval s tem, da bi
dobro napredujejo. Al vendar se nahajajo še nekteri de kani, kteri niso še slekli železne srajce, ki so jo bili oblekli pod vse- in samo-zveličavnim nemškim absolutizmom in ki
■jjÉflj' iř i |
5
telji mladino z naucenjem nemških besed mučijo
zadevami. Namen njegov bi se pa se nakupovale knjige, spisi in časniki, ki so o slovenskih zadevah in v slovenskem jeziku pisane, ki zagovarjajo pravice slovenske; da bi se udje v zbornici shajali, da bi tam
naj
tako prazno slamo mlatij eno besedo črhniti; molimo cn Oče naš
j
takih gospodih
bolj
je S
reh Ie
y
je bi
y
da pri vsaki sv. maši za-nje
da bi
poznali, da
naj di jim gospod Bog um razsvetlil,
imeli srovore o slovenskih rečéh.
»
Za materijalno preskrbo zatepajo neinske besede, se trati dragi čas
s tem, da se na kmetih fantičem v glavo
, kterega bi
društveno bi morali udi na vsak mesee nekaj malega pla
mogli porabiti za naucenje toliko potrebnih in koristnih ved
Da se pa zvé, ali bo mogoče družbo napraviti ali nosti vsakdanjega življenja
ne, je potrebno, da se popřej snidejo vsi
y
ktere je volja k
Iz Primorskega. (Prošnja do si. c. kr. deželnega
društvu pristopiti, ali
ga
saj
podpirati. Za ta shod je poglavarstva v Trstu.) V dokladném listu c. k. deželne
©
določen 20. dan tega mesca popoldne ob štirih v Anton financnega vodstva v Gradcu od 2. julija t. I. pod štev. 22 Štancar-jovi hiši „pri Jelenu" v Konjicah. Povabljeni so k (Beilage zum Verordnungsblatte fiir den Dienstbereich des
temu shodu vsi prijatli slovenskega naroda, vsi prijatli nje gove časne sreče, njegove dušne omike. V sredi med slo venskim ljudstvom, gledé na lep namen, se smé gotovo pri čakovati, da se bo mnogo slovenskih prijatlev snidlo". Bog daj srečo!
k. k
illirisch-kustenlandischen Finanz-Landes-Direktion Nr
ôsterr. Finanz-Ministeriums. Rediffirt bei der steier
so imena vasi na Primorskem tako popačene, da je groza
Da omenimo le nektere
namesti K
?
C
y
povemo
y
da C
namesti K
je pisano
B o rts-
lz Gorice 8. julija. T
i.
Danes sem zopet lep
berg namesti Boršt, Lacotuhe namesti Lakot
v V
dan doživel ! Na povabilo gosp. Vogrič-a, vodja tukajšnih glavnih šol, sem se podal z gosp. D-k-om, učiteljem više realke, v 4. klas slovenskega razreda k mesečni preskušnji. Po branji v nemškem jeziku in izpraševanji nemške slovnice je sledilo slovensko branje in preskušnje slovenske
namesti O c i z 1
B
namesti Bek
namesti Vod
y
L i p p o namesti L i p
y
i, V Mal
Oezisl dizza bezze
m ti 41	v	r	31U Y v
liči, Lussak namesti Sušak, Sroki namesti Široki,
namesti Malo ber d
Saleizhe namesti Z
Z v o n z h
namesti Z
itd. itd
Ker v posta
slovnice. Če so se naši Slovenčki že v nemškem dobro ob- vodajavnem oziru tako pacenje imen in pa tako silno po-
so bili prav doma v branju in v (slo- mankljiv pravopis se nikakor ne more brez škode trpeti
našali, v slovenskem
y
venski) slovnici, da je veselje bilo jih poslušati, kako so opomnimo si. c. k. dezelno poglavarstvo primorsko, naj bla-pazljivo poslušali in jasno odgovarjali. Zdaj smo prišli k govoli ukazati, da se te grde spake imen popravijo in da
računstvu, in ko me gosp. vodja popraša: v kterem jeziku
tišti
kdor tako rec prevzame, skrbi za dostoj
naj bi jih izpraševali, mu odgovorim
v slovenskem. Prišle sicer preb
so bile na vrsto ravno razmerke in priličja (Verhaltnisse und se piše C Proportionen) ; izprašujeva z gospod učiteljem zaporedoma
K
ne bo vedil
pravopis
y
y
zove Malob
Maloberd i itd.
y
da gr
za-nj
y
ako
• V
pa tudi ne, ako se
šolarčke v vodilih in v zgledih. Nisem mogel se načuditi, kako jim je šio vse od rok; brez obotavljanja so reševali
Iz Senožeške fare 12. julija.
tošnje letine vam ne morem še nič
Z
*)
Od le
izgled,
prav gotovega povedati.
in nikoli niso pogrešali računstvenih izrazov, Sena bo brže manj kot lánsko leto, zakaj trava je zlo
vsaki
akoravno se jih pri razmerkah in priličjih obilo potřebuje
y
redka; kar pa se tice
drugih pridelkov
y
Vam bom vedil še
in smo račuuili v celinah, delinah in mešanicah. Ne zado- le cez dva mesca kaj povedati, zakaj juli pa avgust pri voljen s tem, da so mi fantiči znali vse računstvene izraze nas letino razsodita. Vkljub vseh mrzlih dní in nocí, ki
in bavši se, da bi se ne bili tega le iz glave naučili, jih smo jih zavoljo obilega dezja dozdaj imeli, polje lepo stoji;
prave gorkote pa ni še bilo, in res čudno je to, da vsi sa-
zacnem na vse strani pretresovati
, in mogli so mi vsaki izraz razlagati in potem še nemško ime povedati. Al tudi
deži so pri tem vremenu zlo
zgodnji
in da se nadjamo, da
tu mi niso nič dolžni ostali; prepričal sein se popoloma, vendar spet enkrat bode letina dobra, da v tej šoli pravi duh biva. Vrli njih učitelj je gospod
11. t. m. je bil
pri nas hud vihar; al kaj še to je proti toči, ki je, kakor
Simčič, ne le
iskren rodoljub, temuč tudi v vsem izvrsten slišimo, v vipavski dolini, in najbolj pri Št. Vidu in
učitelj
• V
, cesar je pnca ravno omenjena
skušnja, da
med 97 Slapem, blizo polovice grojzdja pokončala.
šolarčki jih bo blizo 90 šolo dognalo. Omeniti moram še to
Iz Zeleznikov 7. julija. *^) Dež je přetekli teden se
okoljšino, da slovenski kot učni jezik se je še le letos nokosam precej zlo vpeljal, in da so težave tem veče bile pri naučenju teh-
nagajal ;
zadnje dni je bilo veudar bolj
solncnato vreme in spravilo se je mnogo prav lepega sena.
niških izrazov za mnogolične predmete. Ako so pa ti šo
Žitom je bii sneg velikega tedna slabo vstregel; polegle so
larčki pod krepkim vodstvom njih marljivega in neutrudlji- bile zelo. Ječmen se bo najbolje obnesel. Koze so se dobro vega učitelja v osmih mescih — ker tukaj se začenjajo udomaćile med nas. Vedno še kdo na novo za njimi zboli ; šole z novembrom — vse overe in napake premagali in v k sreči pa ne mrjejo Ijudje. — Da pri nas pri tolikih vo-
vseh predmetih tako lepo napredovali — je to živa priča, dotocih in tako majhni skerbljivosti starišev večkrat kako
otročč v vodo cepne, pac ni čuda. Te dni přišel je bil
da slovenski jezik je za solo prvič popolnoma pripraven. m
drugie , da prava hitra in temeljita omika se dá doseći le zopet neki fantek v vodotoč velike v maternem jeziku. Tudi v 3. in 2. tečaju slovenskega razreda se učenci pod vodstvom iskrenih učiteljev, ki sta nneti rodoljub gosp. Toman in pa gosp. Leban , dobro ob-našajo in v slovenskem jeziku jako napredujejo. Ne morem se zdržati tedaj, da ne bi očitno pohvalil nevtrudljivega
po omotici fantovi soditi, připlaval je že precej deleč. Komaj pa ga zapazi 8 let stara šolarica
fuzine, in kakor je bilo
J erica Hro vato va
vodja glavnih učiteljev, ker
šol
y
gosp. Vogrič-a in že omenjenih gospod
Vemo, da nam ne bote zaměřili, ako zavoljo premalo prostora to, kar obširno ponavljate zoper Deschmannov in Kro-merjev govor, povzamemo v zahvalnico dr. Tomanu razglašeno
v današnjem lista.
oni so, ki stavijo trdno podlago, po kteri bo **) Prevodi ne. Sicer pa: brž ko bomo mogli.
Vred. Vred.
je ime
pogumne
deklice
popolnoma iz vode potegnjen in zbrihtan.
ze se v obleki zapraši v sredo ronovka Codelli-ova botra bila. Na pismo, ki jo je strelska
družba poklonila Njih veličanstvu cesarju, so ji z odpisom
vodotoča in fantka h kraji pribaše , kjer je bil od drugih
Kar národno
zavest zadene, sega tista tudi pri nas vedno bolj med prosti
j
po svojem prvém general-adjutantom naznaniti blagovolili
da ji v spomin darujejo svojo doprsno podobo, ki jo iz narod. Imeni Toman in Cerne izgovarjate se že povsod brona že izdeluje mojster Fernkorn. Snidlo se je k temu
nasprotovavcov pa je gnjusoba sled
spostljivo, ime njunih nemu domorodcu. Ako naša prislovica že tako, jutri
tacega, ki danes
zopet drugač misli, imenuje „figa mož", kakošno
streljanju tudi strelcov iz Celovca, Trsta, Gorice, Gradca Maribora itd.; kteri bojo prvaki, bojo še Ie danes tarče ka zale. ■^■■■■li laflH

Veliko ljudi je vse dni ogledovalo olišpano strelišče ime bo Ie dal narod slovenski takim, ki teptajo tirjatve in razpostavljene dařila; marsikdo pa se je čudil, da de-
y	^
zela nasa ni bila nadomestovana v zastavah, kterih je
njegove z nogami, bijejo ga pred celim svetom v obraz m
z a taj uj ej o pravice njegove? Poglejte v dogodbe sv. pisma, migljalo povsod obilo, Ie — dežel ne ni bilo vmes! V takih in našli bote pravo ime! . f.
Iz Ćemšeiiiške okolice 8. julija.
J. Le vični k. Veseli smo
brali, kar so „Novice" v 26. listu z „Učit. Tovarša" iz Jelšan povzele; al še veselejší in z nekim ponosom Vam
okoljšinah ni bilo tedaj napak, ako je iz strelišća šel telegram v — Frankobrod.
Družba nasa za dnarno pripomoć obrtnikom iu
rokodelcom je ravnokar izdala račun svojega opravil-moremo povedati, da to, kar se tam ima po uradnem ukazu stva v preteklem mescu, iz kterega se očitno vidi, kako
lepo spolnuje svojo dobrotljivo nalogo ; 34 razposojil z 5630
zsroditi. se je v
čemšeniški naši farni šoli že popolnoma
7»	7	O	>	«	,,.VJV «VW.Vl.jl.V lIH.t/^VJ	IHUj/UUVj.. U UVVV
vpeljalo leta 1860. Sploh se naša šola pod skrbjó domo- gold, je ta mesec na novo dala, 28terim pa je podaljšala ljubnega gosp. fajmoštra K. Hueber-ja veliko trudi, da se posojila z 4170 gold.
mah trebi našemu maternemu jeziku in se šolska naša
mladina vadi čistega slovenskega
(Poslano.) „Novice" so
jezika; grdi grmanizmi dale, da je družba čitavnice šla s
pove
v poslednjem listu Smarne gore v Medvode.
v
Mo
gla
je tedaj 111 čez brv pri Medvodah , pri kteri mora
člověk testament narediti, preden se zlasti ponoći upa čez.
krajnske sprahe" se pokajo kakor zajci na lovu. Domo-Ijubje ne potřebuje posebnih ukazov; kogar le ukaz vodi,
je že slovo dal domoljubju. Le toliko je treba, da človeške Al ker „Novice" pri oni priliki niso nič omenile te nevar
postave ne zatirujejo natornega (božjega) prava, in domo- nosti, naj pa jaz omenim. Okrajnemu poglavarju g. Pajk-u ljubje ima polje obširno za delavnost svojo.
Iz Cateža pri Trebneni 10. julija. V moji bližini
gré čast in hvala, da skrbi za dobre in varne poti. ga prosim, naj
gré enkrat pog
Lepo
íedat, da vidi „hudičev most",
ima neki kajžar 12 mladih jerebic, ktere je domaća koklja	al prosim ga tudi lepo, naj ne gré čez-nj , ako se mu
izvalila; kaj lepe so in krotke; vse s kokljo zunaj hodijo.	rado v glavo zvrti. Od Medvod do Kranja ni nobenega
Ako bi ta živalica koga veselila, jo lahko dobi s kokljo	mostu več čez Savo. Daje tedaj potreben sploh, ni dvoma; vred. Le meni naj se naznani, kam naj se prinese.
Iz Ljubljane.
r
Vil. Sanoskar, priv. učitelj. V poslednji seji pravoznanskega
društva 4. dné t. m. se je prvič
oznanilo, da
da pa je poprava brez odlašanja potrebna, vsakdo vé, ki je kdaj svoj trezen život basal čez to strašno podrtijo
kaj še Ie tak, ki „ni prav trden na nogah." Slišal sem
sila
žnica sedaj že šteje 356 zvezkov pravoznanskih knjig, ki so
«=>	v«.., ... „».•	»«v.. ««
družbina knji- da někdo je že daroval 300 gld. za popravo;
*
y
kjer
??
društvu večidel darovane bile.
Zbor je sklenil, naj se
kola lomi", naj bi se potrebno ne odlasalo dalje!
(Pobérki iz raznih časnikov.) Pod nadpisom oba njegova tajnika, gospoda dr. Etb. Costa in Kapretz, v „Gesangsvereins-Fehden" je „Pressa" v dopisu iz Ljubljane
družbenem imenu udeležita velikega zbora pravoznancov, přinesla te dni napad na prof. Nedveda in pevce čitavnice
kteri se bo na Duuaji zacel konec mesca avgusta t. 1.
y
Po nasvetu gosp. dr. Janeza Ahacic-a je zbor izvolil odbor,
kteri naj v pretres vzame vprašanje: kaj da ima krajnska že od znanih dopisúnov přejel,
dežela tirjati od cesarske vládne kase iz tega, da se je pod Francozom deželno premoženje deželi odvzelo in v vladno kaso potegnilo. Po predlogih, ki jih bo ta odbor iz-delal
ki jih imenuje „die Jůnger des Apostels Bleiweis". Vrednik Novic" ima tako veliko shrambo za vse priimke, ki jih je
da tudi še „aposteljna" lahko
»
spravi va-njo. To je tedaj le navadna sala, za ktero sloni več mar. Al da dopisun govori
naj tadaj celi zbor to rec pretresuje.
venskemu „Moniter-u o „razporu pevcov" ,
CC
vprašanji gosp. dr. Ahačič-a: ali imajo politične gosposke s trte zvija razpor/če ga drugod ne najde. Da kor čitav
za-se v izpeljavi gojzdnih postav take na- nice naše po številu in glasih veliko presega filharmonični
, to le dar je Božji, ker Bog je tako naredil, da vsak
o kterem zdaj ni ne sledů ne daljnem tirú ni kjer, to spet očitno kaže, da strast nemškutarska
pravico, same
prave vpeljevati, ktere le v pravice gojzdnega posestnika
spadajo, kakor, na
priliko, les
v gojzdih izkazevati itd., je
koř,
domoljub naj raj i po domace poje; saj je ze Presem pel, ko
bilo dokaj sèm ter tjè govorjeno, pa nič se ni glasovalo in je pušavček tožil Bogu slavca, rekoč:
nic sklenilo.
"V	f
Čitavnica ljubljanska je přejela te dni sledeči odpis
ti
si. Ijubljanskega magistrata: „Da se je nas domači polk
pri
svojem dohodu v domovini spodobno sprejel, je bila po mestu bira vpeljana, pri kteri so se tudi častiti udje čitavnice
Lej, kalin, debeloglavec, Trdokljunast kos je svoje Peerai pustil, lepši poje, Podučit ne dá se slaved"
r>
i
Al Bog slavca ni posvaril Le posvaril je pušavca: Pusti peti moj'ga slavca, Kakor sem mu grlo stvaril!"
tako radovoljno udeležili, da je njih dodatek 192 il. znesel. Za tak v primeri z drugimi prebivavci obilni dar se zahvaljuje mestna gosposka očitno vsem deležnikom po pri-
Da pa kor čitavnice ni sovražen íilharmoničnemu, tega živa priča sta dva najbolja pevca, ki po željah gosp. Ned-vedovih pojeta pri filharmoničnemu koru, pa sta pevca naše
avnice. Tedaj le to, da kor čitavnice od dné do dné
v •
t
cujocem listu. Magistrat v Ljubljani 5. julija 1862. Mestni bolj
da ga vodi tudi g. Nedved, je dopisúnu „Press
predstojnik Ambroz."
nemu" strašen trn v peti, čeravno malo pred hinavec pravi
Ko so přetekli teden na koncu Hrenovih ulic kanal „man soil nur die Kun st pflegen
u
Nedved stojí
_ _ r-----... ------ — -----—V —-----««-v r—•	-------
kopali, je neki delavec najdel v klobucini z dratom ovezani vsemi strankami; njemu je le za pesem mar in ne za poli
đ
20 cekinov; ker jih je za
tutke imel, jih
je večidel raz

delil otrokom in kmetom; le kakih 5 mu jih je ostalo, ki
jih bo menda kupil ljubljanski muzej ti iz 17. in 18. stoletja.
Tri dni že pokajo puške na
Pravijo, da
so cekini
tiko
mojster vodil.
in ker je v podućevanji in vodstvu petja dovršen
lahko, če bi treba bilo, še tretji in vendar bi ne zanemaril nobenega
laski
kor
Da
j?
Pressni"
stre liš u, kjer
bil
střelci sužnik filharmoničnega družtva, je ravno tako predrzno
dopisun z gosp. Nedvedom tako ongavi, kakor da
praznujejo 3001etno obletnico njegovo. Začetek je bil z slo- kakor je karakteristno to vesno maso pod prostim nebom in blagoslovljenjem nove auf weiss"
?
strelske zastave, ki čez 500 gold, veljá in ki je gospá ba
kar smo danes prvikrat „schwarz da nemšk „Vollblut" mora biti, kdor si kruh služi pri ljublj. filharmonični družbi!! Saj drugač se
brali
346
ne dajo razumeti dopisuuove besede: „er musste danu na
tionale Sympathien
haben, weil er Cehe
ist.
u
Laško. Zdaj je gotovo, da vlada rusovska je brez Ker je pa laž vgeh pridržkov priznala lasko kraljestvo pod vladar
edina sol, s ktero znani dopisuni potresajo svojo neprebav- stvom Viktora Emanuela. Minister Ratazzi je naznanil
to novico državnemu zboru turinskemu in rekel, da Napo-
ljivo kuho, kvasi „Pressni" pisač tudi to , da so „Novice"
da
napadle Nedveda zavoljo Trzica, ceravno celi svet vé so stresle 1 e tistega pajaca , pevske veselice man will" —
y
ki je v „Tr i es t er ci" iz
leon je veliko pomagal; dalje je zboru
napovedal, da
tudi
pod naslovom „man mag sagen
was
pisar se
délai „demonstracijo" protinárodno. H koncu milo toži. „dass die ..Partei der Deutschgesinnten"
pruska vlada je ravno to storila in da zdaj, zunaj av strijanske vlade, vse velike vlade kraljestvo laško spo
znavajo v vrsti velikih vlad.
Za Avstrijo je to, da tudi
y yy
yy
an
Farblosigkeit
und Mangel an Entschiedenheit k ranke"
y
ruska in pruska vlada ste se vstopile na stran laške vlade, zlo zlo pomenljiva prigodba in to toliko bolj , ker se iz
menda se že bojí, da bi se ji kadaj celó ne zapelo: Pariza že raznaša govorica, da so ruska, francozka in laška
„requiescat in pace

Novičar iz domačih iu ptujih dežel.
Iz Dunaja. (JLz državnega zbora). Zbornica gosposka je pretresala přetekli teden stroške ministerstva
in bogocastje, vinski
in
za mornarstvo in vojaštvo, za nauk mestni davek itd. in je potrdila te zneske tako kakor jih je sklenila zbornica poslancov. Kakor v zbornici poslancov, je bilo tudi v zbornici gosposki vprašanje zastavljeno mi-
nisterstvu: kaj je storila vlada, da se odvrne škoda
y
ki bo
Avstrijo zadela po kupcijski zvezi med prusko in francozko vlado, in ali ne misii pristopiti v colno zvezo nemško? Minister unanjih oprav je obljubil kmali odgovor. — Zbornica poslancov je pretresala stroške državnega rudar-
stva, stroške ministerstva za kupčijstvo
in obrtništvo, stroške
računskih gosposk itd.
Osnova novega davka za zga
njice v takih mestih, kjer se plačuje vžitni davek (vžit-nina), določuje davek od vedra sladkih žganjic za Dunaji po 5 gld., v druzih vžitnini podvrženih mestih razun Bene-
škega po 2 gld. 50 kr.
y
od žganja, ruma in araka na
Dunaji 5 kr., v druzih mestih
2 V2 kr. Pri
narejanju zganja
in zganjevega cvetja je vzitnina za vedro in stopnjo na Dunaji določena na 11 kr., za druge mesta 85 kr., vlaških
mestih po 14°/10 soldov za somo metriko.
Prošnja družbe
v
Concordia" , naj bi državni zbor Njih Veličanstvo cesarja prosil za pomilostenje zavoljo tiskarnih hudodelstev obso-jenih dunajskih urednikov, ni pri većini državnega zbora nobene milosti našla, kar se je že pred vedilo.
Po naznanilu „Wien.
Ztg
" se v toplicah Kisinških zdravje presvitle cesarice tako boljša, da je že spet na trdnih nogah; pred malo tedni so jo v toplice še morali nositi.
Stroški za napravo novih papirnatih desetic zna-
šajo nek
23.550 g
old.
Iz Koroškega. Kupčijski minister je
zagotovil po
slanca Tschabuschnigga, da bo z vso silo zahteval, da se železnica med Mariborom in Celovcom že letos za vožnjo odprev
Cesko. Iz Prage. Po „Narod. List." je slavni goslar
S veći n tukaj dva koncerta dal; vse je nadusil; najveći umetniki ga hvalijo. za kristjanstvo na
Za Crnogorce, kteri kri prelivajo
Turskem, so
tukaj in po deželi dosihmal
že nabrali 1500 fl. in 7 centov cufanja, povojev, perila itd.
Iz dežele se sliši
za vse pridelke, to
y
da je
ondi letošnja letina
je, na polji
V •
in pri zivinoreji neizrečeno
Celó nič posebnega ni, da imajo krave in koze po
dobra. MÊ^^^^^^^ËÊ^^^^^^^^^^KKÊÊÊ^^^^^^ dvojčke in trojčke! Neka koza je v vasi Matani povrgla še celó petero kozličkov. Sadja bo, kakor še kaže, na Če-
skem tudi toliko, da se bodo drevesa pod tezo njegovo sibile ker ondi spomladanski mraz ni drevesom nobene škode pri-zadjal kakor v druzih deželah.
y
vlada sklenile med seboj skrivno pogodbo zastran turskih homatij. Ker po tem takem Avstrija samica ostane, je
da
v deželah
sedaj, ko se pripravljajo viharni čaši, toliko bolj treba Avstrija svojo moč išče v sami
y
sebi, to je
y
svojih, ki jo bo tudi našla, ako spolne vsem narodom njih pravične in poštene želje in se kmali poravna razpor med
Kaj zdaj spet namerja G ari bald i
Odersko in Hrvaško.
nihče
y
ne ve; to pa je gotovo
y
da se za kaj pripravlja, ker
v Sicilii zbira svoje krdela in od več krajev vrejo prosto
voljci k njemu
Kralj portugaljski se bo oženil s prin
ceznjo Marijo Pijo, mlado hčerjo kralja Viktor Emanuela, kteri so bili sv. oče Piji IX. boter.
Poljsko. Iz Varšavě.
Kmali ko je carov na
mestnik veliki knez Konstantin srečno přestal nevar
njegovemu, je sprejel duhov
nost, ki
je zugala življenju
v * .
scino in gosposko varsavsko ter ji rekel: „Popolnoma sem
si svest, da tega hudodelstva ni poljski narod kriv; če bi pa tudi bil, ne bom zavoljo tega nič drugač ravnal
da se osreči Poljsko.
u
Hudodelnik, ki je
po careviču střelil
f
T
se imenuje Jaroscynski in je sivarski pomagač. Le en glas srditosti gré po celi poljski deželi o tem hudodelstvu ,
o
u
pravi, da „po poti hudobije se ne
kterem „Gazeta poljska pride do dobrega."
Srbija. Iz Beligrada. Tukaj je vse na vojsko pripravljeno. Trgovci in tudi drugi mestjani zapušajo mesto, kjer 14.000 rednih, dosluženih in prostovoljnih vojakov pri čakuje klica na boj zoper Turka.
Romaiiija. Iz Bukureštu. Sviloreja, ki se je še le pred 4 leti začela, je dala letos že 7 milijonov ok zdravih kokonov (oka je po naše 2l/2 funta); kupci iz Laškega in Francozkega so vreli le-sem in kupovali semena.
Angležko. Iz Londona 11. julija. Danes so se v
razstavi oklicali razstavniki, ki prejmejo svetinje in pohvalnice. Med 1506 razstavniki avstrijanskimi jih 502 dobi svetinje, 372 pa pohvalnice. Slovesnost je bila velika; blizo 80.000 ljudi je bilo priča.
Tursko. Turke tepó na vseh krajih. V Albánii, Hr-cegovini, Bosni, Crnigori — povsod jim žalostna poje. Pod poveljstvom Derviš-paša je bil spet 7. in 8. t. m. med Gazko in Hito kervav boj ; Turki so toliko vojakov in ži-veža zgubili, da se je cela armada skor razkropila ; Crnogorce je vodil Peter Vukotić, Hercegovince pa Luka Vu-kalovié. Podoba je, da Turkom zadnja ura bije v Evropi, ako pritisnejo še Srbi.
Današnjemu listu je priložena 22. póla „povestnice
a
V
življenje; časniki
Ogersko. Iz Pešta. Spet se giblje tukaj živejše banaske 5 fl. 82.
Žitna cena
v Ljubljani 12. aprila 1862. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 82.
turšice 4 fl. 5G.
soršice 4 fl. 56.
pretresajo, kar jim
zeitung ugibati daje;
vladni časnik „Donau-, al ker danes govori tako, juter tako,
rez 3 fl. 70.
jećmena 3 fl. 10.
prosa 4 fl. 6.
ajde 3 fl.
83.
oves 2 fl. 36.
se ne morejo ničesa prav prijeti, in zato smo še danes tam
y
kjer smo bili lani.
Zlo enaka je tudi naHrvaškem.
Kursi na Dunaji 15. julija.
Iz Tirolov. Iz Bocen-a. V okolici naši je grojzdje že večidel zrelo.
5
o
metaliki 71 fl.
kr.
Narodno posojilo 82 fl. 5 kr.
Ažijo srebra 24 fl. 75 kr, Cekini 6 fl. 6 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik«