’Lo } V : f$jf& f Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO (Jrcdniitvo in uprara Ljubija-ML, Dalmatinoma mile« 11. — NMhI predal M. Hi. - Narofi-■taa na meaec 4 Din, 6etrt leta IS Dia, pol Uta 34 ia na let* M Ota. — Za iaoMsmatro aa bnn I Dia. tiii* ?5.X. 1934 EDINOST Posamezna številka 1*— Din Inserati po tarifi. — CekovaJ račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Na-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj aa pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana L GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE Leto I. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1934 Štev. 35. Med belil 11 ■ 11 ar mor jem Oplenca Danes, ko je poteklo že nad štirinajst dni po črnem, mrtvaškem marsejskem torku, objema naše duše in globoko razboljena jugoslovanska srca še vedno plali občutek, zavit v nekak lahen dih sanjskega upanja: Saj ni res, da našega Najboljšega, našega Vzvišenega Uedinitelja ni več med nami... Srca nočejo, ne morejo verjeti strašni, prebridki resnici! Toda žalni mrak in (težka črnina, ki ovijata in pregrinjata užaloščeno, plakajočo domovino, drobita te medle, podzavestne upe in trda, neizprosna resnica vedno znova odpira nezaceljive srčne rane vseh, ki jih pred svetom diči ponosno ime: Jugoslovan. Našega Velikega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja ni več! Mar ni bilo dovolj trpljenja? Mar še ne bo konca kalvarijskih muk? Mar še ni dovolj bridkosti, ki nam jo je zla Usoda prinašala skozi veke in razdobja in s katero je morala Jugoslavija tako drago odkupovati svojo svobodo? Mar so res še potrebne nove preizkušnje? Mar je res še morala pasti poleg neštdtih in neprecenljivih žrtev tudi še ta, največja in najbolestnejša? Tako smo se vpraševali vsevprek, ko je vso Jugoslavijo kruto zadela in strla ves narod ona prva najčrnejša in najstrašnejša vest: Kralja Aleksandra je v Marseillu ubila krogla zločinske roke propalega človeškega izrodka! Ta gnusni zločin je končal dvoje velikih življenj, ta zločin je ugrabil Jugoslovanom najdra- gocenejšega moža. Zločinski atentator, ki je stal v službi onih, katerim je uedinjena, močna in složna Jugoslavija trn v peti, je storil svoje ogabno, nečloveško dejanje v peklenski nameri, da zadene, streljajoč v kraljevsko srce, tudi srce vse Jugoslavije in tako ugasne njeno življenje. Toda prevaril se je satanski sin, prevarili so se tudi oni satanski inicijatorji zločina, prevarili so se vsi naši krvni sovražniki! Res smo zajokali in pod pezo nepopisne bolesti za hip klonili k tlom; zajokala pa je z nami vred tudi vsa Francija, vsi slovanski narodi, vsi prijatelji in ves civilizirani, kulturni svet. Takoj nato pa smo vstali, posvečeni s krvjo naše največje, najdragocenejše žrtve, močnejši, kakor smo bili kdaj prej. Zadnje besede Velikega Kralja, ki je padel za veliko idejo, besede: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!«, smo sprejeli vsi Jugoslovani kot največjo svetinjo, kot najsvetejšo oporoko, ki jo bomo tudi izpolnili! In Jugoslavija bo živela večno, velika in močna! V svojih tihih mislih gledamo neprestano Njegovo svetlo podobo, podobo Kralja-Vojaka, Viteza, Vojskovodje, Zmagovalca, Državnika in Uedinitelja. Gledamo podobo Vladarja, ki je bil sinteza vsega narodnega hotenja, hrepenenja in ljubezni, Vladarja, s katerim je narod in ki je z narodom čutil vse radosti in vse bolesti. Gledamo podobo Vladarja, v katerem je bil najdiv- neje poosebljen Genij našega naroda, v katerem so bile osredotočene največje vrline razuma in srca. Pred našimi očmi stoji podoba Vladarja, največjega Jugoslovana, čigar osebnost je bila najsijajnejša inkarnacija jugoslovanske ideje, našega edinstva. Neprežaljeni Kralj Aleksander I. Uedinitelj je bil poosebljenje in najsvetlejši simbol naše Jugoslavije, najsijajnejša zvezda Kraljevskega Doma Karadjordjevi-čev! In zato daje danes tudi ves kulturni svet z najglobljo pieteto svoje najiskrenejše priznanje Velikemu Duhu, enemu na j več- jih sedanjega časa, našemu bla-gopokojnemu Viteškemu Kralju Uedinitelju! Potrti v tugi in očiščeni v solzah za Očetom Jugoslavije prisegamo, da smo in ostanemo Srbi, Hrvati in Slovenci najzvestejši bratje, Jugoslavija pa naša edinstvena mati! Živeti hočemo le kot pravi bratje istega duha in iste krvi v objemu svoje dobre matere Jugoslavije! Slava Očetu Jugoslavije, mučeniku Viteškemu Kralju Aleksandru I. Uedinitelju! Živel Kralj Peter II. Kara-djordjevič! Kralj Aleksander — naš učenik in vzor Legel je k večnemu počitku, Njegovo trudno, izmučeno telo počiva med slavnimi predniki med belimi, marmornatimi zidovi na Oplencu, Njegov duh pa živi nesmrten med nami, žalujočimi otroki, ki nam je bil še tako zelo. zelo potreben ... Naš Učenik, naš Voditelj, naš Zaščitnik... Večno žive lebde pred nami Njegove neštete besede ljubezni, tolažbe, poguma in življenjske šole. Od veselega oznanenja svobode, uedinjenja in bratstva pa ves čas vzpodbujanja k delu in ustvarjanju, preko trenutnih senc in zablod k novemu prerojen ju, vedno le kvišku, k dobro-i biti in napredku Jugoslavije in j vsega njenega naroda. Nepozabne, 'trajne ostanejo Naš kongres preložen Radi globoke žalosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1* Uediniteljem in na^pod-lagi tozadevnega odloka ministrskega sveta je naš prvi državni kongres, določen za nedeljo, 28. oktobra 1.1. preložen na dan 25. novembra 1934. Vsi prijavljenci naj se drže vseh dosedanjih navodil, ki ostanejo veljavna tudi za novi termin kongresa. Vplačani zneski za voznino bodo ostali pripravljeni za vsakogar za prihodnji mesec. Vsi, ki denarja za voznino od Zagreba do Beograda in obratno v znesku po 120 Din za vsakega udeleženca še niste nakazali, storite to čimprej, da ne bo ovir in da bomo vsi pripravljeni. Sprejemajo se še novi priglašenci. Ostanite trdni, disciplinirani in zvesti svojemu delu in namenu! S tem nam bo zmaga zagotovljena! Naprej, borbaši! Akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo v Ljubljani njegove mogočne besede v šesto-januarskem manifestu, ko je položil temelje novega jugoslovanskega sožitja in razvoja, Razumeli smo jih pravilno, mnogi jih šele bodo, ko jim bodo srca dovolj očiščena in zbrana za do-jem tako vzvišenih naukov in resnic. In kdo bi tudi mogel pozabljati Njegove iskrene, najtišje želje, ko je govoril: »Jugoslavija bo vredna slavnih zmag, če bo svoja pokolenja vzgojila na večnih vzgledih naših narodnih mučenikov in junakov!« »Skozi vsa mučna razdobja zgodovine je bila in ostala naša podeželska vas buden čuvar narodnih pridobitev in vir moči v vseh lepih izrazih narodnega genija. Delati v cilju kulturnega in gospodarskega napredka naše vasi, ob strogem varovanju njenega narodnostega značaja pomeni zadoščati dolžnostim sedanjosti in potrebam našega zdravega in uspešnega razvoja v bodočnosti!« »Preroki in predniki Jugoslavije, njeni mučeniki in junaki so večna slava in živa moralna sila velike jugoslovanske misli. Z njimi je nacionalna ideja svobode, ljubezni in edinstva postala dejstvo in stvarnost, z njimi kot vzorom bo ona tudi naša slavna bodočnost!« Ob sleherni priložnosti je dihala iz Njegovih ust, globoko iz Njegovega srca resna, očetovska skrb za nas, Njegove drage otroke, ki smo mu bili vsi enako ljubi ... Odkar je pokojni kralj Aleksander dne 6. januarja leta 1929 s Svojo državniško modrostjo presekal gordijski vozel našega notranjega nemirnega političnega življenja, je posvečal vse svoje delo našemu preprostemu kmečkemu narodu, našemu kmetu. Prevzemši krmilo državne ladje v Svoje roke in oznani-vši vsemu svetu, da med Njim in Njegovim narodom ne sme biti posrednikov, je vstopil s še močnejšo ljubeznijo med Svoj narod, da ga dviga, hrabri in pripravlja k popolnejšemu uedi-n jen ju in k medsebojni bratski složnosti. Njegova potovanja, na katera je odhajal v zadnjih nekaj letih Svojega plodovitega in mučeniškega življenja, so prinesla narodu trdno vero in mirno zavest, da bo naša mlada in bogata država zavzela na Balkanu in v svetu odlično mesto, da bo naš narod trajno živel ‘v miru in zadovoljstvu na svojih svobodnih tleh. Njegova potovanja skozi Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo, Dalmacijo, Črno goro in Juž. Srbijo so bila pravi triumf narodne misli in dokaz neomajne vere ter zaupanja v svojega velikega Narodnega Voditelja. Povsod, kjer se je začutilo pomanjkanje, kjer sta klicali potreba in beda, je On takoj iztegnil Svojo roko-pomočnico. Mladina mu je bila vedno najbolj pri srcu. Zidal ji je razne domove, ki krase mnoga naša mesta, da se največje upanje in nada naroda v njih vzgaja in pripravlja na nove poklice, na poklice dolžnosti in službe svoji domovini in svojemu narodu. Podpiral in ustvarjal je nove humanitarne ustanove, zdravstvene zavode in bolnišnice, ustanavljal in snoval je razne zadruge, ki jim je posvečal vso svojo pozornost. Pokojni kralj Aleksander je bil velik pobornik zadružne misli, to je one misli, v kateri naj bi se gospodarsko preporodil naš tlačeni kmečki narod. Z ubogimi je delil vso njihovo bol in razdajal jim je obilne, kraljevske darove ter podpore. Kot Vladar zelo široke kulture, kar 6e danes po vsem kulturnem svetu še prav posebno poudarja, je kralj Aleksander vneto podpiral kulturne ustanove in kulturna stremljenja v našem narodu z vso Svojo znano skrbnostjo, pridnostjo in ljubeznijo. Obnavljanje cerkev in samostanov, ureditev kraljevske grobnice na Oplencu, postavitev spomenika Neznanemu junaku na Avali, zbiranje stariskih znamenitosti in tolikera druga Njegova znana in neznana dela nam govore o Njegovi vsestranski skrbnosti prav na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Za vse se je zanimal, za vse je vedel in vse je vedel in vse je očetovsko podpiral ter vodil k napredku. Na zakonodajnem področju je ustvaril pokojni Kralj v zadnjih nekaj letih prave čudeže: izenačil je skoraj vse zakone, ki so bili dotlej zelo različni in izdelani po najrazličnejših vzorcih in potrebah preteklih, preživelih se dob. Kot apostol miru v zunanji politiki je pokojni kralj začrtal točne linije, v katerih naj se izvaja; edini cilj te politike napram zunanjemu svetu pa je bila zago-tovitev miru jugoslovanskega naroda v jugoslovanski državi. V uresničenje tega glavnega cilja v zunanji politiki je Veliki Pokoj-nik^ vložil vse sile in zmožnosti svojega razuma. Najprej se je lo-til utrditve in okrepitve že obstoječih prijateljskih in zavezniških odnošajev, gradeč obenem solidne temelje sporazumov tudi z ostalimi narodi. V tem pogledu se je pokojni kralj pokazal rutiniranega diplomata velikega sloga. V prvi vrsti je bila obnovljena in utrjena že izza krvavih dni svetovne vojne obstoječa zveza s Francijo, ki pa je bila preobražena s potrebami in razmerami v povojni dobi. Dalje je bila zgrajena mala antanta, ki je postala kot tesno sklopljenje treh držav zelo vpliven političen činitelj v Evropi. Skupni zunanje-politični pogledi na razna vprašanja sodobnega svetovnega življenja, kakor tudi na mnoga medsebojna vprašanja in interese, ki so se strinjali in vezali ter stalno utrjevanje zvez Jugoslavije s Češkoslovaško in Romunijo, vse 'to je dajalo mali antanti značaj in pomen velesile, v katere sestavu zavzema prav po zaslugi pokojnega Kralja Aleksandra Jugoslavija eno izmed najvidnejših vlog. V stalnem in neutrudnem stremljenju pa, da utrdi mednarodni položaj svoje države, je težil pokojni Kralj za tem, da se najprej razčistijo in konsolidirajo mednarodni odnošaji na samem Balkanskem polotoku. Neutrudno delo v tej smeri je rodilo balkanski sporazum, ki je odstranil mnoga težka in viseča vprašanja med balkanskimi državami. Ta sporazum na Balkanu je dobil vidnega izraza v znanem »Balkanskem paktu«, katerega so podpisale Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija. Po teh velikih uspehih, ki so bili največ doseženi po zaslugi pokojnega Kralja in z Njegovimi osebnimi napori, je bilo treba rešiti za Jugoslavijo eno najpo^ membnejših, najtežjih vprašanj, to je ureditve odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko. In prav v tern pogledu je imela državniška modrost pokojnega Vladarja najsijajnejši uspeh. Izrecno v Njegovo 'vzpodbudo in zavzemanjem je bilo doseženo zbližanje med Jugoslovani in Bolgari. To je bilo obenem tudi krona Njegovih prizadevanj in srečna rešitev tega najtežjega zunanje-političnega problema je največje delo blago-pokojnega kralja, čemur se divi vsa Evropa. In vsega tega se je loteval blagopokojni Kralj z edinim velikim, svetlim ciljem, da Svojemu narodu zagotovi mir in uspešen razvoj. S tem ciljem, kakor tudi z namenom, da podpre težnje po utrditvi čim trajnejšega miru na svetu vobče, se je podal blago-pokojni Viteški Kralj Aleksander I. Uedinitelj tudi na svoje zadnje, usodno potovanje v zavezniško Francijo, kjer je pod krvavo roko navadnega zločinca in plačanca ugasnilo Njegovo mučeniško življenje, katero je torej položil na oltar velikih idealov Svojega naroda in človeštva. Junak se ni umaknil zlim slutnjam ... Beograjska »Pravda« je objavila pred nekaj dnevi članek londonskega lista »Daily Heralda« izpod peresa njegovega pariškega dopisnika. Ta dopisnik trdi, da se je razgovarjal po strašnem marsejskem atentatu z neko zelo ugledno jugoslovansko osebnostjo, ki mu je pripovedovala, da je pokojni kralj Aleksander že nekaj dni pred svojim odhodom v Marseille točno slutil svojo tragedijo. Angleški list piše: »Omenjena ugledna osebnost trdi, da je prisostvovala razgovoru med kraljem Aleksandrom in knezom Pavlom pred odhodom v Francijo. Kralj je ob tej priložnosti naprosil kneza Pavla, da ostane vse do Njegovega povratka v Beograd v prestolici, ker se ne ve, kaj se utegne zgoditi v tem času. Navzočnost kneza Pav- ila da je nenavadno potrebna v Beogradu. »Grem,« je rekel blagopokojni kralj Aleksander, »toda vem, da se ne bom več vrnil v Beograd!« Knez Pavle je poskušal prepričati Nj. Vel. kralja o nasproti nem, trdeč da so to samo neutemeljene slutnje, toda Nj. Vel. kralj je odločno rekel: »Že večkrat so me oni poskušali zadeti. Bojim se, da se jim jbo to tokrat posrečilo!« Kraljeva okolica je tedaj nagovarjala Nj. Vel. kralja, da bi [opustil svoje potovanje, toda on je z odločnim glasom odgovoril, da od Svojega potovanja noče in ne more odstopiti, pa naj bi se zgodilo karkoli že. »Zla slutnja kraljeva, — zaključuje list svoj članek — se je izpolnila.« Mrtvi Vladar se poslavlja od naroda... Po triumfalnem povratku mrtvega Uedinitelja Jugoslavije preko Dalmacije, Like, Hrvatske in Slavonije v prestolni Beograd je bilo kraljevo truplo položeno na mrtvaški oder v veliki sprejemni dvorani v starem dvoru. Stotisoči so prihajali z vlaki, vozovi, ladjami in peš iz vseh krajev Jugoslavije in iz tujine, da se poslednjič poklonijo svojemu največjemu kralju Uedinitelju in da se. s solzami poslove od Njega, ki je položil brez strahu in v večni službi Svojega naroda svoje mlado, pa tolikega trpljenja in bridkih izkušenj prepolno življenje na žrtvenik mirne, lepše bodočnosti Svojega naroda in svobodne Jugoslavije. Vsi ti stotisoči so noč in dan, brez ozira na čas, jed, počitek in vreme ure i ure dolgo v mrki, na videz kar topi žalosti postajali in se komaj '.’idno pomikali mimo visokega katafalka s truplom Onega, ki m