TE D N I K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXV. St. 48 Ptuj, 21. decembra 1972 Cena 1 din Družbena samozaščita in SLO v skladu z nalogami, ki izhajajo iz pisma tovariša Tita in 29. seje CK ZKS, je bila v sredo 13. decem- bra 1972 v Ptuju skupna seja komi- sije za SLO pri občinski konferenci ZKS, koordinacijskega.^ odbora za SLO pri občinski konferenci SZDL in komisije za SLO in družbeno samozaščito pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Na seji so pregledali in ocenili izvajanje programov dela za letošnje leto in obravnavali akcijski program o družbeni samozaščiti. V razpravi so ugotovili, da so organi za SLO pri vseh treh navede- nih občinskih forumih, prav tako pa tudi komisija za SLO pri občinski konferenci Z MS, naloge, postavljene za letošnje leto v celoti izpolnili, oziroma dosledno izvajali tiste nalo- ge, ki so stalne in jih bo treba nadaljevati v prihodnjem letu. V letošnjem letu so bili formirani in konstituirani odbori za SLO v vseh krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah in v šolah. S predsed- niki teh odborov, predstavniki druž- benopolitičnih organizacij in samo- upravnih organov sta bila izvedena seminarja v dveh skupinah in in- struktažni razgovori z vsemi člani odborov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Povsod ima- jo tudi izdelane programe, ki jih izvajajo. Vse to dokazuje, da so odbori za SLO pri osnovnih samo- upravnih organih dejansko zaživeli. Prav tako so bile izpolnjene naloge pri materializaciji oborožene- ^ dela partizanskih enot na področ- ju strokovnega in idejnega usposab- ljanja kadrov v teh enotah. Pri tem je še zlasti pohvalna aktivnost mladine, saj je v vseh enotah najmanj 30 odstotkov mladih. Ne- koliko zaostajamo le na področju financiranja, ker vse delovne organi- zacije še niso izpolnile svojih obvez- nosti do sklada za financiranje oblik SLO. V letošnjem letu je bilo na območju ptujske občine izvedenih več skupnih vaj, ki so nadvse uspele. Pri teh vajah se je 14 krajevnih skupnosti, mnoge šoly in delovne organizacije s svojimi organi za SLO celovito vključilo in učinkovito sodelovalo s partizanskimi enotami. Pohvalo zasluži zlasti OŠ „Martina Koresa" v Podlehiuku, ki je svoj enodnevni učni program namenila SLO in praktičnim vajam. Prav bi bilo, da bi podlehniškemu vzoru prihodnje leto sledile tudi druge šole v ptujski občini. Osnova za razpravo o nalogah na področju družbene samozaščite je bil akcijski program, ki ga je pripravil svet za notranje zadeve pri skupščini občine Ptuj, ki je kot skupščinski organ osnovni in stro- kovni nosilec nalog na tem področ- ju. Politična aktivnost na tem področju pa mora biti usmerjena v to, da se sistem samozaščite vgradi v samoupravne akte delovnih organi- zacij in ustanov ter v občinski statut, o tem bo med drugim že razpravljala občinska skupščina na današnji seji. V akcijskem programu za usmerja- nje in pomoč organom upravljanja v delovnih in drugih organizacijah je navedeno, da je potrebno do izdaje repubhškega zakona o družbeni samozaščiti premostiti pravno vrzel s tem, da se v samoupravnih aktih * oblikujejo pravila o zaščiti ljudi, premoženja in poslovanja. V zvezi s tem bi naj sprejeli pravilnik o zavarovanju premoženja in o ukre- pih za varnost poslovanja, pravilnik o poslovni skrivnosti; poskrbeli, da v delovnih organizacijah zasedajo od- govornejša delovna mesta moralno in politično kvahficirani ljudje, uredijo in usposobijo čuvajsko služ- bo, uporaba nočnega trezorja pri SDK za vse tiste delovne organiza- cije, ki poslujejo z gotovino in prodajajo na drobno bi naj bila obvezna; delovnim organizacijam tudi priporočajo, da čimprej nabavi- jo in montirajo alarmne naprave v prostorih, kjer hranijo gotovino in zaupne zadeve v blagajnah. Svet za notranje zadeve si tudi prizadeva, da bi občinska skupščina za nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov ustanovila občinsko stražov_ali ko- munalno milico. Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo Zveza komunistov, SZDL in druge družbenopolitične organizaci- je pri izvajanju varnostne kulture našUi občanov, je v akcijskem programu predvideno skupno posve- tovanje, na katerem bi sodelovah tudi predstavniki delavske univerze in temeljene izobraževabie skupno- sti, da bi se dogovorili o oblikah vzgoje za razvoj varnostne kulture na območju občine. Ta vprašanja bi obravnavali predvsem z idejnopoli- tične strani. Na te naloge se navezuje tudi notranja kontrola delavcev nad uporabo družbenega premoženja in trošenja sredstev v delovnih organi- zacijah. Ta notranja kontrola je doslej večinoma vezana na direktor- je, na skupni seji pa so predlagali, da bi naj ta kontrola bila vezana na sa- moupravna organe v delovnih orga- nizacijah. Nakazana je bila tudi po- treba, da bi morali za izvajanje nalog na tem področju prite^iti tudi sa- moupravne organe krajevnih skup- nosti. Sklepni dogovor skupne seje je bil, da so naloge na področju druž- bene samozaščite sestavni del nalog odborov za SLO, ki jih v manjših delovnih organizacijah izvajajo ne- posredno, v večjih pa imenujejo po- sebne komisije. Prav tako pa je nalo- ga komunistov iz vseh poštenih de- lovnih ljudi, da pri tem sodelujejo, da so dnevno pozorni na vse družbe- no škodljive pojave, prav tako pa tu- di na sovražne izpade proti naši so- cialistični samoupravni družbi. S tem bomo delovali preventivno, vzgajali in preprečili marsikatero družbi in posamezniku škodljivo de- janje. F. FIDERŠEK do nedelje, 30. decembra 1972. Polna luna je bila včeraj ob 11.45 ufi. Napoved: Vreine bo spremen- ljivo. Večkrat bo snežilo. Moč- nejše sneženje bo verjetno okrog 21., 25. in 30. decembra. Alojz Cestnik Cesta Ptuj - Macelj - velika delovna zmaga JLA Ob prisotnosti številnih gostov, predstavnikov sabora SR Hrvatske, izvršnega sveta Hrvatske, podjetij za ceste, JLA in občin Krapina in Ptuj, so v petek, 15. dec. predah prometu še zadnji odsek ceste Za- prešič-Krapina-^uj med Macljem in Ptujem. Ta del ceste je bil za graditelje najtrša preizkušnja, pa čeprav je dolg le 21,5 kilometra. Slovesnost je bila najprej pri Maclju, kjer je Branko Kecur, pred- sednik skupščine občine Krapina, zbranim spregovoril o pomembno- sti ceste. Cesta je dolga 75,5 kilo- metra, od tega je na hrvaški strani 57,5, na slovenski pa 18 kilome- trov. Zadnja dela so bila na 21.5 kilometra dolgem najtežjem odse- ku. Cesta ni pomembna samo zato, ker je po njej najkrajša pot od Gornjega Podonavja do Jadranskega morja, ampak tudi zato, ker veže turistična in zdaj še zaostala po- dročja, ki se bodo zdaj gotovo razvijala dosti hitreje. Cesto Ptuj-Zaprešič so finansirali SR Hrvatska, SR Slovenija in JLA. Računajo, da bo že naslednje leto peljalo po njej okoli 3,7 milijona motornih vozil. Dolga kolona vozil je nato kreni- la proti Hajdini, kjer so cesto izro- čili prometu Ptujčani. Prepričali smo se o sodobnosti nove magistra- te, ki seče Haloze na dvoje, prinaša jim pa lepši jutri. Anton Žagar, podpredsednik skupščiiie občine Ptuj, je v krajšem govoru v Hajdini poudaril pomen ceste za nerazvite Haloze, govoril je o krajši zvezi med SR Slovenijo in - Hrvatsko (zveza med Mariborom in Zagrebom je krajša za 40 kilome- trov), o velikih naporih graditeljev in bratstvu in enotnosti, ki ga bo utrjevala in še poglobila tudi ta cesta. Dela na novi cesti še niso konča- na. Nadaljevali jih bodo spomladi, ker je treba urediti še vsa izven- nivojska križišča. JLA, ki je cesto gradila, je dosegla pomemben de- lovni uspeh z dokončanjem predvi- denih del v roku. Komandant V. p. iz Zagreba, ki je gradila to cesto, nam je postregel (Nadaljevanje na 23. strani) 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 Široka dejavnost sindikatov v petek popoldne, 15. decembra 1972 je bila v domu JLA v Ptuju 12. redna in razširjena seja plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj, na kateri sosodelovaU tudi predsedniki osnov- nih organizacij sindikatov, ki jo je vodil predsednik občinskega sveta - Simon PESEC. Dnevni red je bil precej obširen, saj se je za uvod v razpravo o posameznih točkah zvrstilo kar 7 poročil. Osrednje vprašanje so bile vsebin- ske organizacijske in kadrovske pri- prave na občne zbore osnovnih organizacij sindikatov. Na loge v zve- zi s tem je podrobneje opredelil Feliks BAGAR, podpredsednik ob- činskega sveta. V svojem poročilu je poudaril predvsem naloge sindikatov pri uresničevanju ustavnih dopolnil, akcijo za gradnjo stanovanj za delav- ce in varčevanje, zmanjševanje socia- lnih razlik, izvajanje stabilizacijskih ukrepov in samoupravnih sporazu- mov, oceno dela sindikalnih vod- stev, njihovo sodelovanje s samo- upravnimi organi, organizacijami ZKS, ZMS in z drugimi družbenimi organizacijami, organiziranosti sindi- katov, ki mora biti taka, da bo v bodoče v vsaki TOZD vsaj ena osnovna organizacija sindikata in o drugih nalogah. JOŽE SOTLAR, predsednik ko- misije za samoupravljanje je obširno govoril o akciji varčevanja, katere pobudnika sta skupno Zveza komu- nistov in Zveza sindikatov Jugoslavi- je. Na glasil je, da mora varčevanje zajeti vse vrste porabo na vseh področjih dejavnosti. Pri tem je navedel zanimiv podatek, da bi samo s tem, če bi zmanjšali mate- rialne stroške le za 1 odstotek - v vsej Jugoslaviji prihranili letno 180 milijard starih dinarjev, kar je več kot nam manjka sredstev za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu. Ker je tov. Sotlar tudi predsednik komisije za ugotavljanje izvora premoženja pri SO Ptuj je plenumu poročal tudi o delu te komisije in o nalogah, ki jo čakajo v bodoče. Poudaril je, da sama komisija ne bo mogla dosti napraviti, če ne bo večjega sodelova- nja vseh ustreznih služb in vseh občanov. Ivo GRANDA, predsednik komisi- je za gospodarstvo, je v svojem poročilu podrobneje razčlenil go- spodarska gibanja v ptujski občini v devetih mesecih letošnjega leta. Ta gibanja so zelo ugodna, saj se je celotni dohodek povečal za 29 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Gibanje dolžniško-upniških odnosov kaže sicer izboljšanje, na žiro računih imajo delovne organizacije za 59 odstotkov več denarja kot pred letom, kljub temu pa večino delov- nih organizacij še vedno tare pro- blem likvidnosti, ker imajo vezana sredstva pri dolžnikih. Zdravko TURNŠEK, predsednik občinske konference SZDL je govo- ril o delegatskem sistemu, povezano z nalogami organizacij sindikatov, ki bodo v delovnih organizacijah evi- dentirale možne kandidate za volil- ne funkcije, za katere je treba izpolniti popisnice, pri tem je naj- važnejša obrazložitev predloga. Po tem, ko je predsednik Simon PEŠEC še poročal o delu in nalogah odborov za SLO in družbeno samo- zaščito v delovnih organizacijah, se je razvila živahna razprava, ki je obsepla dodatne predloge in mnoga vprašanja, na katera so tudi vpraše- valci dobili sproti odgovore. Po razpravi so sklenili,* da so poročila, dopolnjena z razpravo, dobro napo- tilo za pripravo občnih zborovo- osnovnih organizacij sindikatov, ki jih bodo izvedli v času do 1. februarja 1973. Podrobnejše o vseh teh nalogah pa se bodo pogovorili še na enodnevnem seminarju, ki bo v soboto, 23. decembra v Ptuju in sicer dopoldne skupno, popoldne pa ločeno po sindikatih posameznih dejavnosti. O analizi solidarnostne akcije za pomoč prizadetemu prebivalstvu se- verovzhodne Slovenije po poplavah in o glasovanju za združitev zdrav- stvenega varstva delavcev in kmetov v ptujski občini, nosilec obeh akcij v delovnih organizacijah so bili sindi- kati, sta plenumu poročala Jože SOTLAR in Simon PESEC. V obeh solidarnostnih akcijah so sindikalni delavci v celoti izpolnili svojo nalo- go in zaslužijo vse priznanje. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa so na razširjeni seji plenuma ka- drovsko dopolnili večino komisij pri občinskem svetu ZSS Ptuj. F. Fideršek Kreditna banka Maribor Kreditna banka Ptuj podružnica z odobritvijo sklepa Izvršilnega odbora KB Ptuj z dne 15. 12. 1972 o pripojitvi Kreditne banke Ptuj h Kreditni banki Maribor bo na zase- danjih zborov KB Ptuj in KB Mari- bor 25. in 26. decembra 1972 izpol- njen še zadnji pogoj za podpis po- godbe o pripojitvi in za nastanek Po- družnice Kreditne banke Maribor v Ptuju ter za začetek poslovanja v duhu določil pogodbe. Večmesečne priprave na odloči- tev za pripojitev Kreditne banke Ptuj k eni izmed večjih slovenskih bank so zagotovile temeljito preteh- tanje vseh najpomembnejših činite- Ijev, ki dajejo dosedanjemu poslova- nju Kreditne banke Ptuj priznanje, da je ob danih možnostih in močni naslonitvi na soustanovitelje, z uspe- hom opravljala svojo funkcijo, na drugi strani pa vseh novih potreb in pričakovanj, da bi tudi v bodoče zmogla ob močeh združene večje banke svoje naloge glede na stabili- zacijo in na nujnost, da se tudi ne- razvito območje hitreje premakne v smeri napredka. Končno je zasnovan sklep o pri- pojitvi Kreditne banke Ptuj h Kre- ditni banki Maribor na ugotovitve, da tvorijo dislocirani mariborski obrati na območju ptujske občine, dosedanje sodelovanje med indu- strijskimi in kmetijskimi gospodar- skimi organizacijami, iz ptujske ob- čine v mariborskem območju zapo- sleni delavci ter skupne družbene službe na področju izobraževanja in zdravstva trdno povezanost sveta, na katerem sta doslej poslovali Kredit- na banka Ptuj in Kreditna banka Maribor. To tudi omogoča in nare- kuje, da je potrebno še za bodoče delo združenih bank Ptuj in Maribor zagotoviti medsebojno prelivanje bančnih sredstev, racionalno kori- ščenje likvidnih sredstev, smoternej- še koriščenje kapacitet po dejavno- sti sorodnih organizacij združenega dela in tudi opravljanje deviznega plačilnega prometa ter kreditnih po- slov z inozemstvom. Končen cilj te- ^ pa je hitrejši razvoj gospodarstva in skladnejši razvoj obeh razvojnih centrov ob še tesnejšem in intenziv- nejšem bančnem sodelovanju. Osnutek pogodbe o pripojitvi vse- buje 24 določil z vsemi poslovnimi ter samoupravnimi pravicami in dolžnostmi obeh podpisnic pogod- be, njihova vsebina pa daje kolekti- vu ptujske podpisnice vsa jamstva, da bo poslovanje podružnice KB v Ptuju samostojno in enakopravno, da bo poslovna politika in drugo za banko in podružnico enako. Vse po- drobnosti so dogovorjene tudi glede or^nov upravljanja, ugotavljanja in delitve dohodla, razmerja med de- lovno skupnostjo podružnice in po- družnico ter v končnih določbah še posebna zagotovila Kreditne banke Maribor podružnici v Ptuju glede prenosa avista sredstev dislociranih obratov mariborskih koristnikov družbenep premoženja, nadomesti- la morebitnega odliva dela avista sredstev Tovarne glinice in aluminija „Boris Kidrič" v Kidričevem ter in- vesticijskih sredstev v višini najmanj 40 milijonov dinarjev v času 2—3 let z oceno, da bo možno v tem času usmeriti v te namene tudi več sred- stev za rentabilna vlaganja. Te in druge podrobnosti sta tol- mačila 15. 12. 1972 po sprejetem sklepu o pripojitvi KB Ptuj h KB Maribor predsednik Izvršilnega od- bora KB Ptuj Milan Krajnik in direk- tor Anton Purg predstavnikom tiska in radija z namenom, da bi bila jav- nost o tem sklepu pravočasno in pravilno informirana in da bi se delo podružnice KB Maribor v Ptuju uspešno začelo in potem tudi doseg- lo namen pripojitve. J. V. Za boljše zdravstveno varstvo v bolnišnici Dan za dnem pride stotine obča- nov v bolnišnice, da bi jih sprejeli na zdravljenje ali pregledali v speciali- stičnih ambulantah. Vsako leto razpravljajo samoupravni organi v vseh gospodarskih organizacijah, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti te sa- moupravne skupnosti zdravstvenega zavarovanja o prispevni stopnji za zdravstveno zavarovanje. Gre za sredstva, ki naj bolnišnici in drugim zdravstvenim delovnim organi- zacijam omogočijo primerno poslo- vanje oz. izvajanje takšnega zdrav- stvenega varstva, ki bo zadovoljivo za vse bolnike in poškodovance. Vse večja prostorska utesnjenost je po- stala resna ovira za nadaljnji stro- kovni razvoj in primerno počutje varovancev zdravstvene službe; zava- rovanci to občutijo sami. Povsod velja priznana ugotovitev, da je tudi bolnišnica zrcalo družbe- nega standarda s svojimi smiselnimi funkcionalnimi in dobro opremlje- nimi medicinskimi prostori, s svetli- mi, zračnimi in udobnimi bol- niškimi sobami in ambulantami, z vsemi pomožnimi prostori ter mir- nim in urejenim okoljem. Potrebna nam je višja, kulturna stopnja bivanja, ne^ in zdravljenja bolni- kov. Takšni in še mnogi drugi razlogi terjajo od družbe - torej od nas vseh, da posvečamo skrb tudi za standard tistih zdravstvenih objek- tov, kjer vsak dan na tisoče bolnih in poškodobanih preživlja najhujše - morda najbolj usodne - trenutke v svojem življenju. Kaj torej primanjkuje, da se ob podpori in zavzetosti družbenopoli- tičnih skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij obračajo zdrav- stveni delavci na gospodarske orga- nizacije? Primanjkuje prostora za bolniške sobe, da bi v njih lahko namestili le toliko bolniških postelj, kolikor dopušča prostornina; pri- manjkuje prostorov za speciali- stičnm mbulantno službo; pri- mankuje prostorov, v katerih bi lahko s sodobnimi delovnimi pripra- vami, kar se da hitro in kakovostno medicinsko strokovno obravnali va- rovance, jih zdravili oz. znova usposobili za delo in življenje; primanjkuje sodobnih medicinskih aparatur, brez katerih v medicini ni več kakovosti; in končno, pri- manjkuje sodobna tehnična oprema. Treba je posodobiti oz. dvigniti (Nadaljevanje na 3. strani) TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 STRAN 3 ZA BOLJŠE ZDRAVSTVENO VARSTVO V BOLNIŠNICI (Nadaljevanje z 2. strani) Standard bolnikov, doseči vsaj ne- koliko boljše delovne pogoje za zdravstvene in druge delavce v bolnišnici, vse to pa z enim samim namenom, da bi lahko storili varo- vancu več in bolje. Povsod velja spoznanje, da je bolnišnična zdrav- stvena služba s svojo zelo razvejano specialistično dejavnostjo izredno i-aga. Za bolnišnično zdravstveno varstvo je torej potrebnih več sredstev, tudi takšnih strogo namen- skih, ki bi omogočila gradnjo, dograditev in preureditve v maribor- ski in ptujski bolnišnici. Ta pa bode zadovoljena le, če bodo delavci \ mariborski regiji še enkrat pokazali svojo zavest, osveščenost in solidar- nost. Globoko smo prepričani, da svoje pomoči delavci ne bodo odklonili saj bolezen in poškodba ne izbirata in ne vemo, kdaj in kje bo morda prizadela tudi koga od nas. DAKO V občini Slov. Bistrica izpolnili obveznosti Do pred kratkim je v okviru solidarnostne akcije zbiranja po- moči za poplavljene v severovzhodni Sloveniji prispevalo v obliki eno- dnevnega zaslužka ali 2 odstotkov od bruto osebnih dohodkov 45 delovnih kolektivov, družbeno poli- tičnih organizacij, šol in drugih javnih ustanov kakor tudi zasebnih obrtnikov v občini Slov. Bistrica. Skupno so prispevali v ta sklad 163.681,00 dinarjev, kar pomeni, da so 100-odstotno izpolnili svoje obveznosti do soUdarnostnega skla- da. Ker pa akcija zbiranja sredstev še ni končana in je v občini še vedno nekaj organizacij in obrtnikov, ki svojih obveznosti do sklaSa še niso izpolnili, pričakujejo ob zaključku še ugodnejše rezultate. Viktor Horvat Stabilizacijski ukrepi . . r - j i- ptujske industrije ne Docio prevec prizadeli Na zadnji, tretji skupni seji med- občinskega odbora sindikata delav- cev industrije občin Ptuj in Ormož so govorili o poslovanju delovnih organizacij v skladu s stabilizacijo, o vsebinskih in kadrovskih pripra- vah na občne zbore osnovnih orga- nizacij sindikatov v delovnih orga- nizacijah industrije in o realizaciji nalog na področju akcij solidarno- sti. Na posvetovanju so bili prisotni tudi člani predsedstva osnovne organizacije sindikata v tovarni Avtoopreme v Ptuju, ker so v nji- hovi delovni organizaciji napravili največ, da bodo nove stabilizacijske predpise dočakali dobro pripravlje- ni, z dobrim poslovanjem in kar je najvažnejše, likvidni. V Tovarni avtoopreme so imeli zadnjih osem let žiro račun skoraj nenehno blo- kiran. Zato so že lani izdelah sana- cijski načrt za opdpravo nelikvid- nosti. Dobili so sanacijske kredite in v drugi polovici letošnjega leta jim je uspelo, da so se deblokirali. Do neke mere so s tem najhujše težave odpravili, niso pa še povsem na varnem, ker imajo še vedno mnogo dolžnikov. Tako jim kupci dolgujejo približno 20 milijonov di- narjev, medtem ko imajo lastne za- fc»ge pokrite in v skladih tudi okoU 4 milijone dinarjev. Potem, ko so se člani jnedobčin- skega sveta podrobno seznanili s stanjem v Tovarni avtoopreme, so govorili še o drugih delovnih or^- nizacijah s področja industrije. Ugotovili so, da predpis o stečaju sicer ne bo zadel nobene delovne organizacije v Ptuju in Ormožu, bo pa še precej težav zaradi pomanjka- nja trajnih obratnih sredstev, ki jih ptujski industriji in obrti skupaj manjka za 8 milijonov dinarjev. To pomanjkanje pa je zato, ker se je predelovalna industrija v Ptuju za- čela razvijati šele po letu 1956 in zaradi nepravilno razdeljenih sred- stev za laeditiranje v preteklosti, ko je bila trgovina v priviligiranem položaju. Od tod tudi v trgovini največji primanjkljaj trajnih obrat- nih sredstev, saj od skupnega pri- manjkljaja v ptujski občini 38 mili- jonov dinarjev odpade na trgovino 28 milijonov. Poleg tega pa je do- volj zgovoren dokaz o tem, kako hoče „trgovina odvzeti industriji prevelik kos kruha", tudi to, da ima trgovina od vseh kreditnih sredstev 70% kratkoročnih, indu- strija pa prav obratno, torej le 30%. Sicer pa gospodarstvo v Ptuju napreduje hitreje kot v republiki, saj je indeks rasti v prvih devetih mesecih letošnjega leta 129. Osebni dohodki v primerjavi z republiškim povprečjem pa zaostajajo. Narav- nost absurdno je dejstvo, da ptuj- sko gospodarstvo kreditira ostala področja v SR Sloveniji s 140 milijoni. Člani medobčinskega sveta sindi- katov industrije so se dogovorili še o podrobnostih ob pripravah na občne zbore 00 sindikatov. Po poročilu o izvršenih nalogah na področju solidarnosti v delovnih organizacijah industrije so izrazih zadovoljstvo zaradi uspešnosti ob obeh velikih akcijah: pomoč prebi- valstvu severovzhodne Slovenije ob poplavah in združitev delavskega in kmečkega zavarovanja. DAKO ŠE O 25-LETNICI PODJETJA „VINKO REŠ" V predzadnjem Tedniku je bil objavljen članek o srebrnem jubileju podjetja „Vinko Reš", v katerem pisec članka zaradi pomanjkanja prostora ni omenil humane akcije tega kolektiva, organov upravljanja in tovariša direktorja, ki so na jubilejno prireditev povabili tudi svoje upokojence in njihove zakon- ske tovariše. Mi upokojenci smo bili po svečanosti deležni velike pozornosti in pogostitve z zabavo, ki je trajala pozno v noč. Zahvaljujemo se tudi za darilne bone. Direktor podjetja, Jože Sotlar je kot vedno, za vsakogar izmed nas povabljenih našel tople besede, ki jih je podkrepil s stiskom roke. Vsi povabljeni smo ta večer preživeli s sedanjim kolektivom kot v drugem domu. V imenu upokojencev podjetja Vinko Reš izrekam iskreno zahvalo za ta prijeten večer in obdaritev. Vsi upokojenci želimo sedanjemu kolek- tivu v poslovnem letu 1973 še mnogo uspehov, zdravja in osebnega blagostanja. V imenu upokojencev R. A. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 Komite o delu občinske uprave v ponedeljek zvečer, 18. decem- bra 1972, je bila razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki so ji prisostvovali predstav- niki občinske skupščine, vseh dru- gih družbenopolitičnih organizacij in sekretar medobičinskega sveta ZKS območja Maribor - Slavko SORŠAK. Osnova za razpravo je bilo gradivo - problematika delo- vanja upravnih organov skupščine občine in osnutek odloka o spre- membah in dopolnitvah statuta občine Ptuj. O tem odloku bo danes med drugim odločala na seji občinska skupščina. V uvodni razpravi je predsednik SO Ptuj, Franjo REBERNAK, po- ročal o delu upravnih organov občinske skupščine in naglasil, da so ti uspešno opravljali svoje delo, razvijali sodelovanje z družbenopo- litičnimi organizacijami in samo- upravnimi organi interesnih, krajev- nih in delovnih skupnosti. Menil je, da bistvenih odstopanj od enotne občinske politike ni bilo, saj smo v občini vsi odgovorni za nadaljnji razvoj in tu ne sme biti razhajanja. Občinski upravi je treba vrniti ugled, ki ji je zadnja leta upadal. Nujno jo je tudi kadrovsko okrepi- ti, da bo kos vse odgovornejšim nalogam, ki so pred njo. Opozoril je tudi na potrebo po večjem vpli- vu komunistov v skupščinskih orga- nih. Ivan RAU, tajnik SO Ptuj, je po- ročilo dopolnil v tem, da je po- drobneje razčlenil delno reorganiza- cijo občinske uprave, ki bo delova- la po resornem načelu. V zvezi s tem bodo preimenovani posamezni oddelki, ukinjen oddelek za upravne zadeve in center za socialno delo; na novo pa bosta formirana oddelka za gospodarstvo in urbanizem ter za družbene službe in delo. Nanizal je aktualne naloge na področju urba- nizma in zemljiške politike, stike z gospodarstvom in družbeno bazo, delovanja inšpekcijskih služb, davč- ne uprave in nekoliko kritično oce- nil delo svetov, kot politično izvršil- nih organov pri občinski skupščini. Omenil je kadrovske težave, saj je v občinski upravi 14 sistemiziranih delovnih mest nezasedenih, v zad- njih 4 letih se je menjala kar 1/3 upravnih delavcev, prav tako pa tudi pomanjkanje ustreznih ^delovnih prostorov. O delu organizacije ZKS v občin- ski upravi je poročal njen sekretar Miran GLUŠIC in na konkretnih primerih ilustriral, s kakšnimi teža- vami se dnevno srečujejo pri svojem delu in izvrševanju družbenih nalog delavci v upravi. V obširni razpravi so ugodno oce- nili delo komunistov in organizacije ZKS v občinski upravi, ki je v svo- jem enoletnem delovanju že dosegla vidne uspehe. Predvsem pa so po- udarili pomen politizacije uprave, njen razredni odnos, saj so prav upravni delavci tisti, ki morajo dnev- no izvajati v življenje stališča, za katera se skupno dogovorimo. Gre tudi za politično misleče ljudi, ki morajo cesto znati oceniti, kakšne politične posledice lahko ima taka ali drugačna odločitev. Izraženo je bilo tudi mnenje, da so bila uvodna poročila premalo kritična in da bi lahko celoviteje ocenili delo občin- ske uprave, če bi ob tem imeli tudi analizo dela vseh skupščinskih orga- nov. Dogovorili so se še o ustanovitvi aktiva komunistov - odbornikov; za oblikovanje skupnih stališč pa so imenovali 3-člansko skupino, ki bo na osnovi poročil in razprave pripra- vila osnutek. Pod drugo točko dnevnega reda je namrej selaetar komiteja Franc TE- TICKOVlC poročal o predlogu sta- lišč, ki jih je na osnovi razprave na prejšnji seji oblikovala posebna ko- misija. Ta stališča je komite v celoti sprejel. V cilju, da bi v bodoče zagotovili večjo enotnost pri izvaja- nju kmetijske politike v občini, so se dogovorili tudi o skupni seji ko- miteja občinske konference ZKS in izvršnega odbora občinske konfe- rence SZDL, na kateri bodo obrav- navali izvajanje akcijskega progama ZK na področju družbenega in za- sebnega kmetijstva. Daljša razprava se je razvila tudi o vzrokih, zakaj so v javnosti prisotna različna stališča glede prednosti so- dobne ureditve cestišč v smeri Ptuj-Juršinci-Zihlava in Ptuj-Ja- nežovci-Lenart. Komite je ocenil, da je bil,politično neodogvoren pri- stop k reševanju tega problema. Opozoril je na izredno zaostalost v razvoju tega območja Slovenskih go- ric in zahteval, da se gre v enotno akcijo za obe slovensko goriški cesti. Komite priporoča, da svet za komu- nalne zadeve pri občinski skupščini, v sodelovanju z Ekonomskim cen- trom v Mariboru, čimprej pripravi potrebne načrte, s katerimi bi od- ločno nastopil pri republiškem cest- nem skladu, da zagotovi potrebna sredstva za hkratno modernizacijo obeh cest. F. FIDERSEK Na pobudo komiteja OK ZKS Slov. Bistrica je prišlo konec prejš- njega tedna v Opekarni Pragersko do razgovora med kolektivom ope- karne in predstavniki SO, komiteja OK ZKS in občinskega sveta zveze sindikatov. Govorili so o vzrokih za težak gospodarski položaj, v kate- rem je Opekarna, o malomarnem poslovanju, odgovornosti in o ukre- pih, kako težave čimprej odpraviti. Skupščina občine in družbeno politične organizacije so vodstvo Opekarne že večkrat opozarjale na slabe rezultate gospodarjenja, na razne nepravilnosti in prepočasno izvajanje investicije: obrata glinopo- ra, od katerega so si v Opekarni obetali lepe finančne rezultate. Teh pobud pa se je vodstvo Opekarne vedno otepalo. Že polletni rezultati gospodarjenja so izkazovali poslov- no izgubo, ki je kar naprej narašča- la. Služba družbenega knjigovod- stva je ob pregledu ugotovila, da so v Opekarni prikrivali pravo stanje, da jp izguba celo dosti večja, kot so jo zapisali v bilancah. Poleg tega so si v Opekarni tudi izplačah za 950 tisoč dinarjev osebnih dohod- kov nad samoupravnim sporazu- mom, ah izkazano še drugače: v prvih devetih mesecih so dosegli 61 % dohodka, izplačali pa so si ^ za 108%. Ob tem so vodilni ljudje dosegah tudi po 200 % prekoračit- ve. Prvi ukrep je bila odpoved direk- torja podjetja, nato pa so se odlo- čili za združitev s poslovno in kadrovsko močnim podjetjem, ki bi bilo sposobno voditi tako občut- ljivo proizvodnjo, kakršne so se lotili v Opekarni. Referendum o združitvi s Stavbarjem iz Maribora so na Pragerskem že izvedli, te dni, ko bodo v Mariboru dobili garanci- jo o pokritju izgube, pa ga bodo še pri Stavbarju. Na sestanku, ko so predstavniki skupščine občine delavcem Opekar- ne povedali, kakšen je položaj, ko- like so izgube, tudi s številkami ilustrirali ^ stanje, nato pa nakazali potrebne ^ rešitve, so delavci šele spoznali, kako so bili pravzaprav prevarani, ves čas napačno obve- ščeni, kako so jim vodilni na sejah delavskega sveta in zborih kolekti- vov prikazovali napačno stanje. Za- to so se po precej burni razpravi dogovorili, da bodo taikoj znižah osebne dohodke, imenovali so ko- misijo, ki bo raziskala odgovornost vodilnih ljudi v podjetju, izdelah pa bodo tudi novi sanacijski načrt, v katerem bodo jasno opredelili svoj delež k boljšemu stanju v Opekar- ni. Precej zdravih pobud so prispe- vali delavci sami, tako je bilo z njihove strani govora o delu ob sobotah zastonj in o pravilnem nagrajevanju strokovnjakov, ki .bi podjetje dobro vodili pa o novi notranji organizaciji, poostreni di- sciplini in še nekaj predlogov, kar priča o tem, da je v (pekarni pravzaprav zdrav kolektiv in da se bodo sicer precejšnja družbena sredstva, ki so zdaj potrebna za pokritje izgub, ob dobrem vodenju podjetja hitro vrnila. DAKO Konkretno o problemih v TGA Čeprav je v TGA trenutno največ razprav o osnutku pravilnika o de- litvi osebnih dohodkov, povsem ne- moteno poteka tudi druga dejav- nost po proizvodni in po samo- upravni plati. Vsi napori so usmer- jeni k čim ugodnejšemu poslovanju v želji, da bi letošnje leto končah kar se da uspešno in da bi napori bili usmerjeni v prihodnje leto, ko bo treba takoj v začetku pričeti z vso resnostjo in odgovornostjo. Če- prav je v tej smeri bilo izvršenih že mnogo ukrepov, bo treba z boljšo organizacijo ter pripravo dela na- praviti še marsikaj, predvsem pa rešiti surovinsko bazo, pri čemer gre največ pozornosti boksitu ter elektriki, saj ti dve stvari najbolj izstopata na slehernem koraku in pri vsakem vprašanju, kadar se omenja boljša in večja proizvodnja. Mnogi že sprejeti ulaepi imajo na- togo stabilizirati obstoječo proiz- vodnjo ter predstavljajo konkretne naloge za slehernega člana kolekti- va. Vsekakor je že dosedaj bilo mogoče opaziti, da vsi sprejeti ukrepi niso bili povsem in v celoti realizirani ali pa vsaj niso dali pričakovanih rezultatov. Ukrepi, ki so bili nakazani že na dveh sestan- kih osnovne organizacije ZK v pod- jetju nikakor ne predstavljajo le kratkoročnih nalog, ampak so le ti tudi dolgoročni, ki jih bo treba stalno dopolnjevati predvsem v smeri izhodišč družbeno-ekonom- skega razvoja za prihodnje leto. ._M. F. NARODNA PESEM JE SEGLA V SRCA PTUJCANOV V soboto, 16. decembrassmo poslušali v dvorani Narodnega doma v Ptuju barvite glasove moškega pevskega zbora „ Slava Klavora" iz Maribora. Vsi prisotni so željno vsrkavali vsak zvok posamezne pe- smi, ki niso bile izhte le iz glasov pevcev, ampak doživete in izražene z globokim čustvom. V pevovodju Jožetu Gregorcu je že v rosni mladosti vzklila ljubezen do narod- ne glasbe, ki jo je sejal v požrtvolval- ne pevce in iz nje so zrasli plodovi, ki so dozoreh med ljudstvom v številne uspehe. Skromni, kot so, so priznali, da se še niso srečali s tako prisrčnim sprejemom občinstva, kot so ga doživeh pri nas. Z dolgotraj- nim ploskanjem smo to priznanje še potrdili, Ob koncu koncerta se je Olgica Fric v imenu Ptujčanov s prisrčnim nagovorom zahvalila za prijeten večer, ki so nam ga pričarali njihovi pasovi. Profesorja Jožeta Gregorca je ta zahvala ganila. Ni se mogel drugače oddolžiti, kot da je še sam napovedal tri pesmi, ki sojjih zapeli še bolj prisrčno. Ob tert se je v meni nekaj zganilo. Vrnila sem se nazaj .v čas nastopa Ivice Šerfezija v kino dvorani. Bila je nabito polna. In če se vrnem k nastopu Nele Eržišnik, ko so vstopnice v petnajstih minu- tah splahnele, ljudi pa se je trlo v dvorani, mi postane tesno ob pogledu po dvorani, v kateri je zadaj neicaj sedežev nezasedenih. Erika TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 STRAN 5 ŠKODA ZARADI NOVEMBRSKEGA NEURJA V PTUJSKI OBČINI ŠE VEDNO NI OCENJENA Neurje s snegom v soboto, 18. novembra 1972 je ptujskemu gospodarstvu prizadejalo materialno škodo, ki še sedaj ni odpravljena in bo prav gotovo presegla 200 milijonov starih dinarjev. Za popravilo potrganih telefon- skih vpdov, podrtih, premaknjenih ali zlomljenih nosilnih PTT drogov bo potrebno še nekaj tednov dobrega dela, če bo vreme naklonje- no in seveda nekaj mesecev, če bo pri delu motil sneg. Lahko pa se pripeti, da podobna nesreča pride ponovno in začeti bo potrebno od začetka. PTT ekipe za odstranjeva- nje posledic snežnega neurja so nenehno na delu, vendar je delno urejena le zračna linija Ptuj-Ormož, na kateri je bilo podrtih nad 140 drogov, še več pa premaknjenih. Telefonske linije s ptujsko okolico ja so še vedno v popravilu. Materialna škoda bo prav gotovo presegla 100 milijonov starih din, med tem, ko se poslovnih izgub sploh še ne da oceniti. Pri vsem tem pa ima PTT še mnogo problemov in dela z dodatnimi novimi telefonski- mi priključki, ki jih bo dobila naša centrala. Nič boljše ni bilo pri Elektro. Maribor, kateremu je sneg prekinil mnoge visokonapetostne linije, ven- dar so okvare odpravili v rekordnem času. Da je sneg napravil takšno škodo, je kriv dež, ki je padal pred njim, tako da se je sneg zlahka oprijel mokrih žic. Teža na njih in veter sta potem lahko opravila svoje uničevalno delo. Zaradi snega in plundre na cestišču je prišlo tudi do manjših materialnih škod na vozilih, vendar večjih prometnih nesreč ni bilo, ker so vozniki raje ostali doma. Čeravno je bil ta sneg letos že drugi, je naše cestno komunalno službo znova presenetil, kot vsa leta poprej. Kdor je hodil tisto kritično soboto in nedeljo po ptujskih uhcah je opazil, da je večina cestnih jaškov zamašenih, da so bile ulice polne vode in nespluženega snega. Tudi hišni sveti so se izkazali s svojimi neočiščenimi pločniki pred zgradba- mi. Dela jih je rešilo sonce, ki je tretji dan po neurju stopilo sneg. Škodo zaradi snega so utrpele tudi gostinska podjetja, ki so imela zaprte lokale zaradi popravila električnih vodov. Seveda sta najbolj prizadeta PTT in Elektrogo- spodarstvo Maribor, katerim je prodaja električne energije in telefonski promet glavni vir dohod- kov, ki pa so bili prizadeti zaradi pretrganih telekomunikacijskih in električnih zvez. Letošnji sneg bo ostal marsikateremu občanu v spominu, kajti malo je ljudi, ki bi videli padati sneg' ob grmenju in bliskanju, kot se je to zgodilo v novembru. Boljši dnevi za jugoslovansko kmetijstvo v letu 1973 Zvezni zavod za družbeno plani- ranje predvideva, da bo v letu 1973 prišlo do izboljšav v kmetijski pro- izvodnji in da bo ta ustvarila večje dohodke, predvsem bo to opazno v živinoreji. Porast kmetijske proiz- vodnje bo znašal 3,5 % kolikor je bilo predvideno v srednjeročnem programu. Ker se kmetijstvo v letih 1971/72 ni razvijalo po predvide- nem planu, je Zvezna skupščina sklenila v prihodnjem letu kmetij- stvo spraviti na zeleno vejo. Spreje- ti bodo zakonL ki bodo omogočili boljše kreditiranje in razvoj kmetij- ske dejavnosti. Da bi dosegli plan- ska predvidevanja, bi bilo treba v naslednjem letu proizvesti 5 milijo- nov ton pšenice in rži; 8,5 milijo- nov ton koruze; 3,8 milijonov ton sladkorne pese; 400 tisoč ton sonč- nic in okoli 900 tisoč ton mesa. Naš kmetijski razvoj ne sme biti več odvisen od „milosti prirode" in njenih vremenskih prilik, kakor od nestrokovne^ planiranja uvoza in izvoza kmetijske robe in strojev. Tako imenovani paket zakonov bo poskušal urediti naše kmetijstvo. Za naše kmetijstvo in družbo kot celoto je bolje, če se sprosti uvoz kmetijskih strojev in pripomočkov, da se bo kmetijstvo razvilo name- sto uvažanja kmetijskih proizvodov. Kmetu je potrebno dati možnost, da si nabavi stroje, s katerimi bo razvil kmetijsko proizvodnjo. Po- slanci pravijo, da bo ta „paket zakonov" moral vsebovati tudi re- šitve za kreditiranje rezerv koruze, kar bi prispevalo k stabilizaciji, prav tako pa tudi razvoju živinore- je, ki je vezana na te rezerve prehrane. Cas je, da se v naši neadekvatni poUtiki kmetijstva do- končno obrne ,,problematični list razvoja" in da bo kmetijstvo začelo razvoj na tisti strani, ki jo je osnovala in planirala naša agrarna politika. Upajmo, da se bodo do- polnila Zvezne skupščine čim prej začela uporabljati tudi v praksi. V Sigmi delovne sobote za stabilizacijo v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi so v SIGMI izdelali obsežne in po- drobne akcijske programe, s kateri- mi bodo dočakah nove gospodarske pogoje kar najbo^e pripravljeni. Os- novna organizacija ZK in sindikata sta razpravljali o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ in o stabilizacijskih ukrepih. Izdelali so akcijski program, katere- ga uresničitev pa je odvisna od ce- lotnega kolektiva. Strokovni kolegij je predlagal ko- lektivu program varčevanja. Od 4. do 11. decembra so imeli 18 zborov kolektiva in na njih so predlog so- glasno sprejeli. Nosilec teh pogovo- rov je bil sindikat. Tako so zadnjo soboto delali zastonj, pogovarjajo pa se še o tem, naj bi prihodnje leto delali zaradi varčevanja in stabiliza- cijskih ukrepov dvanajst sobot. To bi jim po grobih izračunih prineslo v poslovni sklad 600 do 700 tisoč dinarjev. Kolektiv to akcijo družbe- nopolitičnih organizacij in samo- upravnih or^nov v podjetju v celoti podpira. Sicer pa so v zvezi s stabilizacijo začeli v Sigmi ukrepati že avgusta. Poostrili so izterjatve, s kupci imajo tesnejše kontakte. Trenutno so lik- vidni in žiro računa nimajo blokira- nega. Ker pa so zaradi narave proiz- vodrije odvisni od večjih podjetih, finalistov, ki so tudi v težavah, nji- hova prihodnost še ni do kraja jasna. DAKO "IfeDNlK OBČANI KS KIDRIČEVO ZA SPOMENIK BORISU KI- DRIČU Svoječasno smo poročali o akciji za postavitev spomenika Borisu Kidriču v Kidričevem. Bralce smo tudi seznanili z dotekanjem sred- stev. Takrat smo tudi omenili, da odbor za postavitev spomenika pokojnemu Borisu Kidriču poleg ostalega pričakuje tudi precejšnjo pomoč in podporo prebivalcev Kidričevega. Ob začetku malce skeptičnim lahko sporočamo, da je akcija doživela lep in morda malce nepričakovan uspeh, saj so posamez- niki prispevali tudi po 100 dinaijev, pretežna večina pa po 50 dinarjev. Dela okrog tega so v polnem razmahu in bomo naše bralce o tej za Kidričevo in ptujsko občino ter celo republiko pomembni akciji konkretneje nadalje obveščali. M. F. Do novoletnh drevesc po zakoniti poti Na območju občine Ptuj in Ormož rastejo predvsem listavci in le malo je iglavcev. Obrati, ki gospodarijo z gozdovi na tem območju se trudijo, da bi pove- čali število iglavcev z rednim pogozdovanjem s-lemi vrstami dreves. Vsako leto se v pogo- zdovanje vloži nekaj 100.000 N dinaijev, vendar v obdobju zad- njih nekaj let gozdarji ugotavlja- jo občutno naraščanje škode, ki jo povzročajo občani v decem- bru s pose Id in tatvinami igla- stih drevesc. Posekana in ukra- dena so vedno najlepša drevesa in to so največkrat smreke in jelke. Prizaneseno ni niti dreve- som v mestnih parkih. Škoda zaradi nestrokovnih posekov je mnogokrat nepopravljiva in mnogo večja, od tiste, po kateri se ta drevesca prodajajo na trži- šču. O škodi v gozdarstvu je raz- pravljal tudi ptujski Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je sklenil, da bo podprl zaščito smreke in jelke pred nepoklica- nimi se kač i. Za zadostno preskrbo Ptuja s smrečicami bo poskrbela ptuj- ska krajevna skupnost z obema gozdarskima obratoma, ki bosta nabavila drevesca na Pohorju. Organi javne varnosti so obve- ščeni o škodi, ki jo delajo obča- ni v tem času in bodo budno pazili na prestopnike. Izvajala se bo kontrola o izvoru drevesc, ki jih bodo v tem času občani nosili in apeliramo na občane, naj si smreke nabavljajo tam, kjer je to dovoljeno, to je pri Krajevni skupnosti Ptuj. Smrek bo dovolj in to ob pravem času. RTV SERVIS PTUJ MILAN STRELEC Aškerčeva ulica 3 * * * ŽELI VSEM SVOJIM STRANKAM IN OSTALIM OBČANOM PRIJETNE NOVOLETNE PRAZNIKE IN SE V NAPREJ PRIPOROČA. A goSTILNA IVAN BISTER-DORNAVA TM^ ^ ^ ^ ^ vsem gostom in delovnim -J- ljudem želim: Steem n6m Lei6 1973 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 Alfred Mere: PROBLEMI ŽIVINOREJCEV Metljavost, njeno zatiranje in preprečevanje (Nadaljevanje) V krajih, kjer je metljavost po- gostna, moramo že v kasnejši jeseni, co se živina ne pase več, poskrbeti za pregled iztrebkov na metiljeva jajčeca, ne pa odlašati do pozne zime ali celo do spomladi, ko začnejo živali že hujšati. Metljavost pri živalih zatiramo tako, da v njih uničujemo metilje, d^ uničujemo zalego in da pokonču- jemo poižke mlakarje. Danes imamo na razpolago učinkovita sredstva, s katerimi lahko uničimo metljaje v jetrih. Ce računamo zgube pri mesu, mleku in pri slabem izkoriščanju krme, povrh pa še zmanjšamo plodnost ali celo zvrženje pri kra- vah, dalje zakole v sili in pogine, potem so izdatki za zdravljenje malenkostni v primeri s škodo, ki jo povzroči metljavost. Ker se večina živah okuži na paši, jih moramo zdraviti kmalu, ko preneha paša. S tem uničimo še mlade metilje, še preden začno ogrožati žival. Ker se pa živina ne naleze zalege naenkrat, marveč večkrat postopoma, celo več tednov zapovrstjo, zato še ni dovolj, če damo zdravilo samo enkrat. Od dneva okužbe do razvoja zrelih metiljev preteče namreč najmanj dva meseca. Ker Učink, ki potujejo po telesu, zdravilo ne uniči, je vsekakor potrebno, da živini damo zdravilo še enkrat in sicer drugič sredi zime. Pa tudi to pot se utegne zgoditi, da ne zajamemo prav vseh metiljev, zlasti pa ne tistih, ki so šele v razvoju. Zato je priporočljivo, da zdravimo žival tretjič spomladi, preden 'začnemo pokladati zeleno krmo, oz. preden ^edo na pašo. Večkratno zdravljenje je torej vseka- kor potrebno, že zaradi tega, da morebiti že metiljava živina ne bi na novo okuževala pašnikov in travni- kov. Žal se zdravljenje vse prepo- gosto odlaša pozno v zimo ali celo do spomladi, ko je živina že hudo oslabela. Ce žival shujša, tudi zdravljenje ni tako uspešno, ne glede na to, da taka žival teže prenaša zdravilo. Za uspešen boj proti metljavosti ni dovolj, da zdravimo samo živaU, marveč moramo tudi uničevati odložena jajčeca in pokončevati poižke, da tako preprečimo nove okužbe. V ta namen pa se moramo ravnati po sledečih navodilih: 1. Tudi na pašniku, kije sicer suh, moramo gledati, da živinae ne pasemo po močvirnatih tleh ali okoli mlakuž. Zlasti nevarni so s travo obrasli jarki, kjer se zbirajo polžki v velikih množinah. Poučiti moramo o tem tudi pastirje. 2. Izogibati se moramo paše na zemljiščih, ki so bila poplavljena. 3. Ne napajajmo živine v stoječih ali leno tekočih vodah, ker so tod legla metiljev in polžkov. 4. Sena z močvirnih travnikov ne smemo živini pokladati pred po- mladjo, ker ostane zalega metilja na njem živa tudi nad 4 mesece, torej čez zimo. 5. Hlevski ^oj moramo na gnojišču zlagati tako, da se v notranjosti dovolj segreje. Zato ga na gnojišču ne smemo metati kar ^avdan. Zlagajmo ga lepo pravilno v kupe, 80-90 cm visoko in ga ne stlačimo takoj. Tako pride zrak do vseh plasti gnoja, drobnoživke, ki ga razkrajajo, se pa zaradi tega na vso moč hitro množe. Toplota v gnoju naraste čez 60 stopinj, zalega metilja in semena plevelov v njem pa poginejo. Zato lahko gnoj šele pri tej toploti dobro zbijemo in stlačimo, da se ne bi preveč razkrajal. Na isti način napravimo vrh tega kupa še enega, nakar pokrijemo gnoj s prstjo. 6. Poižke mlakarje uničujemo uspešno z raztopino mcfdre galice, ki je zanje hud strup. Moramo pa najprej ugotoviti razmnoževališča in nahajališča polžkov. Navzlic vsemu temu pa moramo, kjer je le mogoče, skrbeti za osuševanje močvirnih zemljišč in za čiščenje jarkov. Na suhih tleh namreč polžki ne uspevajo. Vidimo torej, da je dovisno od nas samih, ali se bomo metljavosti snebili in se z majhnimi stroški obvarovah velike škode. Ustanovljen aktiv ZK članov ZRVS Rezervni vojaški starešine - ko- munisti so ustanovili na sobotni seji aktiv komunistov zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj. Poleg 11-članske^ sekretariata so izvolili za sekretarja aktiva Trajka Stojčev- skega. Kot gostje in sočasno tudi člani ZRVS so se udeležili seje Ivan Gra- dišek, član predsedstva republiškega odbora ZRVS, Franc Tetičkovič, se- kretar komiteja OK ZKS Ptuj in Cvetko Pantar, predsednik ZZB NOV občine Ptuj. Na seji so sprejeli program dela aktiva komunistov članov ZRVS. O tem programu je obširno govoril Ka- rel Zmauc, predsednik občinskega odbora ZRVS Ptuj in obsega nasled- nje naloge: Družbeno politično delo zveze re- zervnih vojaških starešin in idejno politična vzgoja članstva sta neloč- ljivi sestavini, ki narekujeta dosle- dno izvajanje pohtike ZK in s tem izboljšanje strukture ZRVS v idejno poUtičnem smislu. Pri delu je treba vedno in povsod upošt evati pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V sodelovanju s komitejem OK ZKS in z drugimi osnovnimi organizacijami ZK si je treba prizadevati za nenehno idejno politično usposabljanje mladih re- zervnih vojaških starešin in skrbeti za njihovo vključevanje v organizaci- jo ZK. Rezervni vojaški starešine kot strokovno in politično usposob- ljeni člani te organizacije se že vklju- čujejo in se morajo v bodoče še bolj aktivno vključiti v odbore za SLO v KS in delovnih organizacijah. Re- zervni vojaški starešine morajo v bo- doče posvetiti več skrbi tudi druž- beni samozaščiti, skrbeti morajo za pridobivanje mladih kandidatov za šole aktivnih in rezervnih vojaških starešin, vsi člani, še zlasti komuni- sti se morajo aktivno vključiti v predvolilno delovanje in oblikovanje delegatskega sistema, zavzemati se morajo za uvedbo marksizma v šole, treba je skrbeti za zaposlitev mladih ljudi, ki se vračajo z odsluženja voja- ^ine, važni področji delovanja sta tudi prispevek k stabilizaciji gospo- darstva in štednja na vseh področjih, sodelovanje pri mobilizaciji vseh sil za čim večjo produktivnost in di- sciplino pri delu. Med bodočimi na- logami so sprejeli tudi spodbujanje vseh akcij in ukrepov, ki jih prevze- ma zvezni izvršni svet v sfabi za našo manjšino v Avstriji in ne odsto- piti od teh interesov, dokler ne bo izpolnjena državna pogodba. Ivan Gradišek, član predsedstva republiškega odbora ZRVS je na seji pohvalil delo ptujskih rezervnih vo- jaških starešin in povedal, da so med prvimi, ki so ustanovili svoj aktiv ZK. Skupna seja zborov SO Slov. Bistrica v četrtek, 21. decembra dopol- dne se bodo odborniki občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občine Slov. Bistrica sestah na letoš- nji zadnji seji. Posebno pozornost bodo ob tej priložnosti posvetili sprejetju družbenega dogovra o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela na območju občine Slov. Bistrica, Le- nart v Slov. goricah, Maribor, Ormož in Ptuj. V nadaljevanju pa bodo obravna- vali še razvoj gozdarstv in kmetijstva občine Slov. Bistrica v luči regional- nega in republiškega srednjeročnega razvojnega programa. Drugi del zadnje seje obeh zborov -v letošnjem letu pa bodo posvetili poslušanju poročil sveta za kmetij- stvo in gozdarstvo, za urbanizem, gradbene in komunalne ter stano- vanjske zadeve, sveta za prosveto, kulturo in telesno vzgojo ter komisi- je za volitve in imenovanja. Zaključni del seje bo tudi tokrat posvečen vprašanjem odbornikov, na katera bodo odgovarjali najvid- nejši predstavniki družbenega in po- litičnega življenja občine Slov. Bi- strica. Viktor Horvat V Leskovcu po referendumu še pred referendumom o izenači- tvi kmečkega in delavskega zdrav- stvenega zavarovanja je bil v Leskovcu v Halozah sestanek, na katerem so se udeleženci zavzemali poleg drugega tudi za uvedboi enotnega socialnega zavarovanja. Vsak onemogli človek, ki je izčrpan od dela pa naj je vložil svoje delo v kmetijstvu ali kje drugje, naj bi preživljal večerne ure svojega življenja pod enakimi pogoji, sicer ne bo več nikdo posvetil svojega življenja obdelovanju zemlje in pridelovanju hrane. Udeleženci sestanka so z zadovolj- stvom sprejeli na znanje novico, da je Zdr. dom v Ptuju pripravljen odpreti v Leskovcu zobno ambulan- to. Glede ukinitve oddelka milica v Vidmu pri Ptuju so občani predlagali uvedbo dežurne mihčni- ške službe glede na naraščajoče prometne nezgode in pojave krimi- nala. Na vprašanje glede slabe kvalitete električnega toka in njegove pogoste prekinitve je odgovarjal povabljen strokovnjak elektrogospodarstva. Ta je pojasnil, da so naprave stare in dotrajane, glede na naraščajoče potrebe pa bi morale še bolje delovati kot sicer. Treba bo zgraditi" nove daljnovode, ki bodo zmogli nove obremenitve. Za to pa bodo potrebna poleg sredstev elektrogo- spodarstva tudi naložbe prizadetih krajanov. JM TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 STRAN 7 Težki učni in delovni pogoji na Posebni šoli (7. nadaljevanje) V času, ko se naša družba ukvarja s problemom odpravljanja in zmanj- ševanja socialnih razlik, mora tudi razmisliti, kako bi pomagala učen- cem, ki so ob veliki materialni prikrajšanosti diferencirani še po svojih duševnih sposobnostih. Če bomo tem otrokom priskrbeli pri- merne pogoje šolanja, bo njihova rehabilitacija prav gotovo uspešna. Uspešno šolanje pa čeprav na posebnih osnovnih šolah, kjer je naloga predavateljev, da minimalne duševne sposobnosti otroka razvi- jejo in obogatijo, da postane samo- stojen za delo, pa čeprav za najbolj preprosto, je prav toliko pomembno za našo družbo, kot ostala šolanja, ki nam dajejo strokovnjake in visoko kvalificirano delovno silo. Znano je, da se lahko proti duševni zaostalosti, ki je vezana tudi na materialno pomanjkanje in bedo zaostalih geografskih območij, naj- laže borimo s prosvetljevanjem, ki ga v največji meri opravlja šola. Kakor osnovno šolanje, tako tudi posebno šolanje vzgaja v učencu delovne navade, voljo do uspešnosti, razvija in krepi zavest, predvsem pa hotenje do ustvarjanja z lastnim delom. Zato je zadnji čas, da naša javnost in odgovorni organi raz- mislijo o gradnji nove Posebne šole internatskega tipa v Ptuju in da se to gradnjo moralno in materialno pod- pre. Ne sme se pozabiti, da je pouk v šestih učilnicah Posebne šole v Ptuju v tako nemogočih pogojih, da g^ lahko šolska inšpekcija vsak trenutek prepove in ga tolerirajo samo zaradi tega, ker pričakujejo skorajšnje rešitve in izboljšave seda- njega stanja. In sedaj še nekaj podatkov, do katerih je prišla komisija za katego- rizacijo duševnih sposobnosti otrok v Jugoslaviji. Večina kategoriziranih in anketi- ranih otrok je imela kombinirane motnje duševnega razvoja. Zraven razvojnih okvar centralnega živčne- ga in psiho sistema, so vzrok mnoph duševnih zaostalosti še: vzgojna zanemarjenost, socialno problema- tično stanje družine, v kateri živi, alkoholizem, prevelika čustvenost in čustvene depresije, okvare sluha, epilepsija in nekatere druge bolezni. Večina otrok je v svojem du- ševnem razvoju popolnoma nor- malna in jih le dodatne hibe znižajo v rang mentalno prizadetih. Mnogi otroci širom Jugoslavije obiskujejo posebne šole le zato, ker so le nekoliko počasneje dojemljivi za spoznavanje in se učiteljem v rednih osemletkah ne da ukvarjati z njimi in prilagajajo pouk le po najsposob- nejših. Takšni otroci ne spadajo v posebne šole in jih z lahkoto končujejo. Seveda pa je tu še eno pomembno dejstvo, da bolj nazorne- ga pouka, kakor ga nudijo predava- telji posebnih šol in s toliko pozornosti in prizadevnosti za učen- ca, ne moremo nikjer dobiti. Morda je to edini kader, ki se zaveda, daje potrebno v prvi vrsti učence in dijake učiti in da je ocenjevanje manj pomembno. Ce je dijak slab, neprizadeven in len, je to sramota in neuspeh za učitelja, ker ta ni bil sposoben vzpostaviti z dijakom kontakta in ga ni sposoben vzgajati. L u^je smo razhčni, zato je potreb- no vsakega učenca obravnavati kot celoto zase in to na vseh stopnjah in oblikah šolanja. Prirastek duševno prizadetih je okoU 12.000 do 14.000 letno, oziroma v evropskem poprečju 3 do 4 % letno. Vendar to število postopno raste zaradi veča- nja živčnih bolezni in psihodepresij, kijih prinaša tempo življenja. Najboljši spis Združenje Zveze borcev NOV Ptuj je v novembru tega leta objavilo nagradni natečaj za pisanje spisov na temo iz NOB^ ki so ga odposlali 23 šolam, vendar so se odzvale le 0S_ Žetale, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, I. Spolenjak in T. Žnidarič. Razpis je veljal za učence sedmih in osmih razredov osemletk. Naslovi so bili sledeči: 1. Ob 30-letnici Slovenje goriške-Lackove čete 2. Ob 80-letnici vrhovnega komandanta JLA maršala Tita 3. Zakaj praznujemo 22. december — Dan JLA Objavljamo prvi nagrajeni spis: Ob 80-letnici vrhovnega l Marico Jerše pa je spremljal že v letih, a še zmeraj zelo priljubljen harmonikar Avgust Stan- ko, ki je raztegnil svoje mehe, da je bilo kaj. Res, bilo je lepo, ampak nekateri, oz. nekatere pa so bUe pravgotovo razočarane; Najavljenega in povabljenega Nipičevega Alfija ni bilo čuti, niti ne videti, vsaj na oddaji ne. Vzroka njegovega izostan- ka na žalost ne vemo, zagotovo pa vemo, da je bil dva dni prej v Kidričevem privatno. Tekst in foto: M. Ozmec Ansambel Valterja Skoka med izvajanjem - v ozadju moški pevski zbor slepih iz Maribora Telovadna akademija v Kidričevem Partizan Kidričevo se bo predsta- vil v soboto, 23. t. m. ob 18. uri v dvorani restavracije Kidričevo s pe- strim sporedom. V številnih točkah, ki so skrbno pripravljene, bodo po- leg domačih nastopUi še telovadci iz Ljubljane, Novega mesta in Maribo- ra. Prvi se bodo predstavili najmlajši predšolski, ki se urijo v društvu v spremstvu staršev in društvenih tre- nerjev s točko POSNEMANJE. Igrajmo se, je naslov ritmične se- stave avtorice Ivanke Gorše. Nasto- pile bodo pionirke in mladinke z žo- gami. Na bradlji se bodo predstavili naj- boljši pionirji in mladinci. V vrsti so trije, ki zastopajo barve naše repub- like. Prof. Tončka Lazarevič je zna- na avtorica akademskih sestav doma in na tujem. Tokrat bo sodelovala s sestavami, ki so na državnem prven- stvu osvojile najvišje naslove: TUDI TO ŽELIMO, RAZPRTE PERUTI in SOLO KOMPOZICIJA Z ŽOGO. Mariborčanke se bodo tokrat pred- stavile z odličnim programom mo- deme gimnastike. Na gredi in na dvovišinski bradlji bodo nastopile republiške in držav- ne reprezentantke, med njimi tudi Marija Težak, ki je uspešno zastopa- la naše barve na olimpijskih igrah. S točko PLES Z DEŽNIKI se bo- do predstavile mlajše pionirke pod vodstvom avtorice Franje Pušnik. Prisrčne deklice bodo nastopile z ritmično sestavo z dežniki v moder- nem ritmu. Naši najboljši telovadci, udeležen- ci olimpijskih iger se nam bodo predstavili s poljubnimi sestavami na bradlji, konju z ročaji, nekateri tudi v akrobatiki, atraktivni in privlačni točki. V obširnem, raznolikem in pe- strem sporedu se bodo po dolgem premoru zopet predstavili naši naj- boljši orodni telovadci in telovadke, pa tudi najboljše sestave moderne gimnastike - akademske sestave iz Ljubljane, Novega mesta, Maribora ter domačega društva Partizan iz Kidričevega. Ob tej priložnosti bo sprejem predšolskih otrok v društvo Partizan ter podelitev značk najmlajšim čla- nom društva. Akademija v Kidričevem je bila vedno dobro pripravljena ter obiska- na. Zato društvo tudi tokrat opravi- čeno pričakuje številen obisk pri- vržencev gimnastike ter modernih gimnastičnih sestavov. Torej v soboto, 23. t. m. ob 18. uri v dvorani TGA Kidričevo! ag TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 STRAN 15 regled slovenskega ;likarstva 20. stoletja adaljevanje) Maksim Sedej (1909) goji kompo- cijo, ki učinkuje umirjeno in irvno urejeno. Pri tem ne tekmuje naravo, zato njegova dela ■edstavljajo po umetnini lastnih ikonih zgrajen svet. Snovanje je isidrano v realnosti, vendar je varnost poetično preoblikovana. 0 je svet, ki živi v velikih barvnih loskvah in v sklenjenih obrisnih nijah, to je obnovljena resničnost oživetega. Njegovi portreti, podani dveh razsežnostih so slikarske jmpozicije, ki jih barva povezuje v slote in tako posreduje idealizirane salne predloge. Nikolaj Omersa (1911) je pred- sem po zadnji vojni uveljavil obude modernega sUkarstva iz Sriza. V svojih pokrajinah, figurah 1 tihožitjih spreminja vidni svet v larve, z njimi ustvarja premišljene ;ompozicije in predvsem v koloritu azvija moč svoje slikarske osebno- 6. Stane Kregar (1905) je liričen istvaijalec, ki se je priključil gibanju 3ada in nadrealizmu. Ta smer slika nfet podzavesti in sanj, poln ibsurdov pa tudi ponavadi moralizi- ajočih misli in idej. Podobe s prividi iz človekove podzavesti so podane v reahstičnem slikarskem načinu, vendar so misli, ki nam jih lestavljajo, nestvarna doživetja, ikcije. Po letu 1960 se je Kregar asmeril v abstraktno umetnost, kije lahko geometrična, če naravne oblike nadomestijo geometrični liki, ali pa čista, če jih nadomestijo barvne črte, Use, maroge, ploskve. Doživetje umetnine se spremeni v doživetje barve in harmonije, ki drami v nas gotova občutja. France Mihelič (1907) je bil najprej pod močnim vplivom hrvaške sUkarske skupine Zemlja, ki se je motivično vezala na domačo zemljo in človeka ter ju obravnavala s sociahiim poudarkom. Zato so Mihehčeva takratna dela polna ljudskega čustvovanja, večkrat me- bnholično temačna, vendar vedno realistično izrazna. Pozneje se je umetnik v svojih slikah in grafikah nekoliko oddaljil od realističnega slikanja ter se začel poglabljati v svet, ki je od realnosti odmaknjen, ieprav iz nje izhaja, je pa skoraj redno temačen. Klavdij Zornik (1910) se je posebej uveljavil šele po letu 1950. Njegova dela izpovedujejo trgično čustvovanje, ki ga dosega z temnimi barvami, poenostavljenimi prizorišči in nesorazmernimi figurami, ki poudarjajo težo bridkih doživetij. Gabrijel Stupica (1913) je slikar globoke čustvenosti, ki jo dosega s poudarjanjem barvnega sijaja na temnem ozadju. Pri tem vedno bolj Zanemarja nebistveno realnost, ki se polagoma preUva v oblike, ki se pribhžujejo geometričnim likom. Pozneje preide slikar v nov svet izražanja, ki operira s ploskovito- stjo, simboh, poudarjeno risbo in svetlimi barvnimi toni. Čeprav je ta umetnost še vedno vezana na resnične predmete, jih umetnik s kompozicijo in enotnim barvnim občutjem povezuje v novo, lastno resničnost doživetja. Sodobno slikarsko ustvarjanje se odteguje realni poustvaritvi sveta. Tretja dimenzija izginja iz sUk. Slike postajajo ploskve, predmeti in figure pa so predstavljeni tako, da se jih gleda hkrati iz raznih zornih kotov. Barva se spremeni v najpomembnejši slikarjev izraz, pridružijo pa se ji razni predmeti vsakdanje rabe, ki so vkomponirani v sliko. Umetnik predstavlja vedno bolj svoj osebni svet. Marij Pregelj (1913-1967) je prešel iz barvnega reahzma v barvni ekspresionizem. Upodablja življenje figur, ki jim žeh prodreti v jedro in videti brez polepšanja njihov pravi obraz. Pri tem uporablja krepko risbo in močne barvne ploskve ter ostanke prostora in oblasti figur, pozneje pa včasih dodaja tudi razne druge predmete: koščke železa, pesek, vrvi itd. Ker je Pregelj iskal predvsem temine življenja, je razkro- jil podobo človeka, se odmaknil od realnosti ter poskušal kritično zajeti sence človekovega gibanja, gledane- ga od znotraj navzven. Vladimir Lakovič, Ive Šubic, France Slana, Marko Šuštaršič, Štefan Planine in Janez Bernik spadajo k povojni generaciji ter vsak po svoje govore o vtisih in razmišljanjih o življenju. Lakovič in Šubic upodabljata bridke spomine na zadnjo vojno, France Slana pokrajino, Šuštaršič in Planine se razvijata v smeri preoblikovanega realizma in nadrealizma, Bernik pa se je nagnil v abstrakcijo. Vladimir Lakovič (1921) sUka ekspresivne podobe, v katerih je tragična podoba trpljenja in smeri podčrtana z mračnim barvnim koloritom. Ive Šubic (1922) slika v svojem oblikovnem izrazu spomine na težke dni naše NOB. Pri tem uporablja ostro risbo, trde ploskve in temačno ekspresivno razpoloženje. V števil- nih, lirično mehkejših delih pa rad sUka tudi svet in ljudi rojstne Poljanske doline. France Slana (1926) je nadaljeva- lec slovenskih krajinarjev. Ustvaril je podobo temnih mUnov in zapušče- nih žag, iz katerih diha otožna liričnost panonskih ljudi. JOŽE CURK (Dalje prihodnjič) Kulturni Ptujčani Pritožujemo se, daje v Ptuju malo kulturnih predstav, da tisti, ki so za to poklicani ne izvršujejo svojih dolžnosti in podobno. Nikoli pa se ne vprašamo, zakaj kulturno mrtvilo v našem mestu. Ne smemo trditi, da nimamo ljudi, ki res živijo za kul- turo, ki uživajo ^v vsem, kar je lepo, ki se navdušujejo nad vsem kvalitet- nim, ne le nad modernimi muhami enodnevnicami pa naj bo to na katerem koli kulturnem področju. Kakšna je naša kulturna revščin^ lahko vidimo na preprostem pri- meru. Ko je ptujsko ^edališče pri- pravil komeijo Babilonski stolp, smo šli na premiero v prepričanju, da bodo sedeži zasedeni, če že ne bo gneče na stojiščih. Žal smo bih nemalo presenečeni in hkrati razo- čarani, ko je bil tu in tam še kakšen prost sedež, da o stojiščih sploh ne govorimo. Na reprizi pa je bilo vse še bolj porazno. To precej zabavno predstavo si je ogledalo le malo gledalcev. Zakaj srečujemo na gledaliških in drugih res kvalitetnih prireditvah vedno ene in iste ljudi, tiste, ki že dolp leta obiskujejo gledališče v Ptuju ob sicer redkih premierah, sicer pa svoje kulturne potrebe zadovoljujejo z obiski mariborskega ^edališča. Ce ne bi bilo srednje- šolcev, za katere je vedno rezervi- rana kakšna predstava, bi naši igralci verjetno izgubili še tisto malo opti- mizma, ki ga še imajo ob pogledu na prazno dvorano. Le sodelujoči vedo, koliko časa in dobre volje je potrebno, da se skupina pripravi za nastop. Prav tako pa se nihče ne zaveda, kako moreče vpliva na igralce, ki vložijo toliko prostega časa, da bi stvar postavili na odrske deske, ko imajo pred seboj pol prazne dvorane. Kdaj se bo večji del PtujČanov pridružil tistim redkim, ki ne zahaja- jo v kino le takrat, ko vrtijo kakšen poprečen film, ampak si ogledajo tudi stvari na višji ravni? Pridruži- mo se tistim, ki uživajo na likovnih razstavah, ki se udeležijo tudi kakš- nega večera znanega pisatelja in ne nazadnje tistim, ki jim je gledališka umetnost užitek zase. Ne bodimo tako komodni in ne čakajmo le na to, kaj bomo videli na mdih zaslo- nih, včasih poglejmo tudi, kaj so nam pripravili naši someščani, rrav gotovo bomo presenečeni nad mar- sičem in drugič ne bomo več kritizi- rali v prazno, ampak na osnovi lastnega prepričanja. -nak PODPRITE SKLAD PROFESORJA JANEZA MEŽANA, AKADEM- SKEGA SLIKARJA Delovni kolektivi, organizacije in posamezniki, darujte v sklad prof. Janeza Mežana, da bomo lahko v Ptuju odprh stalno retrospektivno razstavo njegovih umetniških stvari- tev in da bomo lahko zaščitih nje^va dela, ki jih je zapustil po svoji tragični smrti v decembru te^ leta. Številka žiro računa: Temeljna kulturna skupnost Ptuj - Za sklad prof. Mežana (do 31. 12. 1972) 524-643-2-8 in (od 1. 1. 1973) 52400-603-30442. Za vašo podporo že v naprej - hvala! 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 Ptujski godbeniki o svojem delu v petek, 8. decembra, je bil letni občni zbor ptujske godbe na pihala in zabavnega orkestra, na katerem so kritično ocenili dosedanje delo teh dveh sekcij DPD „Svobode" Ptuj. Iz poročila predsednika UO sekcije Adolfa Vidoviča je bilo razvidno, da so godbeniki v celoti izpolnili svoj finančni in delovni plan. Sodelovali so na 38 pogrebih in imeli 10 samostojnih koncertov, zraven tega pa so igrali na skoraj vseh svečanostih in proslavah v Ptuju. Največje doživetje za nje pa je bil vsekakor koncert s podelitvijo GALLUSOVIH značk. Godbo se- stavlja 34 članov, od katerih je najmlajšemu 14, najstarejšemu pa 70 let. Največji uspeh 13-članskega za- bavnega orkestra pa je bil vsekakor igranje na plesnem turnirju v Velenju „Evropa pleše in poje'\kar potrjuje njihovo kvaliteto izvajanja. V živahni razpravi je bilo med drugim slišati, kakšen odnos imajo nekateri posamezniki v ptujskih podjetjih do kulturnega udejstvova- nja. Nekaj godbenikov se je namreč pritožilo, da jim, kadar gredo igrat med delovnim časom, njihovi delovodje sploh ne pišejo ur, kar pomeni da morajo to popraviti z nadurami, če hočejo ostati pri istem osebnem dohodku. Tako bodo v kratkem sestavili seznam godbeni- kov in podjetij, kjer delajo ter imena posameznikov, ki jim s takim načinom onemogočijo igranje med delovnim časom. Ce ne bodo mogli rešiti tega problema v upravah podjetja se lahko zgodi, da bodo Ptujčani ostali brez godbe na pihala. M. OZMEC Foto: Ozmec STROKOVNOST IN ŠTIPENDIRANJE Izobrazba in v zvezi s tem strokovnost delavcev sta najpo- membnejša ustvarjalca uspešnega gospodarjenja in rasti produktivno- sti dela. Temu področju posvečajo v ormoški občini čedalje več pozor- nosti, vendar doseženi uspehi še ne zadovoljujejo. Vzporedno z razvojem gospodar- stva rastejo tudi potrebe po strokovnjakih. Ugotovljeno je, da so najbolj pomanjkljivo zasedena de- lovna mesta v poklicnih skupinah višje in visoke šole. Ustrezno temu bi morale delovne organizacije usmerjati štipendijsko politiko, ki pa vsaj do nedavnega ni ustrezala dejanskim potrebam. Pot do stro- kovnjakov je ustrezna štipendijska politika. Občina Ormož štipendira v šolskem letu 1972/73 skupaj 74 dijakov in študentov. Na srednjih šolah 60, na višjih 10 in na visokih šolah samo 4. Temeljna izobraževal- na skupnost štipendira 32 slušate- ljev, občinski sklad za štipendije 10 in vse delovne organizacije skupaj - 32. Poleg rednih štipendistov še delovne organizacije gmotno poA rajo 60 izrednih študentov. Od ts na srednjih šolah 17, na višjih 4? na visokih 6. Politika štipendiranja se je zadnjih dveh letih precej spremenil ker so delovne organizacije spozi le, da so za uspešno delo potreb stokovnjaki. Enako velja tudi j negospodarske dejavnosti. Stevj štipendistov pa je glede na sedai in bodoče potrebe odločno pren lo. Potrebno bo štipendiranje pospeševati. Pozabiti ne bi snu tudi na izobraževanje na delovn« mestu (priučitev, pridobitev inft nih kvaltfikacij, vključevanja ml^i delavcev v večerne osnovne šol seminarji za organe upravljanja ip, Strokovnost delavcev je odločuj ča pri uvajanju sodobne organizac dela ter s tem modernizacije in rai družbene proizvodnje. Ob tem moramo upoštevati, da naš saia upravni sistem zahteva širok razgledanega človeka, zato je bodoče potrebno izobraževanj posvetiti vso pozornost. TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 STRAN 17 18 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 DR. FRAN BRUMEN Angine Vnetja v žrelu so najpogostejša v hladnem in vlažnem vremenu. Zato so posebno jeseni in tudi na spomlad takorekoč sezonska obole- nja. V ostalih letnih časih, ko je manj naglih vremenskih sprememb z zahladitvami, so angine redkejše. NAJPOGOSTEJE OBOLEVAJO NA ANGINAH LJUDJE V MLAJŠI DOBI. V STAROSTI DO 20 LET SO TA OBOLENJA NAJŠTEVIL- NEJŠA. NAJVEČ OPRAVKA IMA- MO S TO BOLEZNIJO V ŠOLSKI DOBI, nekaj manj tudi v predšolski dobi. To pa zato, ker so ANGINE NALEZLJIVE BOLEZNI in ker je po šolah in vrtcih otroška družba največja in najbolj strnjena. V zgodriji odrash dobi postajajo angine redkejše in z naraščanjem let vedno bolj pojemajo, dokler NEKAKO PO 50. LETU PRAKTIČNO NE PRE- NEHAJO. Vzroki za tako razporeditev v starostnih dobah so v načinu življe- nja, nalezljivosti bolezni in zelo verjetno v spolnohormonalnih funk- cijah. Angine so vnetja bezgavničnega obroča in vrhnje plasti sluznice v žrelu in na tonzilah (krajnikih, kuščarjih). Vnetja vdirajo tudi v globlje plasti. V tonzilah sega posebno globoko po kriptnih vdol- binicah. ANGINA NASTANE NA- VADNO PO PREDHODNI PRE- HLADITVI sluznice, ki postane tako sprejemljivejša za razhčne glivične prisaditve. Med povzroči- telji so najpogostejši virusi in krogli- čne bakterije, ki povzročajo gno- jenja. Tudi to obolenje se širi v glavnem potom kapljičnega prena- šanja z izdihanim zrakom in torej tudi med bivanjem v prostoru, kjer se nahaja bolnik. POMEMBEN PRE- NOSNIK TE BOLEZNI JE TUDI JEDILNI PRIBOR. Angine so spremljajoč pojav tudi še pri mnogih ostalih boleznih (npr. tifus, črne koze, sifilis, otroška paraliza). Pojavljajo pa se tudi pri nekaterih splošnih obolenjih, pred- vsem pri boleznih krvnotvornega sistema, posebno pri akutni levke- miji (bolezen, ki jo označujejo kot krvni rak). Ker an^no karakteri- zirajo značilni enotni pojavi in ker nastopa tudi kot samostojno obole- nje, jo smatramo kot posebno bolezen. Poznamo več vrst angin. Delimo jih po specifičnih povzročiteljih pa tudi po vidnih značilnih obhkah. Tako govorimo o banalni, kataralni angini tedaj, kadar vidimo samo pordelost in nabrekanje v žrelu. Folikularno oziroma lakunarno ime- nujemo tisto angino, ko vidimo na tonzilah betičaste ah pegaste manjše gnojne obložke. Membranozno ime- nujemo tisto obhko angine, pri kateri so se oblogi stmih na razsežnejši površini larajnika. Ulce- rozna pa je tista angina, pri kateri ugotovimo razjedne defekte. MED VSEMI ANGINAMI JE NAJPOMEMBNEJŠA STREPTO- KOKNA ANGINA, KI PREPOZNO IN NEPRAVILNO ZDRAVLJENA LAHKO VODI V OBOLENJA SRCA, LEDVIC IN SKLEPOV. Ta obolenja postanejo lahko zelo resna, celo usodna. V NAJTEŽJIH PRI- MERIH VODIJO V SMRT, ALI PA POVZROČAJO INVALIDNOST ZA CELO ŽIVLJENJE. Gnojne angine povzroča več razhčnih glivic. Ker se v žrelu nahajajo stalno različne ^ivice, tudi pri zdravem človeku, je včasih težko določiti, katera bakterija je povzročiteljica trenutne bolezni. Kljub temu pa s pridom uporabljamo bakteriološke preiskave brisa iz žrela. Z njimi precepimo zajete kah na posebna gojišča, kjer se razvijejo skupine vzročnih bakterij. Tako narasle bakterije obdelujemo z razhčnimi zdravili. Pri tem postopku ugoto- vimo uspešnost posameznih zdravil, kar smotrno uveljavimo pri zdravlje- nju. NASVETI ZA PRAZNIKE Jelka bo dolgo ostala sveža pa tudi iglice ne bodo odpadale, če boste vsa poškodovana mesta namazali z raztopljenim voskom ali s parafmom. Ce vam svečice ne bi šle rade v svečnik, jim pomočite spodnji konec v vrelo vodo. Sveče boste lahko poljubno oblikovale. Od sveče ne bo kapljalo, če daste k stenju zrno soli. Jelka se ne bo vnela, če svečo izolirate. Na spodnjem koncu ovijte sveče z malo staniolnega papirja. Staniol ne gori in dogorela sveča ne bo vnela suhih iglic. Ce se vam ob praznovanju razlijj kozarec rdečega vina po najlepšem prtu, nikar ne bodite slabe volje! Madež potresite s soljo, nato pa še s segretim limonim sokom ali mlekom sperite. Za gradnjo bolnišnice Ptuj so darovali na žiro račun številka 524-7651-13 finančna sredstva naslednji darovalci: 1. Kolektiv Agro transporta 200,00 din; 2. GP Drava - name- sto venca za dan mrtvih 1.000,00 din; 3. Radio Ptuj, namesto venca za dan mrtvih 200,00 din; 4. Ptujska tiskarna, namesto venca za dan mrtvih 300,00 din; 5. Komu- nalna banka Ptuj, namesto venca za dan mrtvih 1.000,00 din; 6. Štefka Pušnik, namesto šopka na grob Slave Vodopivec 100,00 din; 7. Vodna skupnost Drava-Mura Maribor 10.000,00 din; 8. Plohi Marijan, Markovci 35 76,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! DROBNI NASVETI Ce kuhate lečo, ji dodajte olupljen krompir. Leča bo obdržala lepo svetlo barvo. Zmleto mesp bo okusnejše in izdatnejše, če mu boste dodali nekaj žhc ovsenih kosmičev. Zadrge na zimskih škomjih ali gležnarjih natrite od časa do časa 2 voskom Lage se bodo zapirale in ne bodo zarjavele. TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 STRAN 19 tlARJANA IN JURIJ ZAKRAJŠEK Skoraj dva meseca sta pretekla, da ta prišla na vrsto, odkar sem ju obi- Jcal na domu in verjetno sta mislila, ja smo na njiju že pozabili. Morda as je še mnogo takšnih, ki mislite, Ja so vaša pisma romala v koš, toda prej ali slej boste prišh na vrsto prav ^si. Ker vas je mnogo, smo pričeh jbjavljati več parov, sicer bi se naše opisovanje lahko zavleklo na dve le- ti. Marjano in Jurija smo našli s po- močjo dežurnega miličnika, ki nam je povedal, kje stanujeta in kasneje smo zvedeli, da je bil njun oče pred teti prav tako uslužbenec milice. Ma- rija in Jurij sta rojena 6. maja 19S9 v Mariboru in stanujeta na Partizan- ski cesti 19 v Bistrici. Marjana se je rodila prva, petnajst minut pred bra- tom. Obiskujeta sedmi razred osnov- ne šole Pohorski odred. V šoh sedita skupaj, vendar sta včasih sedela tudi ločeno. Sta zelo samostojna in učita se vsak za sebe. V bližnjem sorod- stvu so imeli po mamini in očetovi strani že dvojčke. Otroške bolezni sta prebolela v duetu. Včasih se skregata, včasih stepeta, vendar se imata rada in se navadno zagovar- jata. V družini so štirje otroci, od tega trije fantje. Od njiju sta starejša Jože in Peter. Marjana je rada sama. medtem ko Jurij zelo rad hodi k raz- nim krožkom in je član planinske^ in atletskega društva. Včasih ga je zanimal judo, vendar je to opustil, ko si je nekoč poškodoval hrbteni- co. Jurij je često imel angino, zaradi česar ga je doktor napotil na opera- cijo mandljev. Ker Marjana ni hotela ostati brez bratca, rta v bolnišnico odšla oba. Ker je Marjana edina med tremi brati, je videti, da ima manjši družinski privilegij in je ena redkih deklet, ki lahko „komandira" mo- škemu spolu. Njen najstarejši brat zelo lepo riše in je slikar samouk. Njegove slike- krasijo že marsikatero stanovanje v bistriški okolici. Pri njunem rojstvu je prišlo do manjfega nesporazuma. Očetov ko- lega je po telefonu vprašal, kakšen naraščaj je dobil njegov sodelavec in sestra je odgovorila: „Dvojčka, fant- ka in punčko" in ker je poslušal sa- mo prvi dve besedi je njunemu oče- tu in vsem ostalim povedal napačno informacijo, tako da je bil kar dva- krat presenečen. Prvič dvojčka in drugič - „enaje deklica". Kam bosta šla po osemletnem šo- lanju se še nista odločila, prav gotovo pa bo težko, če bosta morala iti vsak svojo pot. Marjana je zelo navezana na svojega brata Jurija, vi- deti je, da je celo ljubosumna in mu zavida vsako družbo, najbolj takšno s sošolkami. Preden sem se poslovil od njiju, se je doma zbrala skoraj cela družina. najstarejšega brata ni bilo. Oče se je ob petih utrujen vrnil s službe. Zaposlen je pri mariborskih Kolo- nialah v Poljčanah, kot voznik to- vornjaka, medtem ko je mati gospo- dinja. Družina Zakrajšek me je pre- senetila s svojo skromnostjo in soh- damostjo za pomoč bližnjemu in nam je lahko za vzor. Čeravno šte- vilna in ki ni nikoli poznala izobilja, imajo vedno dovolj časa za tiste za- puščene in ostarele občane, ki si sa- mi ne morejo več pomagati. Mama nudi že več let oskrbo starejšim za- puščenim in od svojcev pozabljenim občanom. Tudi Marjana in Jurij obi- skujeta vsak svojega starčka v skup- ni solidarnostni akciji, ki jo je uve- del RK Slovenije ob sodelovanju di- jakov osnovnih in srednjih šol. Akci- ja, ki je pri nas še vedno v povojih je vendar vredna pohvale in posnema- nja. IRENA IN SONJA LIČINA Ireno in Sonjo vidimo v našem seznamu že od prvega tedna našega razpisa Rojeni sta 16. oktobra 1959 v Ptuju, kjer tudi stanujeta na Prešernovi ulici 33. Obiskujeta peti razred osemletke T. Znidarič, vendar hodita vsaka v svoj razred. Ločili so ju že v prvem razredu. V njihovi družini so trije otroci in sicer tri^ hčere, od katerih najstarejša je že poročena in živi v Mariboru. Oče in mati sta uslužbenca. Dvojčici se ne spomnita, da bi bili v njunem sorodstvu še kakšni drugi dvojčici razen njiju. Irena je bolj družabna in zelo temperamentnega značaja, medtem ko je sestra zadržana in plaha. Sonja se je rodila prva. Sedaj se ne oblačita več v ista oblačila in tudi podobni si nista najbolj. Sonja je nekoliko manjše rasti. Prijatelje in prijateljice imata skupne, toda največ prostega časa preživita brez družbe, kar sami doma. -Zbirata plošče, ki jih poslušata, ko sta sami doma. Obiskujeta tudi mladinsko knjižnico, vendar v zadnjem času bolj poredkoma. Ce doma storita kaj narobe, se zagovarjata in se medsebojno ne tožita. Mami poma- gata v gospodinjstvu in ko bosta končali osemletko bi želeli iti v Nemčijo kjer je zaposlen njun oče. Sonjo zanima gostinstvo, medtem ko Irena še nima določenih ciljev o svojem bodočem življenju. Novolet- ne praznike bosta preživeli kar doma v Ptuju, njuna največja želja pa je, da bi dobili vsaka svoje ponny kolo. Obe sem imel priložnost spoznati, že pred našim razpisom o srečanju dvojčkov, na državnem go-cart prvenstvu v Ptuju, kjer sta bili med številnim občinstvom. Ker je bila Sonja preveč radovedna in so jo mali hitri avtomobili zelo zanimali, se je postavila na rob tekmovalne steze in voznik tekmovalec, ki ga je v zavoju zaneslo jo je zbil na tla med zaščitne slamnate kopice, seveda brez posledic. To je bilo moje prvo srečanje s dvojčicama Ireno in Sonjo Ličina. Svoj prosti čas preživita ob knjigi in igri, ob nedeljah pa včasih obiščeta tudi mladinske kino predstave. S športom se ne ukvarjata, prav tako nista včlanjeni v nobeno drugo organizacijo in društvo. Ko sta bili še majhni, sta si bih tako podobni, da jih niso razločevali, v zadnjih letih pa sta postali medsebojno zelo različni, tako da ju lahko zlahka spoznamo, predvsem zato, ker se tudi različno oblačita. MAKSMETLIČAR - PTUJ KVALITETNO POLAGAM VSE VRSTE PODOV * * * * OB NOVEM LETU ČESTITAM !IN ŽELIM PRIJET- NE PRAZNIKE VSEM SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN NAROČNIKOM 20 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 Z dvignjenim palcem od Ptuja do Maribora Dri^i bralci, v eni prejšnjih številk Tednika smo vam predstavih kanček študentskega življenja in vam ob- enem obljubili, da vam povemo še, kaj se lahko nadebudnemu-študentu vse zgodi na poti od doma v šolo, ki je včasih kratka, včasih pa dolga in polna zanimivosti. Ne vem sicer, kako so dolgo pot iz Ljubljane ali pa iz Maribora do doma premagovah študentje brez cvenka v žepu v dobrih starih časih, ko je bil promet na teh relacijah še redek, in ko so bili v modi vlaki. Danes se z vlakom vozijo le še tisti, ki se jim ne mudi preveč in ki si žehjo varno in udobno vožnjo. Študentom pa gre vedno le za hitrost in torej vlak ne pride več v poštev. Hkrati z napred- kom znanosti in tehnike, se iz dneva v dan pojavlja na cestah vse več avtomobilov od standardnih jugoslo- vanskih limuzin do takih, ki jim komaj utegneš pogledati obhko in barvo, da bi prebral, kako se ta drveči spak imenuje, ti pa ne uspe. Sicer pa to ni važno. Važno je le, da ti kakšen od teh jeklenih konjev ustavi in te vzame s seboj. Skoraj vsak dan človek vidi na cesti dijake in študente, ki se vozijo v Maribor v šolo in pridno štopajo. Včasih jim to hitro uspe, včasih pa tudi kdo prej obupa, kot pa dobi „štop". Bolj za šalo, kot zares, sva se tudi midva s kolegom Petrom odpravila v Maribor, še prej pa sva si rekla, da se z avtobusom ne bova peljala, ker ni moderno. Če že toliko mladih štopa, zakaj ne bi še midva poskusila pri štopanju sreče v dvoje. Dogovorila sva se, da bo on kavalir in bo namesto mene dvigal palec. Postavila sva se na ptujski most in -začelo se je. Pripeljal je tovornjak v katerem je bil sicer en sedež prost, pa ga nisva niti štopala, ker bi moral potem ostati nekdo od naju v Ptuju. Prikupna gospa je bila voznica še bolj prikupnega minija. Peter je spet poskusil srečo. Nič, še pogledala ga ni, tako se ji je zdelo imenitno, daje sama v avtu. Pa nisva izgubila volje. Žense tako bolj nerade ustavlja^jo, sva se tolažila. Prikazal se je sivi ford in skoraj sva bila prepričana, da bo stanja in štopanja konec, ko se je šofer nasmehnil in pokazal, da ne gre v Maribor. Škoda, pa drugič več sre- če, sva si dejala. Meni je že skoraj postalo žal, da nisem odšla na avtobus, ko je pripeljal Petrov kole- ga in nama ustavil. Sicer se nisva peljala daleč. Le do Brega, ampak bolje nekaj kot nič. Sva že malo bližje cilju, sva si rekla. Komaj sva pošteno zlezla iz avta, že nama je ustavil princ. V njem je sedel znan Ptujčan, ki ga verjetno vsi ljubitelji šaha dobro poznajo, saj se že dolgo vrsto let ukvarja s to kraljevsko igro. To je bil Podkrajškov Janez. Hitro smo se zapleth v pogovor, ki se je seveda vrtel okrog njegovega konji- čka - šahiranja. Seveda sta imela gavno besedo moška predstavnika, jaz pa sem bila po stari navadi, da naj bo ženska tiho, zares lepo tiho. ker se na šah spoznam samo toliko, da znam prestavljati figure in šport- no prenesti „veselo" novico, da sem matirana. V prijetnem kramljanju smo se pripe jah do Miklavža in najin šofer naju je potegnil še do avtobusne postaje, čeprav sam ni bil namenjen tako daleč. Za uslugo se mu lepo zahvaljujeva. Od Miklavža do Maribora ni več daleč in na postaji je že stal lokakii avtobus. Ker pa še ni bilo šoferja, sva midva sklenila dobiti še kakšen avto do Maribora. Načelno sva što- pala le avtomobile z jugoslovanskimi registracijami, zato sva morala spu- stiti mimo dva „merdžota" in „ca- prija", čeprav sem si po tihem misUla, da ne more biti slabo, če se pelješ s kakšno takšno limuzinco. Toda nič. Pravila najine igre so bila taka in sva se jih držala. Po cesti izza gostilne je pripeljal rdeč renauU 16 in Peter je že bil v akciji. Spet sva imela srečo. Tudi renault je ustavil. Lastnik je moral biti kakšen izmed naprednih kmetov, vsaj tako sva lahko razbrala iz razgovora. Pa tudi na avtomobile se je dobro razumel. Z njim sva se pripeljala točno na cilj in ugotovila, da sva prihranila vsak nekaj več kot štiri dinarje. To je nekaj več kot za coca-colo z zama- škom, ki jo pijejo vsi študentje v upanju, da bodo našh v zamašku „spaka" in bodo tako rešeni utrud- ljivega štopanja. V Mariboru sva^ opravila vse, kar sva nameravala in že sva šla domov. To je bil „štos". Ker drugje ne moreš stopati kot na Teznem pri tovarni avtomobilov, sva se do tja peljala z lokalcem, od tam dalje pa sva hotela spet z avtošto- pom priti domov. ker sicer ne vem, kako bi ga pogle- dala. Kazalec na uri se je vedno bolj pomikal proti pol eni, ko je pripeljal avtobus. Sita štopanja in razočarana nad nerazumevanjem mariborskih voznikov sva vstopila na avtobus in se odpeljala proti Ptuju. Ko sva bila na varnem sva se po tihem smejala vsem žalujočim ostalim, ki so vztra- jah in upaU, da se jih usmili kakšen šofer, ki si žeU družbe. In ugotovi- tev: Ptujčani še kljub temu raje ustavljajo kot Mariborčani. Na sploh pa ta šport ni najbolj priporočljiv, ampak je le rešitev, v skrajni sih, ko ti uide avtobus. To se pa lahko pri- peti vsakomur, vsak dan, tudi šofer- jem in tistim, ki študentov brez de- narja niti ne pogledajo. -nak To pot je bilo drugače kot zjutraj. Konkurenco so nama delali številni drugi štoparji razporejeni po cesti malo naprej od avtobusne postaje. AvtomobiU so drveU mimo naju in šoferji se dostikrat niti ozrli niso na dvignjen palec. Na srečo ni noben ustavil, tudi najinim konkurentom PRED ZAPRTIMI VRATI V neposredni bližini znanega pla- ninskega doma „Anton Štuhec" na bistriškem Pohorju, ki se vse moč- neje uveljavlja kot izletniška točka in rekreacijsko središče severo- vzhodne Slovenije in še posebno prebivalcev občine Slov. Bistrica, je cerkev Sv. Trije kralji. Po njej je dobil ta kraj tudi svoje ime. Cerkev je pomembne zgodovin- ske vrednosti in predstavlja spome- nik preteklosti. Kljub svoji častiti- Ijivi starosti pa še vedno služi svo- jemu namenu. Žal pa sije skoraj ni' mogoče ogledati, ker je skrbno za- klenjena. Mnogi obiskovalci rado- vedno krožijo okoU cerkve, pogum- nejši se povzpnejo tudi na okna, da bi ukradh vsaj majhen pogled v no- tranjost tega spomenika. Gotovo je opravičena tudi za- skrbljenost, da bi se lahko med obiskovalci našh tudi taki, ki zna- menitosti ne bi znaU ceniti, zato pa bi bilo morda uspešno določiti čas, v katerem bi si lahko obiskovalci v spremstvu ogledali cerkev, ki goto- vo skriva v sebi bogato preteklost. Foto in tekst: Viktor Horvat Tečaj italijanskega jezika NA GIMNAZIJI DUŠANA KVEDRA V PTUJU Po nekajletnem premoru se je Gimnazija Dušana Kvedra v Ptuju ponovno lotila organiziranja teča- jev. V letošnjem letu bo tekel začet- ni tečaj ITALIJANSKEGA JEZIKA, ki je odprt za vsakogar, za odrasle kot za mladino. Tečaj bo vodila profesor Jasna Regentova, kije od začetka te^ šolskega leta zapo- slena na dmnaziji. Že nekaj let sem je v Ptuju opaziti zanimanje za itiijanski jezik. Želji po znanju jezika naše zahodne sosede bo ugodila gimnazija s tem tečajem, ki bo stekel v gimnazijski učilnici takoj, ko se bodo vsi interesenti prijavili v tajništvu šole. Zaželeno je, da hitro prispejo prijave, da bi tečaj, ki bo imel 100 ur v štirih do petih mesecih, stekel čim prej. Tečajniki bodo o začetku tečaja obveščeni s časopisno vestjo. TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 STRAN 21 SENSKA SLIKA rišina osamljene narave postaja bolj mračna. Kakor rnegla se [da na drevje, po grmičevju in o ljudi oklepa v svoj kovinsko iden objem. Te dolge trenutke »trga močan veter, ki s svojimi nki ostro zareže v plasti napetega račja. Rahel piš zamaje zavese za prtim oknom. Ozrem se. Nena- dna tišina, moreča, skoraj grozeča itegne mojo pozornost. Pravo sprotje je s sončnim in šumečim imladnim dnevom. Ozrem se po ošnjah, po travi, po električnih Krošnje postajajo vse bolj prozor- 1, Vrhovi brez so mi prej zastirali jgled na cesto. Zdaj pa se še pred dnevi v soncu , svetlikajoč išc vse bolj rdeči. Živo zelena irva se spreminja v rumeno, nato ) še v pusto rjavo. Ob vsakem inku vetra se od vejic odtrga nekaj itov. Na tla padajo z rahlim imom. In zdi se mi, da je to imenje listja^ obupno ječanje robnih, nemočnih in umirajočih 'lese. Se zadnji listi se borijo za ivljenje. Za slovo mi pomahajo in kušajo se nasmehniti, kot da jim ta logodek ni neprijeten. Večerna osa, ki se spreminja v kaplje pa drsi 10 gladkih ploskvah. Za njo ostajajo e mokre sledi, kakor na obrazu, adar po njem drejo solze. Toda pomagati ne morem. Naj iledam te izčrpane in umirajoče Sste? Ta drevesa, ki postajajo jkostnjak? Tudi tega ne zmorem! Pogled mi zdrsne po drevesu navzdol, dokler se mi ne ustavi na Bati. In kaj zagledam tu? Pred očmi mi zajjleše slika morišča po hudi bitkL Žrtve so razsute po tleh, pod njimi pa še umirajoča trava, ki omahuje od težkega bremena in neusmiljenega mraza. Pogled nikjer ne najde zavetišča. Oči niti enkrat ne zazarijo. Begajo sem in tja . . . In tam žice. Prazne. Znanilcev pomladi^ izredno muzi- kalnih pevcev ni vec. I Narava prosi in joče. Strast po [življenju postaja iz minute v minuto, prav z^ zadnjimi trenutki življenja, vse večja. Listi se onemoglo ozirajo po svojih domovih, ki so jim postali domači, kot zibelka otroku po nekaj tednih življenja. Narava je otožna, ljudje so zadržani. Le kateremu je huje? ... Ivica Pučnik, 7. d OŠ Poh. odred, Slov. Bistrica ŽIVALI - MOJI PRIJATEUI! Sem velik ljubitelj živali. Rad jih opazujem in ^ berem knjige o njihovem razvoju. Tudi ,doma imam nekaj živali; psa cocker spaniela Reksa, mačko Miška in papagaja Cipeka in Capeka. Pred nek^ dnevi pa mi je poginil hrček Mayk. Za njim smo žalovali vsi pri hiši. Sicer pa sva največ burnih dogodivščin preživela midva z Rele som. Opisal bom dve, ki sta mi ostali v lepem spominu, to je sankanje na hribu m počitnice na morju. Nekega zimskega dne sva se z drugimi prijatelji odpravila na bliži\ji hrib sankat. Ko smo pripeljali sanke na vrh hriba, smo si najprej vsi oddahnili, Reks pa seveda, da ne Zamudi prve vožnje, hop na sanke. L«jal je in me klical, ceš kdaj se bova peljala. Pripravila sva se na štart in že so naju potisnili po hribu navzdol. Nenadoma pa nekaj zahre- šči. Sanke se nagnejo na stran, midva z Reksom pa sva se znašla v snegu. Toda pogled na sanke je bil žalosten, ker so v grabi ležale razpolovljene. Tudi počitnice na morju je preživel z nami. Tam je bil zelo vesel. Vsak dan sva se hodila kopat. Po morju sva se vozila z blazino. Večkrat sva padla z nje in seveda poskušala slano morsko vodo, ki pa nama ni kaj preveč prijala. Pa še nekaj o mačku Mišku, ki ima tudi svoje muhe. Zadnje čase se je zelo zredil in polenil. Edino klobasa^ in lepa mehka postelja sta mu všeč. No, tako se godi meni in mojim prijateljem - živalim. Igor Lorger, 5. a raz., OŠ FRANC OSOJNIK, PTUJ PISMO PRIJATELJICI V TUJINO Draga Sonja! Prav gotovo se boš začudila, ko ti pišem pismOj ki ga pišem sama brez svojih starsev. Zelo daleč sva narazen pa se želim pogovoriti s teboj, saj sva enako stari prijateljici z enakimi željami in enakimi upi. Draga Sonja, tako zelo daleč si in tako zelo dolgo vas ni bilo, da ti moram napisati, kako se je spremenila naša dežela. Kako je bilo, tega ne vem in se ne spominjam, slišim pa, kako se očka, mamica in babica pogovarjajo, da tako lepo ni nikoli še bilo. Starši niso imeli tako brezskrbne mladosti, kot jo imamo mi sedaj. Ko sem bila še majhna, smo se preselili v lep nov blok. Starši so stanovanje lepo uredili in kupili smo avto. Hodila sem v lepo in moderno urejen vrtec. Lepo nam je bilo. Igrali smo se z najlepšimi igračami - na toplem smo bili in siti. Ko je bil čas, so me vpisali v 1. razred. Vstopila sem v lepo, zračno šolo — nedaleč od doma. Hodim v 5, razred, V šolo hodim zelo rada, saj imamo dobre^ učitelje in vse potrebne pripomočke za razvoj. Tudi mesto se lepo razvija. Imamo mnogo novih naselij, kjer stoje bloki pa tudi manjših hišic je kakor gob po dežju. Dobili smo lepe trgovine. Asfalt ima že vsaka vas. Tudi tovarne in podjetja, kjer so zaposleni naši starši, so lepo urejena. Za naše zdravje skrbi zdravstvena služba in Ptuj je dobil spet novo bolnišnico. Sonja vidiš, da nam je lepo! Sedaj pa si ti na vrsti, da mi opišeš, kako je kaj pri vas. Vesela bi bila, da bi se kaj kmalu vrnili, da bi lahko kramljali o tem in onem. Končati moram. Pozdravi očka in mamico, posebno pa malega bratca. Piši kmalu! Tvoja prijateljica Nina Kodela, 5, b. r., OŠ Franc Osojnik, Ptuj ZADNJE ŠOLSKO LETO V OSNOVNI ŠOLI Ležim na postelji, si popravljam vzglavje ter ^ venomer gledam^ za mizo, kjer že vsa nestrpna čaka moja šolska torba, da jo vzamem v roke in jo z ostalimi šolskimi potrebščinami odnesem v poslednji razred osnovne šole. Misli^ se počasi obrnejo. Pomislim na vroče dni na polju in ria travniku, prijetno tritedensko križarjenje po Ljubljani in hlajenje v potoku Rogatnici. Vsi ti dogodki me spominjajo na moje zadnje brez- skrbne počitnice o osnovni soli. Morala sem se posloviti od teh lepih mislih, kako,se mora posloviti otrok od svoje matere, ki ji morda zadnjikrat gleda v njene zaskrbljene oči. Vsa zamišljena sem oblekla čisto obleko in stopila na hišni prag. Tukaj me je kot osmosolko pozdravilo sonce, ki se je rumeno razlilo po moji obleki. Na drugi stopnici me je pozdravila^ motika. Vicieti je bila nekam otožna, kajti vedno me je^ spremljala, a danes jo je izpodrinila šolska torba. Moja torba je že precej obrabljena. Toda letošnje leto mi bo morala še slutiti. Ne vem, koliko svinčnikov in ravnil, zvezkov in knjig se je že preneslo v njej. Tudi moja obleka ni moderna, kajti doma sem, kakor vsi moji sosolci s haloških hribov in ne poznamo razkošnega življenja, ven- dar bomo zrastli v krepke fante in dekleta in bomo prav tako koristili naši domovini. Letošnje leto je moje zadnje leto v osnovni šoli. ce bom z uspehom končala 8. razred, bom nadaljevala šolanje v pedagoški gimnaziji, če pa bo znanje bolj šibko, si bom pač morala izbrati drugi poklic ali šolo, za katero imam toliko veselja. Natanko se spominjam dneva ko sern prvič prestopila šolski prag. Začelo se je učenje, ki me je spremljalo in ki me še bo spremljalo do konca življenja. Takrat sem spoznala stare šolske klopi, nizke stole, 4 poslikane stene, nove učence, droben^ učiteljski nasmeh in še marsikaj, česar se več ne spominjam. Spoznala sem tudi novo prijateljico Jožico. Ko sem prvič stopila na šolska tla, nisem razumela, kaj pomenijo besede šola za življenje. Toda zdaj, ko že stopam v življenje, razumem, kaj se pravi živeti, biti žalosten in vesel, ponosen in pravičen. Pred menoj je življenje. Stoji kakor prikazen. Do njega |e polno poti. Morda stopani po srečni poti, ki me pelje k srečnim ljudem, k ljudem, ki so srečni v svojem poklicu. Morda stopam na trnovo pot. Morda bom stopala zraven sreče, a je ne bom znala ujeti. Takšne misli se vrtijo v moji glavi v zadnjem letu osnovne šole. Ko bom zapustila šolsko zgradbo, se bom vedno rada spominjala žalostnih in veselih dogodkov ter sošolcev, ki so z menoj^ 8 dolgih oz, kratkih let trgali hlače v solskih klopeh. Irena Podgoršek, 8,b, OS Podlehnik IGRALA SEM ZA OLIMPIJO (DOMIŠLJIJSKI SPIS) Lani sem igrala pri Crveni zvezdi. Prijateljice, ki so igrale pri Olimpiji, so me prisilile, da sem se jim pridružila. Prvi dan igre pri Olimpiji je bil uspešen. Druge dneve je bilo že težje z menoj. Kadar je Olimpija hotela dati gol, ^sem jaz začela bran^iti. Nogometaši Olimpije so me začeli kar med igro pretepati in brcati, tako da sem vedno bila na tleh. Vedno sem jim bila na poti, tako da so me začeli pobrcavati kakor žogo. Nekaj časa sem se jim dala, potem pa sem začela svoje. Kadar sem le mogla do žoge sem jo tako močno brcnila, da je odletela med gledalce, večkrat pa je priletela kateremu od nogometašev v nos, tako da so vsi nogometaši imeli debele in rdeče nosove na koncu igre. Kadar je šlo h koncu igre, sem jaz pritisnila. Nogometašu, ki je imel žogo, sem mu jo vzela in dala z roko gol, namesto z nogo. Trener me je takrat samo opomnil naj pazim, da ne igramo rokometa ampak nogometa. Rekla sem, da sem spet pozabila. In spet en gol več za Olimpijo. Tako sem delala večkrat. Goli so pa le bili. Tako sem jaz dala vse gole, čeprav so me nogometaši med igro pobrcavali kot žog^o. Vedno je zmagala Olimpija Ce ne bi bilo mene, najbrž ne bi. Majda Mir, 7. b r., OŠ, NH J. KERENČIČA, Miklavž pri Ormožu VIETNAMCI SE BORIJO ZA SVOBODO Vietnamsko ljudstvo že mnogo let pretresa kruta vojna. Ameriški bombniki vsak dan preletavajo vietnamsko ozemlje in spuščajo smrtonosne bombe. Po vietnamski zemlji korakajo ameriški vojaki, oboroženi od nog do glave. Nekateri otroci so se rodili med vojno. Sploh ne poznajo svobode. Ni dneva, da ne bi ameriška letala bombardirala. Vsak dan žrtvujejo svoje življenje mladi Vietnamci. Otroci ne vedo, če bodo še kdaj videli svoje starše. Amerikanci neusmiljeno uničujejo vse, kar je vietnamskega. Vse države si želijo, da bi se vojna ustavila. V Vietnam pošiljajo denar in sanitetni material. Tudi Američa- ni si ne želijo te vojne, saj morajo pošiljati tja svoje sinove in dajati za orožje veliko denarja. Ob tednu SOLIDARNOSTI Z VIETNAMSKIMI OTROKI želim, da bi se vojna takoj ustavila. Naj tudi našim vrstnikom v Vietnamu zašije sreča svobode! Radko Gumzej, OŠ „GUSTAVA ŠILIHA", Laporje 22 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 Želite shujšati? ZJUTRAJ (ko vstanete): Kozarec tople vode s sokom ene limone (brez sladkorja!). ZAJTRK: Mehko kuhano jajce, sok dveh pomaranč s kavno žhčko medu, morda še kos prepečenca ali krekerja. DOPOLDNE: Čajna žlička sadjev- čevega kisa (ali jabolčnega) v kozar- cu vode. Ce ste lačni, kozarec mlačnega mleka. KOSILO: Telečji ali goveji zrezek na žaru (kakih 150 g) in 200 g v slani vodi kuhane zelenjave (ne stročnice). Namesto zrezka je lahko riba, včasih pa tudi zelo pusta svinina. Za poobedek sveže sadje (ne banane). POPOLDNE: Skodehca ali dve ■ rahlega čaja z medom. Ce ste lačni, kos prepečenca ali krekeija, tanko namazanega z maslom. VECERJA: Teletina, piščanec ali riba kot opoldne. Zraven lahko tudi jajce na oko, zakrknjeno na nekaj kapljah olja. Potem spet sadje. Po obroku kozarec vode s kavno žličko sadjevčevega kisa. PRED POČITKOM: Kozarec mlačnega mleka s kavno žličko medu ali kozarec vode s kavno žhčko sadjevčevega kisa. Traja naj, dokler ne dosežete zaželene teže. Majhne spremembe ne škodujejo. Prepovedano je samo: mastno meso, torte, pecivo, kruh, juhe in alkohol. Kdaj pa kdaj lahko jeste krompir ali meso, kar zagotovo ne bi škodovalo. kino PTUJ 21. decembra: it. barv. film KO SO SE ŽENSKE UCiLE UUBITI; 22. decembra: am. barv. film TORA, TORA, TORA!; 23. in 24. am. barv. fUm VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM; 24. decem- bra: ob 10. in 15.30 uri fr. barv. film ŠEHEREZADA; 26. in 27. de- cembra: am. barv. film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ; 28. decem- bra: slov. film VESNA; Ob 19.30 uri Šved. barv. film VRNI SE, UUBE- ZEN. GORIŠNICA 24. decembra: am. barv. voj. drama STO KARABINK. SLOVENSKA BISTRICA 21. decembra: am. barv. film ŽENA Z DNA MORJA; 23. in 24. decembra: am. film OPERACI- JA LVSABON; 27. decembra: fran. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ. Smrt na recept - ¥Časih pa brez njega Med nami je vedno več tabletoma- nov, ljudi ici vsako svojo tegobo hočejo ublažiti ah odpraviti s kakšno tableto. Danes imamo v misUh samo tri skupine zdravil, ki jih vse bolj uporabljamo in so tudi najbolj nevarne. To so sedativi-neu- r oleptiki, hipnotiki in analgoantipi retiki (pomirjevalne uspavalne in tablete proti bolečinam). Ne samo, da je poraba teh zdravil prevehka in jih je mogoče zelo lahko dobiti, ker se le. malo kateri zdravnik prepriča, če jih dotični resnično potrebuje. Vse tri vrste zdravil imajo zelo veUk vphv na človekove psihične sposob- nosti, zmogljivosti in razsodnosti in često se pripeti, da bolnik po prvi ah drugi tableti pogoltne celotno kohčino, ker ga je prva količina že omamila, ni pa mu pomagala. Razen tega^ imajo tablete tudi v manjših kohčinah podvojen ah celo potrojen učinek, če jih medsebojno kombini- ramo ah če hkrati uživamo alkohol. Med nami so samomorilci, vendar mnogi postanejo samomorilci nena- merno, često so to otroci, ki doma najdejo tablete teh skupin. Dejstvo teh tablet je hudo. Človek omam- ljen omahne ah zaspi kot pijanec, brez bolečin, mnogokrat sploh ne bruha in če takšnega človeka pravočasno ne najdemo ah prepo- znamo, njegovega stanja, lahko za vedno zaspi. Vse tri vrste zdravil imajo vehko dejstvo na naš živčni sistem in dihalne organe in rešenec lahko ostane nezavesten in omam- ljen tudi po tri ah štiri dni, vsporedno pa lahko nastopijo še druge kompUkacije. Uživanje teh zdravil povzroča navado in človek lahko postane hitro njegov suženj. Večinoma škodljivo vphvajo na plod v materinem telesu. Spomnimo se afere s „tahdomidom" in barbiturati v zapadni Evropi, spomnimo se tistih otrok - invahdov s telesnimi hibami, katerih matere so uživale zdravila teh skupin. Najbolj pogosta zdravila teh skupin so: revonal, noxyron, penti- nol, vesparex, hexobarbiton, alfi- mid, n-obhvon (hipnotiki za spanje); bellasecal, nevargal, bevar- gal, benifen, seval, khmasedan. vertigosan, (sedativi, ki služijo za razne oblike pomirjevanja); codacyl, phenalgol, phvadon, coffecetin, optalidon, saridon, tomanol, chini- sal, (analgetiki, s katerimi največ- krat preprečujemo telesne bolečine in pri katerih ne poznamo mere pri uživanju); paremin, lucidril, noui- nan, haloperidol, prazine, largactil, lyogen, neulptil, melleril, stemetil, (neuroleptiki). Vendar ni problematično samo njihovo dejstvo, temveč tudi to, da jih proizvajalci pakirajo v prevehkih kohčinah. Predvsem hipnotiki na osnovi barbituratov ne bi smeh biti pakirani v večjih kohčinah od pet tablet. Deset tablet v sedanjih škathcah je smrtna doza, ker nekatere vrste teh preparatov v celoti prekoračijo 2 do 3 gr. na težo odraslega človeka, nevarna pa je že doza od 0,5 do 1 gr. Sedativi pa so pakirani celo do 50 tablet in ker so največkrat izdelani na osnovi barbituratov in drugih narkotičnih preparatov, so njihove kohčine v eni škatljici dvakrat do trikrat smrtne za odraslega človeka. In ne samo to. Proizvajalci na priloženem navodilu le malokdaj navajajo, kako hude posledice lahko povzroči že malo prekoračena enota in največkrat pripišejo, da uživanje ne povzroča nikakršnih posledic. Zraven tega stavka pa je na koncu nekega podobnega uspavalnega preparata Bosnahjek pripisal: Za nosečnice ni priporočljivo. Čudna logika: najprej brez posledic, nato pa nepriporočlji- vo. Vendar večina proizvajalcev ne napiše prav ničesar. V začetku tega leta je bilo precej govora o optahdonu, češ da je droga in da ga bodo izdajah le na recept. To zdravilo ima lastnosti, podobne phvadonu, čeravno je drugačne sestave in služi istemu namenu. Kontrola je res potrebna pri zdravilih narkotičnih dejstev, vendar je optahdon z zdravili grupe sedativov in hipnotikov prava nedolžna ovčka. Zraven tega je bil optahdon, v maloprodaji pakiran le v enotah 10 tablet, medtem ko je 5 X nevarnejši bevergal pakiran v enotah 30 do 50 tablet. Tudi plivadona in njemu podob- nih tako imenovanih vsakdanjih tablet proti bolečinam ne smemo podcenjevati. Predvsem vozniki! Tri- je do štirje phvadoni imajo lahko hujše posledice kot dobra mera alkohola. Človeški živčni sistem postane popolnoma top in refleksi so slabši kot pri vinjenih osebah. Pri vsem tem pa gre samo ze eno dejstvo; tablet, ki so že v manjših (tozah nevarne, ne bi smeh pakirati v smrtnih dozah. Uspavalne tablete ne bi smele biti pakirane v večjih količinah od pet komadov in večjih količin ne bi smeh predpisovati. Te tablete so tudi najbolj nevarne, ker jih jemlje človek ponoči, to je takrat, ko je sam in če je kohčina prevehka, mu ne more nikakor poma^ti, razen naključje. Zraven tega bi morah zdravniki pri predpi- sovanju teh tablet zelo paziti, da jih ne predpišejo tabletomanom, kajti takfen recept lahko postane »napot- nica v smrt!" Mnogokrat se zgodi, da takšen recept zaposh zdravnike bolnišnici, da se po nekaj deset ur borijo s smrtjo in znanje pri takšnih zastrupitvah prav malo pomaga, če je prišlo prepozno ah če je bila kohčina prevelika. V ptujski bolnišnici smo imeh piedkratkim dva primera zastrupitev s temi tabletami Sok soba, infuzija, črpanje, trdnevna nezavest, dežur- stvo in skrb zdravnikov ter čakanje kaj bo, so rezultati nepremišljenega jemanja teh tablet, ki jih proizvaja- lec pakira v prevehkih dozah. Zadnji primer v ptujski bolnišnici se je zgodil zaradi dveh uspavalnih tablet, predtem vzetega nevargala in treh pUvadonov. Rezultat je bil tri dni neprisebnosti in ena težka in kritič- na noč za dežurno zdravniško ekipo. Takšnih primerov je v jugo- slovanskih bolnišnicah mnogo in zadnji čas je, da Zavod za zdravstve- no varstvo in Združenje medicinskih delavcev končno nekaj ukrene, ker število takšnih primerov vedno bolj narašča. tednik — četrtek, 21. decembra 1972 stran 23 DOBER DEN FSEN FKUP! Gnes man bat na jeziki zavezani pa še kripa me za šijak grobi no zato nesen sposoben, da bi van kaj pa- nietnega poveda. Pisa mi je stori znonec Ganzov Jurek, pe te jega po- slušajte, kaj za eno dohtarsko diser- tacijo nan je posla: Drogi moj Lujs in žalujoči ostali! Po dugen cajti se ti drgoč meldov- len no ti poven, da sen še žif, če glih sen ba že skoro med pogreša nimi za- pisani. Pa veš, ge sen bija tak dugo? V špitoli! Kak sen do tote hiše priša pa mo van zaj poveda no opisa: So- sidi so me^ povobli na trgotef. Ker pri hiši več neso meli lenskega vin^ skega pridelka, nan je virt reka, da si lahko gut z mošton splahuvlemo. Bi- ja je sladek kak sam med, mislim mošt no ne virt. Virt bi bija za mene te sladek, če bi na s ^škonon store- ga postrega. Celo večer sen mošt lo- te, te pa mi je začelo naenkrat po želoci srajfati pa tudi napelo me je tak kak ce se krava mlode detelce preveč napose. Moja Urša me je en cajt nagojala okoli voglof gdo je vid- la, ke^ mi fse fkup nič ne pomoga pa je začela soside na pomoč zvati, da bi mi keri blek strokira. Nič je ne pomogalo no sen moga nafsezodjo v spitol rajžati. Dohtor je ugotova, da man premalo kisline no mi prepove- da uzivaje fseh vinskih dobrot. Po por dnevih sen ša domu na bolovoje. Urša me glih neje najlepše sprejela. V cajti moje odsotnosti je bila na nekšnen sestanki, na keren bla je glovna tema družinsko samouprav- Ijaje. Kumer sen stopa na hišni prag je že začela s svojimi litanijami: Od gnes naprej de pri naši hiši drgačik zivleje teklo. Jas sen ustanovla hišno temeljno organizacijo združenega dela z vsemi oblikami samozaprov- Ijaja. Zaj boš si son jesti kuha, son zamozane cote pra, son si boš buhe kla, pa tudi son v svojen štampeti hrgola. Te pa še mi je porinola pod nos en kup nekšnih ceglcof no re- kla: Ti bos plačuva samoprispevek za cesto, jaz za otroški vrtec, ti za šolo, jas za cerkveni zvun, ti pa za plot okoli brutifa, saj boš ga tak ali tak skoro nuca ... Tak, zaj te vidite kak se je v naši hiši fse okoli samoprispefkov za- kompliciralo. Veš Lujs, v naši vesi pa tudi v drugih podeželskih krajih je pač tak, da mamo v glovnem fse na samofinanciraji organizirano. Sa- mo je veš to en vejki hujdič, če pa so nas že ministri zapustili, no zaj ze mošje odovlemo, da bi do penez pri- šli. No te pa srečno. Lepo vas po- zdrovla Ganzov Jurek. Serbus Jurek! Pišeš, da ti je tvoja Urša naredla finančni red v hiši. To se je meni že dovno zgodilo, saj je moja Mica že por let finančni referent, jas pa leh- ko ugotovlam, da sen iz dneva v den fse boj nelikviden, glih tak kak našo gospodarstvo. Mica mi je že zagrozi- la, da mo meja ob noven leti za 90 procentof kračišje gate. To se provi, da de mi osta le se zgorji rob od spodnjih hloč. Mica provi, da ma s ten^ stabilizirala nojih družinski proračun. Mica >se nasploh že nekaj let bori za mojo stabilizacijo, saj sen v tistih moških rečeh že por let „ne- likviden" no nestabilen. Za zgled mi postovla mlodega sosida, ki je tak „stabilen", da ma že tri nezokonske otroke. Pišeš mi tudi, da si meja nekšne težove zavolo mošta. To še neje tak hujdo, poslušaj, kaj se je meni zgodi- lo: To eno večer sen se pristnega do- močega rdečega vina napijano, sen se lepo, seveda malo sen pa to po cesti domu odpela. Naenkrat zasveti pred menoj rdeča luč, s keroj mi je prijazno posveta tovariš miličnik. Vida sen dvo, če glih sen drugi den zveda, da je bija samo eden. Pita me je, če sen kaj alkoholičnega pija. „Sen že od rojstva antialkoholik", sen se mu posku^ zmazati. „No, mo vidli, si je zguča" no mi porina pod nos tisti balon, ki pre pokože, kejko špricarof si spusta po guti. Pihna sen tak, ke je tisti balon skoro razneslo. Balonček ba zeleni kak na spomlod mloda detelca na njivi. Kdo sen zagledna toto zeleno forbo sen z veseljon reka: „Ste vidli, da sen čista trezen." Nafsezodjo me je le prepriča, da zeleni balon kože alkoholično prestrošeje. Pri sodniki za prekrške sen ploča kožen no še gnesji den ugotavlan, kak to more biti, da če piješ rdečo vino, te tisti balon zeleni grota. Normalno bi mo- ga biti rdeči. Vaš Lujs VELIKA DELOVNA ZMAGA JLA (Nadaljevanje s 1. strani) z nekaj osnovnimi podatki, ki pri- čajo, koliko dela so opravili. Na cesti so izkopali za 2,3 milijona kubičnih metrov raznega materiala, vgradili 1,7 milijona kubičnih me- trov nasipov, nasuli in otrdili 280.000 kubrčnih metrov podlog, porabili so 160.000 kubičnih me- trov betona in 140.000 kubičnih metrov asfalta. Na trasi je 29 mo- stov v skupni dolžini 1366 metrov in pet predorov v dolžini 580 metrov. Cesta je vredna 300 milijo- nov dinarjev. DAKO SOBOTA, 23. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugosla- viji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki In odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glas- bena medigra; 17.00 Poročila; 17.10 Ansambel orglic Jerry Murad; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18,15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poro- čila; 01.00 Poročila. NEDELJA, 24. DECEMBRA: 6.00-8.00 Dobro jutro — vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP; 6.50^ Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizva- jalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Sreča- nje v studiu 14j 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite, tovari- ši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 11.50- 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.0d5 Operne melodije; 14.30 Humoreska; 14,.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Radijska igra; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij^i dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite z nami; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro; Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila — Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in T V spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10^ Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Fr^nk Chackfield; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni zvoki; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 26. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba; 14.30 Ansambel Boruta Lesjaka; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba Primoža Ramovša in Alojza Srebotnjaka; 24.00 Poročila. SREDA, 27. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Slovenske narodne; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.3j0 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskoč- na deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Silver Strings; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester — v odmoru: Kulturni globus; 21.40 Lepe melodi- je; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Poljska glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 28. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Etude na koncertnem odru; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušal- cev; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz kasetne produkci- je pred mikrofonom; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20,00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Poljska glasba; 24.00 Poročila. PETEK, 29. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Ludvvig van Beethoven; Prva klavirska sonata; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Ray Martin; 17.00 Poročila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ob 60-letnici Petra Liparja; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči- la. SOBOTA^ 30. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 14.55 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glasbena medigra; 17.00 Poročila; 17.10 Ansambel George Shearing; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.16 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Plesni orkester; 21.30 Radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljen- ce; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes^ ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. KREDITNA BANKA PTUJ sporočil cenjenim občanom, da MESTNA HRANIL- NICA v Ptuju, Miklošičeva 5, od ponedeljka, 18, decembra 1972. dalje po.sluje za stranke nepreki- njeno od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ur«. Opravlja vse posle s hranilnimi vlo{?ami, tekočimi računi občanov in z valutami. 24 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. decembra 1972 NEDELJA, 24. DECEMBRA: 8.55 Ansambel Odmev in Zorko; 9.20 Mestece Peyton; 10.12 Kmetij- ska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Poročila; 11.55 TV kažipot. NEDELJSKO POPOLDNE: 18.00 Poročila; 18.05 Deset junakov westerna; 18.40 Reportaža; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Mojstri; 21.15 Stih in Pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00 oročila. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA: 9.05 Odprta univerza^ 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Osnove splošne jzobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Francoščina; 16.40 Madžarski TV pregled; 17,05 Gori, doli, naokoli; 18.10 Obzornik; 18.25 Dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00 Maksimeter; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Večer TV Zagreb; . . Poročila. TOREK, 26. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 Lepa Vida; 18.00 Risanka; 18.10 Obzor- nik; 18.25 Poje Ljupka Dimitrovska; 18.55 Mozaik; 19.00 Tehnika upravljanja; 19.40 Pri dedku Mrazu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.30 3-2-1; 20.40 Slepa ulica; 20.2. 32.30 Literarni nokturno; 22.45 Poročila. SREDA, 27. DECEMBRA: 8.20 TV v šoli; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.45 Prigode psa Civlla; 18.10 Obzornik; 18.25 Ansambel Mihe Dovžana; 18.55 Mozaik; 19.00 Na sedmi stezi; 19.25 Naš ekran; 19.45 Pri dedku Mrazu; 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Stendhal: Rdeče in črno^ 21.15 Diagonale; 20.05 Poročila. ČETRTEK, 28. DECEMBRA: 9.35 TV v šoh; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francošči- na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.00 Rokomet; 17.15 Madžarski TV pregled; 17.40 Očka po želji; 18.10 Obzornik; 18.25 Atletska gimnasti- ka; 18.35 Ekonomsko izrazoslovje; 18.40 Recital Igorja Dekleve; 19.00 Mozaik; 19.05 Profesor Baltazar; 19.15 Reportaža; 19.45 Pri dedku Mrazu; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.30 3-2-1; 20.40 Dekleta iz Rocher- forta; 22.50 Poročila. SOBOTA, 30. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli; 10.00 Marksizem (do 11.30); 12.00 Oberstdorf: Smučar- ski skoki; 16.30 Košarka; 18.05 Obzornik; 18.20 Disneyev svet; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Pri dedku Mrazu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Zakaj bi veselo ne peli; 21.35 Na poti k zvezdam; 22.00 Arsene Lupin; 22.50 TV kažipot; 23.10 Poročila. 25. novembra 1972 je bila na matičnem "uradu v Ptuju zlatoporočna slovesnost za Jožefa ROBARJA, rojenega 4. 3. 1894 v Gorici in Ehzabeto ROBAR, rojeno Pauko, rojeno 26. 10. 1901 v Gorici, ki sta se prvič poročila 23. nov. 1922 v Cirkovcah. Zlatoporočencema čestita tudi uredništvo Tednika. Tekst in foto: Petra Langerholc PRODAM debelo svinjo. Rogozni- ška cesta 24, Ptuj. ODDAM opremljeno sobo samski ženski, ki je pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. KAMEN za pralni teraco (iz Pucon- c), sobno kredenco, kombinirano; hladilnik, kompresorski 120 litrski prodam. Trop, Ferkova 4 (Vičava) tel. 77576 ŠTEDILNIK na trdo gorivo in otroško stajico prodam. Šeruga, Ul. Lackove čete 8, Ptuj (Nova vas). PRODAM traktor „štajer" 26-28 KS s priključki (koso, jermenico in dvobrazdni plug), vse v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi. POLAVTOMATSKI pralni stroj pro- dam. Mirko Zaspan, Kajuhova 3. POCENI prodam dobro ohranjen televizor in radio, skupaj grajena v omarici. Anton Kralj, Lackova 5/III, Ptuj. PRODAM skoraj nov dodatni štedil- nik na trdo gorivo. Voljč, Trubar- jeva 7/II. ŽENSKA stara 60 let, dobra gospo- dinja, mirna in dobra, želi spoznati dobrega moškega, starega okrog 70 let, vdovca — upokojenca, ki ima vsaj svoje stanovanje. Naslov v upravi. 13. DECEMBRA 72 se je zatekel velik rjav pes, po hrbtu kodraste dlake in dolgim repom. Sliši na ime „nero". Prosim najditelja, da ga odda proti nagradi pri Vauda, vrtnarstvo. Tiha pot 1, Ptuj. PRODAM stroj z menjalnikom za- stava 750, 500 km po generalni. Naslov v upravi. SOBO in kuhinjo v Ptuju iščem. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjene kuhinj- ske elemente, mizo, klopi, stajico in gugalnico. Vprašajte pri Kolarič, Kettejeva 3 (Vičava) Prodam skoraj nov magnetofon znamke Crovvencorder z vsemi pri- ključki, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi. Zdomci ugodna prilika: Radi bolezni prodam lepo posestvo z vinogradom ob glavni cesti Mari- bor - avstrijska meja. Franc Kme- tic, Rače 49. > JUGOSLOVANOM PRETI ALKOHOL Mnoge ankete, izvedene v tem letu so pokazale, da število alko- hohkov hitro raste. V vseh večjih mestih naših repubhk so anketirah več tisoč delavcev, uslužbencev, dijakov in otrok. Od 12.000 izprašanih delavcev v beograjskih podjetjih, je 9330 delavcev izja- vilo, da zmerno pije, 1000 da se jih opija, okoh 400 pa so pravi alkohohki. Do podobnih rezulta- tov so prišh v mnogih naših podjetjih, predvsem so porazni rezultati med našimi rudarji in pokhcnimi vozniki. Med te »kri- tične" pokhce, kjer se zaradi dela ali načina dejavnosti ljudje opi- jajo, sodijo tudi natakarji, gozdar- ji, tesarji, kovači, mesarji, pleskar- ji, poštarji in direktorji. Alkoholne pijače lahko proizva- ja pri nas skoraj vsako gospodinj- stvo, kajti po bo^stvu grozdja, sliv in ostalega sadja se nahajamo med prvimi na svetu. Jugoslovani jroizvedemo okoh 140 milijonov itrov slivovke in okoh 600 milijo- nov litrov vina letno. Porazno je dejstvo, da se od te prdjzvedene kohčine, prav malo alkoholnih pijač proda v tujino, temveč jih v glavnem popijemo doma. V celotnem svetu, kakor tudi pri nas je potrošnja alkoholnih pijač narastla po drugi svetovni vojni in danes v „dobri kapljici" uživa staro in mlado - bogati in reveži. Alkohol je pri nas dosto- pen vsem, tudi otroku. Ko so v zvezi z anketo pregledali tudi nekaj 1000 otrok, so ugotovili vehko število težke telesne pod- hranjenosti in mentalne degene- racije zaradi čestega uživanja alko- hola. V neki beograjski bolnišnici so zdravili okrog 50 otrok, za- strupljenih z alkoholom, 16 od teh jih je umrlo. Čeravno 211. člen kazenskega zakonika prepo- veduje točenje alkohola mlado- letnikom in vinjenim osebam v vseh lokalih, navadno točijo alko- hol obojim, včasih tudi celo v slaščičarnah. Ugotovljeno je, daje vse več ljubiteljev alkohohiih pijač tudi med dijaki srednjih šol, predvsem pa med študenti. Od petih anketiranih skupin dijakov srednješolcev, ki so štele 32 tisoč dijakov v vsaki skupini, so rezul- tati pokazah, da okoh 42 % dijakov uživa alkohol. Sevedai pa so se med njimi pojavile tudi druge obhke omamljanja. Stati- stiki so izračunah, da od 10 prometnih nesreč 9 nesreč po- vzroči alkohol. Naša država še vedno drži neslaven rekord zaradi tolerance alkohola, slabe promet- ne kulture in ceste, zaradi česar smo prvi na lestvici smrtnih prometnih nesreč. Na vsakih 1000 vozil se smrtno ponesreči 3,7 Jugoslovanov, 1,5 Poljakov, 1,4 Avstrijcev, 1,2 Nemcev itd. Iz zdravstvenega vidika je alko- hohzem pri nas postal tretja problematična bolezen, takoj za boleznimi srca in ožilja ter za rakom. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.