179. številka Ljubljana, v torek 5. avgusta. XVII. leto, 1884. i lahaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vho leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Prana Kolmana hiši, „Gledališka stolba", Upravništvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Novi glavi. Kranjska je dobila zadnji čas novega predsednika deželni sodniji in novega škofa. Ni treba poudarjati, da je njiju prepričanje o naši narodni stvuri za iihh posebne važnosti; dubovništvo posega pred vsem v notranje duševno življenje naroda; urad-nistvo, posebno sodnij ako, ima poslu z javnim narodnim Življenjem in ima zaradi tega tudi velik upliv nanj. Za glavo našega duhovništva nam ni tolike Bkrbi, ne toliko, ker smo čuli, da je slovenske narodnosti, ker je ud tega in tega društva, nego zato, ker dobro poznamo našo častito duhovščino, da je ne omaje v njenem narodnem prepričanji najhujša sapa in najhujši vihar. Novemu duhovnemu poglavarju Kranjske torej ne bode treba polagali novega temelja v blagor našega naroda: ako hoče delovati uspešno, mu je zidati le na dosedanji podlagi, vsako drugo vladanje je nemožno, ker je nenaravno. — Drugače je pri glavi večjegn dela kranjskih sodnij. Dosedanji predsednik je zvesto podpirtd glavno nakano predsednika višje deželne sodnije: slovenščini, nagemu materinemu jeziku, kolikor moč zapirati vrata svete pravice. Ko je minister Pražak po dolgem drezanji izdal znano jezikovno naredbo in je bila ista že povsod drugod uradnikom objavljena, samo v Ljubljani ne, drznil ao je jeden gospodov vpra-Sati bivšega predsednika : je li res že prišla pravosodnega ministra naredba zaradi jezika. — „Da, da je že tu, dejal je gosp. Grčar, a jaz vam je ne pokažem!" Iz tega vzgleda se vidi, da je mož, kjer le možno, zaviral ravnopravnost. Pri tem zaslužnem delu podpiralo ga je zvesto vse stareje uradništvo in tudi marsikateri mlajši Saulus. Taki sjioznavalci bili so namreč, — vzgledov imamo več, — njegovi posebni ljubljenci. Samo da Bi bil „von der Ver-faasungspartei", pa se je večkrat zamižalo z obema očesoma; trebalo Be ti je samo parkrat postaviti po robu proti slovenskim ulogam in drugim našim — nepotrebnim zahtevam, pa si po dobri priporočbi o prvi priložnosti stopil za stopinjo višje. Tako se jo sicer noše uradništvo v tem oziru mnogo pohujševalo; ta je imel rodbino, tega je vspodbujala častiželjnost in: upogibali so se očetovi volji. Na ta način Be je doseglo, da so objavljenja skoro vseh sodnij, stoječih pod deželnim sodiščem s prav malimi izjemami le nemška; na sodniški deski in v uradnem listu, čitaš ako znaš nemški, kedaj se bode prodalo to ali uno zemljišče, koga iščejo itd. Ve ini prebivalstva pač tacih stvari j ni treba vedeti?! Doslej se je dalje precej v klici zatrla ne-preklicana želja, da bi se uknjižen ja v zemljiščne knjige upisavala v slovenskem jeziku, nego upisuje se vse po nemško s popačenimi, da, rekel bi, večkrat oskrunjenimi našimi krajiumi imeni vred. In pri okrajni eodniji, ki bi imela biti vsem drugim uzor, pri mestno delegirani sodni j i v Ljubljani ne smeš izreka slovenske stranko napisati slovenski in ako si njen zastopnik, ne smeš ga sloveusko nare-kavati. In to ni jedino! Pri vsaki priliki podstavijo ti nogo, o vsaki priložnosti nagajajo ti — ker to ugaja pač višjim. To vse pa se dogaja javnosti na kvar in vzlic določnim besedam zakona ter njega razvidni volji. Iz tega vidi lahko vsak kdor ima oči, koliko nam še treba do ravnopravnosti, koliko je še dela in naporov pred nami, da polagoma korak za korakom priborimo več tal našemu jeziku. V sodnih sobah Ljubljanskih je slovenščina zares še pepeluha, nekako pisano se gleda, dočim se nemščina na vzvišenem meatu šopiri. Pri t»»cih okolnostih pa stanje predsednika deželne sodnije ni lahko. Odločno mora pokazati, da je minula doba absolutizma iu reakcije, da se zakonite naredbe glede ravnopravnosti našega jezika ne dado zvijati kakor trta, nego da je spolnovati na toliko in toliko mestih o tem izrečeno voljo zakona; da lizunstvo in klečeplastvo onib, ki tajo lastni rod, ne velja nič, nego da o zaslugah uradnika odločuje se.mo njega sposobnosti in pridnost. Z jedno besedo mi pričakujemo, da se ne bode nadaljeval regiment bivšega predsednika, nego upamo, da bode novi gosp. predsednik, ki ga kot jnko pra-vicoljubnega moža poznumo, z vso močjo odpravljal velike napake ter nam pomogel do pravice — vsaj druzega nečemo nič! dr. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) I. Razredba obrtov. 1. Izdelovanje kovanega blaga. Kovači (konjski, ročni, navadni in verižarji), nožarji, žtbljarji, pilarji, ključavničarji, kleparji, bru- sarji, kotlarji, pasarji, kovači živinskih zvoncev, zlatarji in srebrarji, zlatoklepi. 2. Izdelovanje orodja, instrumentov in pr e v ozi 1. Kolarji, stavbarji mlinov, izdelovalci turnskih ur, optiki, izdelovalci decimalnih tehtnic, orgel, harmonik, glasovirjev, puškarji, izdelovalci gredaš. 3. Industrija zemljin, kamnov in glinin. Apneničarji, lončarji, izdelovalci kapnikovine, opekarji, cementarji. 4. Industrija lesu, kostij in jednakih t v a r i n. Bičarji, rešetarji, sodarji, strugarji, pozlače-valci, stolar ji, mizarji, slammkarji, glavmčarji, Žagarji. 5. Industrija usnju, kož, ščetin in dlake. Strojarji, irharji, jarmenarji, sedlarji, žimo-prejci, krtačarji. 6. Tekstilna industrija in izdelovanje knjigoveznih del. Predilnice za volno in tkalnice, vrvarji, izdelovalci cerkvenih paramentov, premarji, nogovičarji, dežnikarji, vuljavci sukna, brivci sukna, tapetarji, knjigovezi. 7. Industrija obleke in lepotnin. Šivilje, krojači, čevljarji, rokovičarji, krznarji, modistke iu izdeiovalke lepotnin, cepiču rji, klobučarji, lasopleti in lasničarji. 8. Industrija živil. Peki, medeničarji, količniki, slaščičarji, voje-ninarji, žganjarji, mesarji, klavci drobnice, mlinarji. 9. Kemična industrija. Klejaiji, izdelovalci čistilnega prahu, pepeli-čarji, izdelovalci barv, milarji in lojarji, voščeni-čarji, izdelovalci lanenega olja, izdelovalci koiomaza, stope za čreslo. 10. Stavbeni obrt. Stavbeni podjetniki, stavbeni mojstri, izbni malarji, barvomazniki in lukirarji, zidarji in zidarski mojstri, tesarji, dimnikarji, skriljarji, steklarji, kamnoseki. 11. P o 1 i g r u f n i in umetelni obrt. Cvetličarji, graveiji ali doibci, podoburji, fotografi, tiskarne in litografije. II. Trgovina. 1. Trgovina z blagom. Trgovci s pijavkami, čebelami, ribiči, trgovci s perutuino, z živino, s predivom, h sadjem, vrtarji, LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip LevIČnik.) (Dalje.) V. Jedno dobro uro smo se vozili od Mozirja, ko se cesta od jugovzhoda proti severozahodu zasuče in se nam izza ovinka cerkev sv. Frančiška Ksav. „Na Stražah" nasproti zablišči. Ta cerkev, ob nizk>m griču „Hom" postavljena, bila je v sedemnajstem in osemnajstem veku imenitna, celo od „venčanih glav" obiskovana božja pot, kojo so obiskovalci kne-ževskih rodbin posebno bogato obdarovali. Še sedaj je posebno iz savinjske doline ta božja pot močuo obiskovnna, ali svojo nekedanjo slavo je izgubila. Utopleni v razgled na resnično lepi, z imenovano cerkvijo ozaljšani holmec, nesmo zapazili v senčnatem kotu na desnej strani ceste ležeče cerkvice „v Okonini", še le voznik nas je na njo spomnil in dostavil: „Tukaj so umrli Orožen". Tih in otožen je kraj, kjer je veseli pevec, ki še veduo v spominu prebivalcev doline živi, preživel — omračen na dubu — sadnje ure svojega življenja in kjer je tudi leta 1875 umrl. Pri sv. Frančišku na Stražah počivajo ostanki pesnika toliko priljubljenih pesnij „Kje 30 moje rožice?" nMrzel veter tebe žene" in tam so mu tudi njegovi čestitelji postavili skromen nagrobni spo menik; tužni kot Okouina pa vzbuja v mimogredočih spomin na „Savinjskega slavca" — naroduega pevca Orožna. Zdaj se cesta zasuče po mostu, ki je na v sredi struge ležečo skalo naslonjen, na desni breg Savinje; urno zdrčimo mimo vasi Radomirje in dojdemo kmalu do konca gorenjosavinjske kotline, na Ljubno. Ljubno je sicer največji trg gornjesavinjske doline ali vender ima jako skrito lego; stisneo je tako mej gorovje, da se ne vidi skoro poprej, nego da Be pride vanj. Mnoge njegove hiše razpeljano so brez vsega reda po precej strmem levem bregu Savinje, ulice slabe, glavna ulica tako navkreber, du Brno morali pred trgom raz voza stopiti, Bicer bi nam bili konji v srtdi trga opešali. Ravno oudu, kjer so omenjena ulica z obsirnejim prostorom, koji se menda kot gluvui prostor smatra, veže, jo hiše od obeh strani tako ozko stisnejo, da se je čuditi, kako da se morejo po tej soteski vozovi srečavati in izogibati. Hiše na vsakej struni te soteske pa tudi očividno kažejo, da marsikatere trdo v rebra dobe, kajti jedna stoji že komaj na treh vogalih, četrtega bo jej vozovi v pravem pomenu besede odbili. Človek se, ko pride jedeukrat vrh tega vratolomnega in rogljotega klanca res oddahne in je vesel, da si ni kake noge polomil. Ljubno nema razen zdravega, Čistega zraka, izborno okusnih postrvij v gostilnah in precej živahne lesne trgovine nika-koršnih posebnih znamenitostij. Ležeč v gorenjem kotu doline, odstranjen od okrajne ceste, ki Mozirje z Gornjim gradom veže, je ta trg čisto osamljen in pozabljen. Samo po letu, kadar hodijo tujci v Solčavo, je tukaj življenje nekoliko bolj živahno. Kadar pa tisti čas mine, povrne ne zopet prejšnji mir. Tudi prebivalci so le bolj priprosti, po modi oblečenih „gospndieev" in „frnjlic* bi zaman iskal tukaj, Ljubno „piiije iu fraka" menda še videlo ni. Nj trgovci z zelenjavo, z žitom, s senom in slamo, s predivom in konopnino, z zelišči, z deželnimi pridelki, z lesom in ogljem (premogom), i ogljem, z mavcem, apnom, oblami, s svinčeno gladkmo, z železom, železnino, zUtn'iio in srebrniao, prodajalci žebljev, trgovci z glusoviri, s šivalnimi stroji, posodami, stekleninami, z galanterijskim blagom, lesovino, drobninu, s hišno opravo, z norimberškim blagom, igračami, s kožami, z usnjem, žimo iu žimna-timi rešeti, bombaževiuo, s cvetlicami, prejo, proda-jalnice mešanega blaga, trgovci s cerkvenimi pa rameni i, platnen m blagom, z manufakturnim blagom, somnjarji, trgovci z modnim blagem, pozamentari-jami, ovčjo volno, s krojnim blagom, suknom, z belim blagom, volno, s klobuki, prodajalci čepic, trgovci z oblačdi, dežuiki in aolnčmki, z obutalom, s slamniki, perilom, prodajalci pisne priprave, trgovci z dišavami, s specerijumi, z južnim sadjem, prodajalci slad<• i |a iu kave, trgo\ci z delik&tesam', meden.narni, sadjem, kislim zeljem, z vojeuinami, maslom, s slanino, z divjačino, s aludčieanii, z žganjem, prodajalci žganja, trgovci z vinom, lauenim oljem, prodajalci petroleja, trgovci s kolomazom, z voščeumami, barvami, s parfumerijami, prodajalci kruhu, trgovci s kisom, prekupci, kramarji, trgovci z moko, prodajalci soli, trgnvv z vikrualijami, branjevci, trgovci s c injami. 2. Trgovina s knjigami, umetninami in muzikalijami, posojilua opravila. Trgovci s podobami, prodfjalnice knjig, umetnin iu muzikalij; prodajalci molitvenih knjig, poso-jevalne knjižnice, podajalci šolskih knjig. 3. Trgovina z denarji in državnimi papirji. Bankirji in meujalci deuarju. 4. Spedicijsko iu komisijsko opravilo, trgovinsko posredovalno opravilo. Komisijsko opravilo, odpravniki. 5. Premožni obrti za trgovino. Upravniki, zavodi javnih tehtnic. III. Promet. 1. Bankovstvo in upn<štvo. Privatne banke. 2. Prevažanj e. Vozna pošta, rij u kurji m n^jemui vozniki. IV. Prenoće valni in z živili oskrbovalni zavodi. Hoteli in gostilnice, prodajaln ee jedil, točarji žganja, kavurnurji, restavratfirji, gostilničarji. V. Zdravstveni obrti. Kojieiišča, zavodi za pokopavanje mrličev, ko-njederci. (Dalje prih.) Politični razgled. Notr«mje retje meje proti Rusiji in Rumuniji, kar je jako koristilo našej živinoreji, olajšanje pri šolstvu, iu zmanjšanje stro^ko/ z\ šole, reformovanje kmetskega zakonodajstva in da se je pridržalo dovoljenje za ženitve (Eheconsens.) Hrvatski ban grof Kbuen Hedcrvarv podal se bode v bivšo vojaško granico v spremstvu pravosodnega šefa Kleina in sekcijskega sovetnika Duv tov.ca. Starčevci so postavili za prihodnje volitve v sabor za mesto Zagreb Folnegovtča, Davida in Antonu Starčević* za kandidate. V u a n j«' dr/a ve. Srbske cenilne komisije začno 13. t. m. svoje delovanje z ljudskim številjeujem in popisovanjem premoženja. Najprej se bodo cenili B-dgrad-ski, Semendriski, Kragujevski n Rudniški okraj, in na podlogi cenitev v teb okrujih bode vlada povprek preralunila dohodke direktnih davkov po novej duvčnej reformi. Francoski listi so objavili načrt novega zakona /a volitve senatorjev. Odstavki 1, 2, 3, 5 in 0 sedanjega volilnega reda so bodo obdržal', odstavek 4 (dosmrtni senatorj ), in 7 (volitev senatu«jev v depurtamentih) se pa bosta spremenila. Dosmrtni senatorji se bodo nadomestili z devetletnimi, koje bosti volili obe zbornici v ločenem glasovanji Sedanji dosmrtni senatorji pa bodo obdržali svoje mandate, samo i/prazuena mesta s-; bodo na imenovani način popolnjevalu. Dozdaj je vstka občina, bodisi velika ali majhna, voli.,t jelnega volilnega moža za volitev senatorjev, sedaj bode se pa število volilnih mož vsnke občine ravnalo po prebivalstvu. Občine, ki imajo do 500 prebivalcev, bodo volilo jedn^a volilnega moža; občine; ki imajo od 501 do 1500 dva, od 1501 do 2500 tri, od 2501 do 3500 štiri, od 3501 do 10 000 pet, od 10.001 do 30 000 šest, od 30 001 do 40 000 sedem, od 40.001 do 50.000 osem, od 50 001 do 60 000 devet volilnih mož, občine z nad 60.000 prebivalci volijo 10 volilnih mož. — Pariz pa voli dvajset volilnih mož. Število volilcev senatorjev, ki je dosedaj iznašalo 43.000 se bode s tem povišalo za 27.000. — A*o te šte- j \ilke natančno pregledamo, vidimo, da so večji kraji še vedno v volilni pravici prikrajšani z malimi občinami. Tako v malih občinah pride jeden volilen mož na manj nego 500 jirebivalcev, v mestih z nad 60.000 prebivalci pa še na šest tisoč prebivalcev ne, v Parizu pa jeden na 90 000 prebivalcev. A to so postavodajalci zato ukrenili, da republika ne pride preveč radikalnim elementom v roke, ampak ie bolj zmernim, kuk' ršne volijo navadno kmetske občine. — Včeraj se je sešel kongres v Versaillesu ; govori se, da hočejo ekstremne stranke, ako so bode pritiskalo na njo h predvprašanjeni, izdržati so glasovanja in narediti kongres nesklepčen. — Princ .Jeioni.' Napoleon izdal je nek manifest, v katerem protestuje proti snidenju kongresa in priporoča, da se za to skliče posebna konstituante iz direktno po obČnej vohtvi izvoljenih mandutarjev. Angleška vlada neki namerava imenovati več novih liberalnih perov, govori se, da kakih petdeset. Kraljica je neki m čelno že v to privolila. Tako bi se odpravilo nasprotje mej vlado in zgornjo zbornico, in odmaknila se reforma ali odprava gospodske zbornice za jedno človeško življenje, ali vsaj tako dolgo, da bi sinovi novih perov se navzeli konservativnega duha zgornje zbornice. Pri poslednjej seji egiptovske konference sti se Italija in Turčija bili izrekli za angleški predlog, da se urede egiptovske finance provi zoričuo za tri leta iu za ti čas ponižajo obresti od Predno smo odšli, nam predloži krčmar še „Fremdenbuchu, kujigo, v katero se todi potujoči tujci navadno vpisujejo. Ti „Fremdeubucbi", koje neko nemško društvo planinskih gomazačev v te kraje zalaga, so kuj čuden kalejdoskop fantazije raznih osobito pa nemških „Bergfessov". Tem ljudem, kojim je potovanje le strast in koji planine le zato obiskujejo, da bi se ponašati zamogli, da so tudi gori bili, nikakor .pa ne za to, da bi občudovali veličuBtvo narave, je „Fremdenbuch4 nekakov almanah, v katerem se na raznovrstne načine oveko-večiti prizadevajo. Ni jim namreč zadosti, da bi v knjigo vpisali vsak svoje ime, ampak nekateri čudovito na drobno opisuje, koliko je spil in snedel, drugi zopet za minuto na tanko pripoveduje, koliko Časa da je rabil od Mozirju do Ljubuega, tretji hvali ali godrnja črez vreme, četrti pak se dvigne na Pegaza, da stlači in vpiše nekaj neslanih verzov, Če so le-ti tudi bolj okorni, kakor njegova popotna drenova palica in bolj vratolomni, kakor Ljuben3ke ulice. — — (Dalje prih.) egiptovskega dolga. Francija se pa nikakor ni hotela udati v angleške pogoje in zahtevala je, da naj ae vzprejme njen predlog, po katerem bi vsakej vlasti lahko bilo zavreti vsako ponižanje obresti egiptovskega dolga. AvBtro-Ogerska, Rusija in Nemčija pa neso glasovale, ker se zapadni vlasti nesti mogli sporazumeti. Dopisi. Iz Smarlja pri Jelšah 1. avgusta. I Iz v. dopis.] V sredo 30. iu v četertek 31. julija smo imeli volitev volilnih mož za deželni zbor. 30. julija je volila okolica Šmarijska. Udeležba je bila v primeri proti drug m letom zelo živahna; prišlo je nekaj čea 60 volilcev. Od teh so dobili sami vrli, zavedni narodni kmetje in sicer: J. Groblšek 55, Stoklas 54, Romih 51, A. Vrešak 51, A. Stum-berger 50, Mancini 49 in J. Šket 47 glasov. — Schulvereinovci so agitovali, kolikor se je dalo in v hvaležnost zato dobili 3—4 glase! — K volitvi za trg Šmarije, 31. julija, je prišlo 37 volilcev. Od teh sta dobila narodna tržana Adri-nek 27 iu Lešnik 26 glasov in od nasprotne stranke postavljena kandidata dr. Kreu, v kljub temu, da si je sam glas dal, 10, občinski predstojnik Lorger pa 9 glasov. Voljena sta tedaj prva dva. Naši na-sjirotniki so bili: župan Šmarijskega trga, kateri je /da) prvokrat iz nevtralnosti stopil, 6 c. kr. uradnikov, 1 odvetnik, 1 beležnik in 1 kočar, ki se tem gospodom ni hotel zameriti s tem, da bi Slovenca voiil. S tem pa, da se je g. Lorger našim nasprotnikom pridružil, je tudi njegovemu župauovauju nad sedanjo dobo odklenkalo. Mi pa v kljub temu pričakujemo, da se bode pri našem občinskem uradu v kratkem slovensko uradovauje upeljalo, kar ni težko, ker so vsi drugi odborniki, razun jeduega nezanesljivega, narodni. Nam v veselje, nemčurjem pa v strah se je 30. in 31. julija pokazulu jedinost slovenske stranke in i>u moč Schulvereinovcev, za kateri, je skrajni čas, da mirujejo in nas s svojimi neslanimi dopisi ? „vahterci" ne dražijo. Iz Šiške 4. avgusta. [Lv. dop.] Veselica pri Kozlerji, katero je priredila Šišenska Čitalnica pro-{ trčeno nedeljo v praznovanje obletnice navzočnosti Nj. Veličastva vršila se je pri lepem vremenu, vzvi-šenemu namenu popolno primemo in uzorno redno. Nud 800 ljudij udeležilo se je lojalne slavnosti. Po- • častili so jo: deželni glavar g. grof Thurn, okr. glavar g. M ah k o t, župan Lubljanski g. G ras seli i in več drugih dostojanstvenikov, mnogo gospode iz Ljubljane, večina društvenikov, obilo domačega občinstva iz okolice, in deputacija pevskega društva nLireu iz Kamnika itd. Program besede razvijal so je uu prostem. Na odru poleg pavdjona stal je kip Nj. Veličastva, okiučan z lavorjevim vencem in cvetlicami. Po ouverturi govorilu je gospodičina Zorova prolog „Slovenja svojemu cesarju" s krepkim sigurnim glasom in dobrim poudarkom. Po slavnostnem govoru svirala je vojaška godba cesarsko pesen, katero je občinstvo stoje iu odkrito poslušalo. Zbori peli so se pohvalno. Vodil je petje iz posebne prijaznosti gosp. Justin. Pevke nastopile so v črnih krilih in pečah, a pevci v lični pevski obleki. Nastop Šišenskega mešanega in moškega zbora v taki opravi je juko prikupljiv. Vojaška godba izvela je svoj del z odliko. „Domovina" Ipavčevo s solo na rogu, katerega tako mojstersko trobi kapeluik g. Nemrava, je izredno priznanje žela. Po razdelitvi dobitkov za streljanje in kegljanje pričel se je ples v salonu in zunaj, kjer koli je bilo prostora, in trajal do Vali- ure. Balon je delal opozicijo. Namesto gori, silil je doli, in raje, kakor da bi bil splaval po zraku, ostal je in — zgorel v zeleni travi. —. Splošni dohodki so dovoljni. Zadostovali bodo za obilne stroške in morda Še kaj malega ostane za razrušeno društveno biagajnico. Tacega uspeha sme Šišenska Čitalnica vesela biti. Streljalo seje 1140 strelov, kegljalo 374 serij. Str veselice so 213 gold. 59 kr., stroški 177 gold. 11 kr. * čisti ostanek toraj 36 gold. 48 kr. i Iz Rudolfovega 28. julija. [Izv. dop.] i (Mestna godba.) Naša mestna godba začela je ' zadnji čus hirati in postaja od dne do dne slabeja. i Na vprašanje, kaj je temu Btanju pravi uzrok, od-' govarjam: častilakomnost in vludoželja dveh nazad- njakov, ki zdij pri godbi zvonec nosita in nobenemu drugemu govoriti ne pustita. Vsled tega ustavili bo nekateri mestno godbo podpirajoči gospodje še na-daljno uplačevanje mesečnih doneskov, in jih bo, kakor sem zvedel, še več od podpornega društva izstopilo. Radi tega oi mogoče že več kot polu leta kapelnika vzdržavati in da godba brez dirigenta obstati ne more, razvidno je takoj in bode najbrže ista — ponos Novomeščanov — zaspala. Ker menim, da se še vse rešiti da, hočem nekoliko vrstic temu neznosnemu stanju posvetit«. Pri godbi vladati ni prerogativa ne te, ne one stranke iu imeli bi le podpirajoči udje besedo imeti, a o teh prehaja se po sedanji praksi na dnevni red in samo zgoraj navedena dva nnzadujaka gospodujeta. V majhnem mesteci imeli bi se tem bolj vsi elementi združiti, ker je absolutno nemogoče, da bi godbo ta ali ona stranka sama uzdržavala in zato se usojam z nekakim rešilnim projektom na dan Btopiti, in ta bi bil: Poveljstvo mestne garde, ki razpolaga sedaj z godbo, skliče naj skupščino in Daj povabi k istej vse tukajšnje faktorje in sicer: ude čitalnične, ka-zinske, požarne straže in svoje. Pri tej skupščiui ustanovi se naj uradno potrjeno „godbo podpirajoče društvo" in sestavijo naj se pravila, po kojih naj ima 1. mestna garda, v priznanje največih zaslug za godbo, pravico tri gospode v odbor voliti, in sicer: poveljnika, ki naj bi tudi celemu odboru predsedoval, in dva (Luga, 2 požarna staža, ki bi pa imela še poprej polovični znesek od cenjenih instrumentov v blagajno uplnčati, poslala naj bi dva uda v odbor, imela bi pa za to pravico zahtevati, da se odslej godbi nova firma da in sicer sledeča: „Meščanske garde in požarne straže godba", v kojej sti obe stranki združeni, in 3. naj bi si drugi podporni udje tudi dva gospoda izbrali. — Ti odborniki volijo naj Bi blagajnika in vsakoletni občni zbor zojiet revizorje. Le po tem ali jednakem načinu zna se godba — dobra namreč — ohraniti, in poklicani gospodje naj v to delujejo. Najboljši uspeh želi jim pri tem _____ opazovalec. Domače stvari. — (Nemška lojaliteta.) Mej listi, na katere je naročena kazina Ljubljanska, je tudi na Dunaji izhajajoča „Neue Illustrirte Zeitung". Ta list prinesel je nedavno pod naslovom: „Reise beschreibungen aus Corfu und Albanien" Članek, znamovan s šifro R., kateri se pripisuje Nj. cesarski visokosti cesarjeviču Rudolfu samemu. Neka neolikana iu zlobna roka uapravda je v tem članku razna smešljiva znamenja iu opombe, ki so vzbudile ve'iko nevoljo in bile povod, da se je v 19. dan julija t. 1. v kazinsko pritožno knjigo upi sala pritožba, v katerej se vodstvo kazinsko opozarja, da je omenjeni časopis ua nesramen, nezaslišan način (in unerborter "VVeiae mit Bleistiftmarkirungen verunstaltet) popačen. Pritožbo upisal in podpisal je sam g. F. M. L. baron Rheinl&nder, bivši učitelj prestolonaslednika Rudolfa. Kazinsko vodstvo je stvar jako strogo preiskavalo, a brezuspešno, in v pritožnej knjigi se čita kadnskega vodje gospoda Btirgerja izjava, v katerej se to dejanje proglaša pobalinskim (btibisch und lappisch) in izraža obžalovanje na tem činu, ter pravi, da se kaj tacega še ni dogodilo v kazini. Mnogi udje ogledali bo si pokvarjeno številko, a vsi opazili so nekako pedanterijo v raznih znamenjih, po katerej bi se dalo do mnevati, da je činitelj tega več nego čudnega čina nekov profesor. Pri pravej odločnosti bi morebiti ne bilo nemogoče, činitelju priti na sled. — (Matičarjem v opomin in pojas nilo.) Podpisani odbor „Matice Slovenske" je določil v svojej 62. seji kot konečoi obrok za uplačevanje letošnje udnine dan 1. junija. Ker je tedaj omenjeni obrok že davno potekel in ker je število onih letnikov, ki bo udnioo Matici letos že poslali vkljub temu neprimerno nizko, opozorja odbor vse dosedanje letnike, ki letošnje udnine še niBO plačali, naj blagovole to v kratkem storiti, oziroma naj javijo svoj izstop, če jih ni več volja, društveniki biti. Posebno pa poživlja poverjenike, naj bi blagovolili zaostale letnike svojega poverjeniškega okraja opomniti, da udnino skoro uplačajo, ter ob jednem delovati na to, da pristopijo društvu novi udje. Čim rednejše je uplačevanje letnine, tem ložje je tudi odboru zadovoljiti društvenike, tem preje lahko dobe društvene knjige. Če društveniki tolikrat poudarjajo, da je, kar odbor sam tudi rad pripoznava, še skrajni Čas, da se jamejo društvene kujige redno in pravočasno razpošiljati, naj tudi oni odboru, ki se resno trudi, po svojej moči ustrezati njihovim za- htevam, ne delajo težav in ovir z n0rednim uplače-vanjem. Več M.-ti^arjev je želelo pojasnila zarad letošnje udnine. Bodi jm povedano, da znaša letošnja udnina, kot za druga leta 2 gld. Vprašanje povišanja z 2 na 3 gld. se je pač obširno pretresalo v zadnjem času v občnih zborih, odborovih iu od-sekovih sejah, vendar se je konečno sklenilo, da ostane stvar še pri Btarem. Sicer bi bilo pa povišanje, če bi bil uasvet tudi obveljal, itak imelo veljavo še le za prihodnje leto odbor. — (Umrl) je včeraj popoludne gosp. Anton Kersnik, brat deželnega poslanca in slov. pisa telja g. Janka Kersnika na Brdu. Pokojnik bil je pravnik na vseučilišči Dunajskem in po svojej nadarjenosti jako nadobuden mož. Lthka mu zemljical — („Kres") ima v svojej 8. številki naslednjo v8ebno: Kmetski tnumvirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Dilje.) — Narodne pesni. Iz predvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. — Da Bog da hajirlil Napisal R»jko Perušek. — Pergamen. A. Funtek. — Sen. A. Funtek. — Zrak in njegove moči v domišljiji in povesti štajerskih Slovencev. Priobčil J Mftjciger. — Ob potoku. M. D. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valiavec. (D.ilje.) — O novejšem bolgarskem slovstvu. Spisal A. Be-zenšek. vKonec.) — Razne maler.kosti. Dr. G. Krek. — O kresnicah in njihovem svetlikanji. Spisal J. Ko privnik. (Konec) — Juta. Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvatskej književnosti. Spisujo J. Steklasa. — Drobnosti. — — (Volilni shod v Mak olj ah) dne 3. avgusta t. I. se je pod predseduištvom č. g. župnika M. L-mdovŠeka sijajno vršil. Dr. Radej poročal je o svojem delov;'nji v deželnem zboru in razlagal svoj program v l V* uro trajajočem govoru, ki je bil z vel'ko pohvalo od pazljivo poslušajočih volilcev vsprejet Dr. Radej in baron GbJe! z navdušenjem za kandidata vsprejeta. — (Zoper sleparske razprodaje), katere napravljajo v Ljubljani tuji trgovci, večinoma židje z Dunaja, z raznim blagom, katerega so pokupili prav ceno pri kakem konkur/u ali pri kakej licitaciji na Dunaji, ustanovili so Ljubljanski trgovci društvo, katero bode to za občinstvo iu trgovce jako škodljivo početje kolikor moč zabranjevalo. V prvi vrsti bode društvo delalo na to, da taki sleparski lazprodajaki ne bodo dobili prodajalnic v Ljubljani, katere slučajno prazne stoje in v ta namen bode j društvo v najem vzelo prazno prodajahuce. Vsak j društvenik plača pristojmiue deset goldinarjev. Do-j sedaj je društva pristopilo 4 1 trgovcev v Ljubljani. Načelnik društvu je gosp. Vaso Petričič, namestnik gosp. Ferd. So u van, blagajnik gosp. Anton Jentl, razun teh so v odboru gospodje: Hugo Fi-scher, F. M Schmitt, in kot zapisnikar Kari Till. — (Vojaško.) Včeraj popoludne dospel jo 27. lovski batalijon iz Trbiža v Ljubljano k vojaškim Viijam. Moštvo Be je nastanilo v bivši cukrar-nici, katera se ravno sedaj v jednem delu za stalno stanovanje brambovskega polka predelava. Odslej bodeta združena dosedanja batalijonska kadra Ljubljanski in Novomeški oba v Ljubljani. V Novem mestu ne bode več batalijonskega brambovskega kadra. — (Slovenski napisi) v Gorici začeli bo se, kakor piše „Soča" vsled zadnjih dogodkov množiti, kajti narodno čustvo vzbudilo se je z izredno silo in marsikateri lahon milo pogleda po slovenskih kupcih, ki so prej zahajali k njemu, a zdaj hodijo mimo njega v drugo prodajalnico, kjer prodaja Slovenec svoje blago, ali vsaj tak, ki ni zagrizen. — („Dvojnice",) p^VBko društvo v [Belo-varu prireja svečan koncert na čast skladatelju gosp. F. S. Vilhar«ju. Pri tem koncertu peli in svirali se bodo samo Vilharjevi glasbotvorici. — Jednak koncert tudi g. Vilharju na čast hoče prirediti tudi pevsko društvo „Jeka" v Samoboru. — (V Kranjsko hranilnico) uložilo je julija meseca 1267 strank 265.025 gold , 1579 strankam se je 235.036 gold. 35 kr. izplačalo. — (Mozirski d i j a k i) priredili smo 27. julija lepo domačo veselico v dvoranah Mozirske čitalnice, pri kateri se je jako veliko Mozirjanov in drugih tujih gostov Mozirskih iz Zagreba udeležilo. Čistega zneska imeli smo 17 gld. 85 kr. Zahvalu-jemo se torej za obiluo udeležitev pri tej veselici. Mozirski dijaki. — (Razpisano) je mesto okrajnega rano-celnika za občino Bled. Letuu nagrada 600 gold. Dokazati je treba sposobnost in znanje obeh dežel-n h jezikov. Prošnje do 10. septembra L 1. na okr. glavarstvo v Radovljici. — Razpisana je učiteljska služba na jednorazrednici v Ovčjaku s 400 gold. na leto, stanovanjem in nekoliko zemljišča. Prošnje do konca t. m. na okr. šolski svet v Kočevji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. avgusta. „Wiener-Zeitung" : Cesarjevo ročno pismo Kalnoky-ju odredi, da se odpravijo one določbe v pravilih Štefanovega, Leopoldovega reda in reda železne krone, po katerih je s podeljenjem posamičnih vrst teh redov tudi dana pravica do zvišanja stanu (plemstva) ali pa do obligatnega tajnega sovet-ništva. London 5. avgusta. „ Times" poročajo: Pogajanje mej Kitajera in Francosko v Fut-Šeu-u se je razdrlo. Rim 5. avgusta. Listi poročajo: Papež bode Dunajskega nadškofa v prihodnjem konsi-storiji imenoval kardinalom. Razne vesti. * („Sv. geologija".) Iz Lime se poroča, da je te dni v tamošnjej bogoslovskej fakulteti šolski svet ustanovil profesuro za „av. geologijo". * (Hadži Loja — še zaprt.) Nemški in za temi nekateri slovenski listi so prinesli neresnično vest, da se je Hadži Loja, bivši voditelj upornih ustašev, po prestanej petletnej kužni iz trdnjave v Terezinu 24. ju'ija t. 1. z vojaškim spremstvom vrnil v svojo domovino. V Litomericah izhajajoč list pa poroča, dH to ni reB iu da je Hadži Loja še v zaporu. * (Mesečna žrtev kolere.) Od pričetka kolere t. j. od 11 ure zjutraj 27. junija pa do 27. julija t. 1. tora j v jednem mesecu je v Marailji kolera pobrala 1146 osob. Mej t-rai jih je 271 v bolnici umrlo. Mej umrlimi je 798 Francozov, 322 Lahov, 13 Španjcev. 9 Grkov in po jeden Auglež, Avstnjau, Nemec in Amerikan. * (Nad/.orstvo tovarn v Rusiji) V držav rum zboru določena pravila za nadzorstvo ruskih tovurn je car potrdil. Posla na novo ustanovljene oblastnije bodo izvrševali jeden višji nadzornik, 9 okrajnih nadzornikov in 10 pomožnih uradnikov. Razun B^sarabije in Tavrije, kjer bo tovarne nadzoroval okrujm iužener tamošnjih rudokopov, in ruzen 10 okrajev ob reki Visi', bodo vso evropsko Rusijo (50 gouvemements) razdelili v ta namen v 9 tovarniških okrajev. V vsakem okraji bo posloval jeden okrajni nadzornik in jeden pomožni uradnik. Nadzorovali bo:lo j>o pravilih določeno življenje mladoletnih tovarniških delavcev in 8 pomočjo dotične okrajne šolske oblastnije skrbeli za šole, katere obiskujejo otroci po tovarnah delujočih etarišev. * (Redki romarji) „Petrogr. V6domo3ti" poročajo, da Rusi pričakujejo meseca avgusta t. 1. v Petrogiad karavano buharakih mohamedunov, kateri pridejo po težkem in daljnem potovanji v carskej jsvoej buk var niči shranjen Koran (turško sv. pismo) častit. Ta Koran je po ustnem mohame lanskem poročilu s krvjo Mohamedovega zeta Alija nupojen in so ga Rusi, ko so si prisvojili Buharo, uplenili in s saboj v Petrogiad zanesli. * (Japonski dijaki v Petro gradu.) V ruskih listih smo čitah, da bo prišlo |»nhodnje dni nekoliko mladih Japoncev iz imenitnih rodbin v Pet rograd na višjo šolo zgodovine, jezikoslovja, računstva in druzih znanstvenih ved se učit. Mladi Japonci žele namreč postati profesorji in tako nadomestiti na domatej višjej šoli tuje evropske profesorje. * (Brzojavno poročilo opevskej svečanosti v Ulmu.) Nek Švab je sestavil kratko, a dobro poročilo o nemškej pevskej svečanosti v Ulmu. „10.000 mark deficita. Vsled solnčarice dvu moža umrla. Otroka povozili. Razne soproge došli soprogi pri svečanosti zasačili. 5 žepnih tatov zaprli, 20 ta-cdi ušlo. 6 do 8000 zvenelih vencev. 2 do 3000 v najlepšej rasti posekanih smerek in brez. 65.000 litrov steklo po 3000 žejnih grlih v želodce. 60 milijonov smodk pokadili. 3000 praznih denarnih moa-njic. Ostalo preveč klobas, katere moramo zdaj mi pojesti. Ilura!" — * (Za plešce.) Ruski polkovnik Przevalskv, slavno znan je po svojem znanstvenem potovanji v osredojg Aziji pripoveduje, da je ua njegovem zadnjem potovanji po puščavi Hamai pripekala silno huda vročina. Tla so bila, ko goreča žerjavica in toplomer je kazal po dnevf + 6250 C. v senci nikoli meoj nego 4- 35 0 in zvečer ob 8. uri 325 0 C. gorkote. V svoje začudenje je polkovnik zapazil, da so vsem potnikom mej potom lasje in brada posebuo hitro rastli. Največji čudež pa je videl uaravoslovec pri mladem Kozaku, kateri je imel pred ustopom v puščavo ie otročji obraz. Čez malo dnij pa je že polnila sveže lice mladega jezdeca polna in gosta brada. To ueuavaduo in hitro rast pripisuje polkovnik jedino le vtlikej vročini. Mi mu radi verjamemo, ker je resen učenjak in ker vemo, da itnujo prebivalci vročih krajev v resnici bolj goste lase in brade, nego oni, v mrzlejih deželah. Kdor nema tedaj brado ali las na glavi, zdaj ve, kje in kako si lahko pomaga. * (Tatvina k la mouche.) Pariška tatin-rka družba »e lahko ponaša, da ima prav premetene in izurjene člane, katerim se mora vsakdo, še <■ 'lo klasičen Robert Macaire, čuditi. I/umil je nedavno v Parizu mož nov način tatinske umeteljnosti, katera prazni žepe svojega bližnjega. Tej iznajdbi pravijo tatvina a la mourhe t. j. tatvina z muho t-\\ s pomočjo muhe. V Rue de Sevres ogovori te dni mlado goppico, katera je npsla rudečeličnega nežnega otro-čička, lepo in po najnovejšem kroji oldečen gospod, prijazno jo pozdravljajoč in reče: „Usojam se vas opozoriti, da neka strupena muha sedi na klobučku vašega preljube/nivega otroka.u Prestrašena mlada mati seže ua-to hitro po svoj žepni robec in maha okrog sebe in po klobučku, da bi odgnala nadležno muho. Tudi tuji gospod opleta, kar le more, in odganja sitno mubo, katero vidi zdaj tu, zdaj tam. Nazadnje zgrabi z roko za gospejno obleko preko ledij, ujame muho in pokaže z besedama „ab voila!" boječej gospej mej prsta m a strto truplo ubite muhe. Na-to se jej odkrije, priklanja in odide za vogel velike hiše. Pa komaj je preprijazni gospod odšel, že zapazi gospa, da je z muho vred izginila tudi draga, z d'jamanti okovana ura in /lata verižica. Policijski komisar, kattremu je nesrečnica tatvino naznanila, jej je svetoval, naj «e v bcdočo skrbno varuje pred priljudnimi in ljubeznivimi muholovci. Proti protliiu In trgauju, pri otrpnenji in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo „Francosko žganje in sol". Steklenica z navodom rabe stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno lioll-OV preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (690 7) J,i v in- dražbe. 6. avgusta: 1. eks. dižb. pos. Frana Novaka iz Grive, v Vipavi. 1. eks. držb. pos. Frana Prelca iz Slapa 660 gld., v Vipavi. 1. eks držb. pos. Janeza Slaka iz Malega Vrba, 1262 gld., v Novemmestu. 7. avgusta: .'1. eks. držb. pos. Jakoba Bezova iz Šalovice, 1383 gld., v Novemmestn. 1. eks držb. pos. Antona Primca iz Zaboršta, 2650 gld., v Z»tičini. 1. eks. dižb. pos. Marije Progar iz Gorenje Grečevje, 850 gld., v Novemmestu. 1. ekr. držb. blaga iz zapuščine Petra Koba, iz Ljubljane, 889 gld, v njegovem stanovanji v Gradišči. 8. avgusta: 1. eks. držb. terjatve 10O gld. Karla Novaka iz Celja intabulovano na pos. Gimplovin. 3. eks. držb. pos. Blaša Tomšiča iz Bistrice v III. Bistrici. 3. eks. držb. pos. Antona Hrvat na iz Jablonica, v lil. Bistrici. 9. avgusta. 1. eks. držb. pos. Marije Komar iz Razdrtega, 64O0 gld., v Senožečah. Tujci: dne 4. avgusta. Pri NI on a i Hild iz Gradca.— Humar iz Gorico.— Ambrožič iz Ilirsko Bistrico. Pri n4»li« i : KmbsoI iz Trsta. — Steinmussler z Dunaja. — Vitez pl. Schrott ii Trbiža. — Ruggier iz Trsta. — Mikš iz Kaniže. Pri južuetu kolodvoru: Sehvvarz z Dunaja. — Keislnger iz L ubijane. Umrli so v LJubljani: 31. julija: Robert Trebelnik, šiviljo sin, 7 let 10 mes , je utonil na Sv. Petra nasipu. — Fran Kos, uradni sluga, 60 let, Soteska št. 10, za spridenjem krvi. 1. avgusta: Marija Kotar, ž< lezniškega sprevodnika žena, 37 let, Prečno ulice št. 5, za jetiko. V deželnej bolnici: 30. julija: Blaž Koprivnik, delavec, 74 let, za kapom. — Fran DovŽAli, delavec, 54 let, za piuČnico. — Urša Pre-daiič, zasebnicn, nfi let, za srčno napako. 31. julija: Fran ('vajner, delavec, 60 let, za mrzlico. 2. avgusia: Herman Šemrov, kovačev sin, 6 let, bil je umirajoč prinesen in se je po naključbi poškodoval. 3. avgusta: Jožef Ludina, delavec, 28 let, za kroničnim katarom v črevesu. Meteorni obično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. 4. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74090mm. -4- 187"C 73923mm. -j-28 4nG 73890mm.! -f-20 8uC 1 brezv. si. vzh. orezv. megla jao. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura -|- 22-6°, za 2*8° nad normalom. ID"Ci.r^a..js'i?:£X 100X1233. dne* 5. avgusta t. 1. (Izvirno telflgratićno poročil Papirna ren * , . . Srebrna : enta ... Zlata ren ... . 5*/0 luaicna rejnta...... Akcije nar.ilu.' bank-.- .... Kreditne akćijfl .... . . . Lonc'on ■ ..... Srebro ........ Napol. ............ C. kr. cekini. . ■ ... Nemške marke ..... 4°/o državno srečko iz 1. 1854 SI50 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4% fcVStr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska v.lata renta 6°/9..... „ pupirna renta 5°/u..... 5°/0 štajerske zemljiSč. od/ez. obllg.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4Vt°/o z!llti ZAHt- l'8ti ■ Prior, oolig. Elizabetinc zapa>l. železnice Pri-ir. oblig. Ferdinandove lev. ioleznioe 81 gld. 10 kr 81 90 103 i 45 96 20 «62 t — i 314 9 70 131 * 50 - • 65 s B 74 ■ '9 n 45 124 75 n 161 „ 75 ;> 103 25 i 122 10 n 15 n 89 f 05 n 105 — n 116 g — i 121 fl 25 «. 108 50 n jor. H 50 n Kreditne srečke......100 gld. 179 gld. — Rudolfove srečke .... 10 a 19 „ — Akcije anglo-avatr. banke . . 120 , 111 „ 75 1 'a!iiiiiw;iy-ilrnflt. velj. 170 gld. a. v. 215 . — kr. Tužnega srca naznanjamo vsem Borodnikom, prijateljem in znancem, da jo naš predragi sin, oziroma brat, gospod ANTON KERSNIK, l»nt.viiilf , danes popoludne ob '/46. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po tridnevni mučni bolezni, preselil se v boljše življenje. Truplo predrazega pokojnega bode v sredo 6. t. m. ob 10. uri dopoludne v Brdskum gradu blagoslovljeno in potem na pokopališči farne cerkve na Brdu pokopano. Predragi pokojni priporoča se v prijazen spomin. Na Brdu, 4. avgusta 1884. {488; Berta Kersnik, mati. Janko Kersnik, Dr. Josip Kersnik, c. kr. notar, zdravnik, brata. Pekarija v hiši štev. 23 v Sniiiriiinn pri l.iliji se odda o Sv. Mlhelu t. 1. v najem pod ugodnimi pogoji. Več se izve ravno tam pri lastniku (487-1) ^r. •KZnvLtli.-'u.. Št. 10 G05. Razpis služeb! (464—3) V me.-tni klavnici Ljubljanski oddajati se službi, in sicer: ai ona nadzornika z letno plačo 700 gld., pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10°/0 petletnic in prostim stanovanjem v mestni klavnici; b ona oskrbnika z letno plačo 500 gld., pravico do dveh v pokojnino vftevnih 10°/o petletnic in prostim stanovanjem v mestni klavnici. Službi se bosta s početka podelili začasno na podlagi službene pogodbe, potem pa, ko se bosta uradnika z dveletnim marljivim, točnim in vestnim poslovanjem za nji kvalificirala, stalno. Služba nadzormkova oddala se bode le izpita-nemu žvinozdravniku, a tudi pri oskrbnikovi službi bode izpitimi živinozdravnik imel prednost pred drugimi prosilci. Prosilcem za ti službi je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti za službovanje v dozdanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nem4kega jezika do 14. avgusta 1884. I«»ta izročiti pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, polom predstojeće gosposke Mestni magistrat v Ljubljani, v II. dan julija 1884. Župan: Grasselli. -—•■s 1 (788—53 Velika partija ostankov su kna (po 3—4 inetre\ v vseh barvali, za polno raožko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ii. Store h v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. leoeete Išče se o m i, kateri je popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika in kateri ume potrebno korespondenco in knjigovodstvo za prodajalnico z mešanim blagom. Ponudbe pod naslovom: „I» poste restante PoiUojlnu'*. (486—1) h Trsta, v Novi-Jork Daravoost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Brlta.n.aaia,", 4200 ton, okolo 3. septembra. „ „0-eriao.s.siia.**, 4200 „ — — — —-- Kajuta za potnike JiOO uoltl. — Vmesni krov 6O gold. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Te-va.toxa.ia**, 3400 ton, okolo 20. avgUBta. Pasaža — Vmesni krov SO gi«l. Potniki naj se obrnejo na generalnega pasaž nega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13,£Toatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Knilllano «1* An t. Poglayen9 generamt agent. (48u—3) I Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežuo izvrstno zdravilo zopei vae bolezni v želodci, in nepresežuo zoper neslast do Jedi, slabi želodeo, smrdelo sapo, naptbne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja peaek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (će izvira bolečina iz želodca), zoper krč v Želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato žilo. [(ilnvnu znl<>£fti: Lokar C. ltr»«l>. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na donajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimoveru trgu. V Novem mostu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lcban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Ml oh SO 1 Guglielmo. V Gelji: lekar J. K 11D te r s e. h m i e d. VKrunj: lekar Dra#. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar At Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritachel. V ('rnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. Ker se v zadnjem času naš Izdelek pofinenilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Mari j inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisneuo sod-nijsko spravljeno varstven« zuaineiije in zavoj mora biti zapečaten z našim varHlveiiii« znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teli znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni In prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (118—1511 1 1 a CD ISl I r-h .CD O c I—I S* 1 < i p 5. >—• N «—1. a g a za CD SS f hi i o CD za Od visoke vlade švedskega privilegirani fes» » Njeg. Veličanstva 3 1 t t e Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, locl|o ho že drugi dnu nezustu« luHkine o«l polti, ki postuue vNlcd le-« cisio in'iii lu trtlu. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gtibe in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podehije beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ojrerce, nosno mdečino, Zajedce in druge nesnažnosti na polti. Gena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji pri W. Henn-u. (231—5; ♦ : : ♦ ♦ Izdatelj in odgovorni urednik : Ivan Z o I e z n i k u r. Lastnimi in tisk „Naroune Tiskurne". 596343 ^^9C