£SS.w*B*a
fiS#»«1*
k anno ce\\e
ŠTEVILKA 26
LETO XLII 2. JULIJ 2010 CENA 1.48 EUR
	
lir:	\ !
Ji It			m
KD Jurij Mozirje organiziralo festival Šajspah
I
(CMS> STRANI!
(Ss)
\
r*
O
Juhu, počitnice so tu!
% " -
fjlI	hä '
4 4
STRAN 16
(foto: Jože Miklavc)
termotehnikä
toplotne črpalke hladilni sistemi
Termo-tehnika d.o.Q, Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče RAZPISUJE NASLEDNJE PROSTO DELOVNO MESTO:
ELEKTRO TEHNIK ali INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
Pogojt
-	izobrazba: V., VI stopnja elektrotehnike (izjemoma tudi IV.stopnja)
-	vsaj nekaj letne delovne izkušnje
-	vozniški izpit B kategorije
-	zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih, ogrevalnih naprav ali klimatskih naprav
Nudimo:
-	deio na perspektivnem področju - toplotne črpalke in v mladem kolektivu,
-	stimulativna plača,
-	enoizmensko delo
-	možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja
-	varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen čas)
Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: TERMO-TEHNIKA, d.O.O„ BRASLOVČE Orla vas 27a 3314 BRASLOVČE
Dodatne informacije na telefonski številki:
03/703 16 20 ali 041 605 951
Hotel Plesnik
* * * *
Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR.
Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo).
Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik ****
Tel.: 03-839 2300
9
bodite paketni in prihranite do 50 pifWéWdè Uporabite brezplačno deževnico.
dne, divo
-filtri za i
■m
-pfa
mam
P asaderstvo
(jradbenistvo
Svetovanje
d.
0.0.
TfLRMO SGD
Sešce 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041 / 642 643
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
Toplotno - izolacijski fasadni sistemi
(Röfix, Baumit)
f EKO-POPUST 10 %
prednaročila za leto 2010.
* 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno *
Izdelujemo • vse vrste fasad k*	• notranje in zunanje strojne omete
• gradimo stanovanjske objekte
www.termosgd.com
SL1K0PLESKARSTV0
Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela
Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-Žt
X.
•	Beljenje notranjih površin in fasad
•	Dekorativni opleski
•	Izdelava izolacijskih fasad
•	Delo na višini z dvižno košaro
OSRtüfä-
knjižnica
_______________________________________________________________________________Tretja stran j
Brez inovativnosti ne bo napredka
Slovenija naj bi bila kot mlada in napredna evropska država (Se še spomnite slogana ob našem vstopu v EU: »Slovenija - nova zvezda Evrope«?) naklonjena inovacijam in inovatorjem, torej inovativnosti v najširšem pomenu. Tako nekako smo tudi dojemali sami sebe v času, ko smo bili najbolj razvita republika v bivši Jugoslaviji, toda po osamosvojitvi, ko smo prevzeli vse vzvode upravljanja v lastne roke, nikakor ne moremo biti zadovoljni z obsegom, nivojem in podporo inovativnosti.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je splošno javno mnenje inovativnosti nenaklonjeno, kajti inovatorji s svojimi idejami, predlogi in potezami ter dosežki izstopajo iz povprečja, tega pa slovenski narod ne mara. Velika večina si načeloma sicer želi več in bolje, toda če to uspe nekomu v soseščini, ga je potrebno na tak ali drugačen način čim prej »zabiti« nazaj v povprečje.
Zaradi tega inovativnost nima prave podpore v družbi, karje lahko za našo perspektivo usodno. Vse od osamosvojitve dalje smo namreč svoj razvoj gradili predvsem na marljivosti. Delali smo več, izboljševali smo kakovost in organiziranost, skušali smo biti čim bolj podobni razvitejšim »vzornikom« na Zahodu. Toda sedaj smo blizu konca te poti in nadaljnji napredek bo mogoč le
z ustvarjanjem inovativnih izdelkov in storitev, ki bodo prinašali višjo dodano vrednost. Zgolj s ceno in kakovostjo nimamo nobenih možnosti za zmago v tekmi na globalnem trgu.
Na srečo obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo opisano pravilo, in na srečoje nekaj takšnih izjem tudi na območju Savinjske in Šaleške doline, kar omogoča relativno stabilno stanje v gospodarstvu in na trgu dela. Ne smemo niti pomisliti na to, kakšna bi bila danes socialna slika v naši dolini, če ne bi podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki bo konec tega tedna obeležilo 40-letni jubilej, poslovalo tako uspešno in na novo zaposlovalo.
Vseh teh njihovih izjemnih uspehov (BSH Hišni aparati so po lanskoletnih rezultatih kljub svoji relativni majhnosti v primerjavi z večjimi gospodarskimi sistemi 19. najuspešnejše podjetje v Sloveniji) vsekakor ne bi bilo brez sistematične podpore inovativnosti, ki v omenjeni družbi predstavlja eno najvišjih vrednot. Ko bo tako tudi vSioveniji in ko se bosta predsednik vlade ter gospodarski minister nasmejana fotografirala z najboljšimi inovatorji, takrat bomo lahko imeli realno upanje, da nas čaka svetlejša prihodnost.
IZ VSEBINE:
Tema tedna:
Inovacije so izhod iz gospodarske krize.4
Mozirje:
Kraj obiskala komisija Entente Florale.6
Kraj obiskala komisija Entente Florale....6
Ljubno ob Savinji:
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo.7
Ljubno ob Savinji:
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo.7
Naj učitelj:
Jani Prčič iz OŠ Rečica ob Savinji....8
Turistična zveza Slovenije:
TD Mozirje in Gornji Grad med najstarejšimi vSioveniji..........8
Komunala Gornji Grad:
Pitna voda ni bila vzrok
zdravstvenim težavam v Bočni......10
Škofijska Karitas Celje
Navdušeni nad gostoljubljem in naravnimi lepotami.......
■aJiMMŽr
Kolesarski vzpon in pohod na Golte:
Prvič so se izkazali tudi planinci
ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 26,2. julij 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, frzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
INOVACIJE SO IZHOD IZ GOSPODARSKE KRIZE
Slovenija je premalo inovativna
država
Tudi o tem je tekla beseda na nedavni slovesnosti ob podelitvi priznanj in diplom za inovacije v letu 2009 v SAŠA regiji. Štirje od tam nagrajenih predlogov so se uvrstili na nacionalni izbor najboljših inovacij. Še vedno je večina izboljšav na tehnološkem področju, nekaj pa je bilo tudi inovacij poslovnih modelov.
Svetovna ekonomska kriza je pokazala, da dosedanje gospodarsko obnašanje, kije do nje pripeljalo, ni ustrezno. Zatoje treba poiskati nove poti, nove prijeme, vzpostaviti nove odnose, skratka treba se bo, čeprav je za to že zelo pozno, začeti obnašati inovativno na vsakem koraku in na vseh področjih.
NAŠA DRUŽBA INOVATIVNOSTI NI NAKLONJENA
Nekatere območne gospodarske zbornice in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že vrsto let razglasijo najboljše inovacije v regijah in nato
ravneh in v vseh starostnih obdobjih,« je dejal generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič.
ZAVIST IN POSMEH
Žal se pri nas še vedno najdejo taki, ki se novim idejam, še posebej, če se izkaže, da v praksi niso uspele, posmehujejo. Nadrejeni v podjetjih niso pripravljeni poslušati podrejenih in njihovih idej. Inovativni učenci v naših šolah niso zaželeni, ker motijo ustaljeno rutino pri pouku. Marsikdaj so izpostavljeni posmehu sošolcev in celo učiteljev.
Boštjan Gorjup,
direktor področja gospodarjenja Hišni aparati Nazarje:
Lahko rečemo, da smo v BSH ino-podjetje. Nadaljujemo s tradic-na področju inovacij. To je naša os-I luvna strategija; izdelovati inovativne izdelke in biti z njimi tudi poslovno uspešni. Samo inovativen izdelek, če ga znaš tudi inovativno tržiti na obstoječih in novih tržiščih, ne pomeni nič.
V našem podjetju za razvoj letno namenjamo okoli 5 milijonov evrov, v opremo pa investiramo približno 11 milijonov evrov letno. Odvisno od tega, koliko novih produktov lansiramo na tržišča, imamo pri nas na leto od 10 do 20 patentov, samih inovacij pa je seveda več.
Inovativno okolje je treba spodbujati. To delamo na večih področjih. Najprej s samim odnosom do dela pa tudi z nagrajevanjem zaposlenih, ki so inovativni. Nudimo jim možnost nadaljnje kariere in uspešnega dela.«
v državi. Pri temje Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica tako po številu kot po kakovosti prijavljenih predlogov na nacionalni nivo med najboljšimi. »Ni cilj teh naših prizadevanj le osebna pohvala in nagrada inovatorjem. Inovativno zavest in kulturo je treba spodbujati na vseh
Učitelji bi morali, kakor tudi starši, otroke vzpodbujati, da so radovedni, da mislijo s svojo glavo in da si svoje ideje in predloge tudi upajo povedati ter se tako izpostaviti. Prav bi bilo, da za to žanjejo priznanja in pohvale, ne pa graje in posmeh.
0
PREDLOG ZA OBLIKOVANJE PROJEKTNE SKUPINE
Predsednica Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je na podelitvi priznanj inovatorjem v Velenju med drugim dejala: »Naša usta so polno besed o konkurenčnosti in inovativnosti, toda učinka ni. Pomembno krivdo pripisujem tudi temu, da inovativnost ni naš vsesplošen način življenja, temveč vse prevečkrat floskula, ki nam jo ponujajo in pridigajo o njej politiki, profesorji in drugi, ki imajo zelo malo skupnega
z inovativnostjo v praktičnem smislu.«
Po mnenju Tinauerjeve bo za ponovno rast našega gospodarslva potrebno spremeniti odnos celotne družbe do konkurenčnosti in inovativnosti. Da bi naredili nekaj konkretnega na področju spodbujanja inovativne kulture v naši družbi, je Ti-nauerjeva predlagala, da se na nivoju Gospodarske zbornice Slovenije oblikuje projektna skupina, ki se bo zavzemala za vzpostavitev inovativnega kulturnega okolja.
Marija Lebar
REČICA OB SAVINJI
Novi parkirni prostori
V sklopu praznovanja občinskega praznika so na Rečici ob Savinji so zadnji četrtek v juniju predali v uporabo novo parkirišče pod pokopališčem. Rezanje traku je pripadlo predstavniku izvajalca CM Celje Andreju Kamenšku, županu Vinku Jeraju in župniku Ferdinandu Luknarju. Slednji je odprodal zemljo občini in s tem omogočil, da bodo ljudje, ki se mudijo na pokopališču, v cerkvi ali osnovni šoli lahko nemoteno puščali vozila na varnem.
Izvajalec del je projekt pripravil v manj kot mesecu dni, naložba pa je
stala 61 tisoč evrov. Načrt arhitekturne ureditve objekta po besedah župana Jeraja predvideva promet enosmerno kot krožno vožnjo vzdolž 3,5 m širokega podolgovatega otoka. Otok je zatravljen in bo v prihodnje zasajen z drevesi, ki bodo dajala senco parkiranim avtomobilom.
Za popestritev dogodka so poskrbeli osnovnošolci s kratkim kulturnim programom, parkirišče pa je blagoslovil domači župnik Ferdinand Luknar.
Marija Šukalo
Parkirišče so predali namenu (od leve) predstavnik izvajalca CM Celje Andrej Kamenček, župnik Ferdinand Luknar in župan Vinko Jeraj
(foto: Marija Sukalo)
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ)
Zgorn jesavinjski inovatorji zopet v samem vrhu
Inovatorji iz BSH Hišni aparati Nazarje leto za letom posegajo po najvišjih priznanjih
(foto: Marija Lebar)
V	dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju je v torek, 22. junija, potekala priložnostna slovesnost, na kateri je območna gospodarska zbornica podelila priznanja in diplome za najboljše inovacije v SAŠA regiji za leto 2009. Poleg nagrajencev so se slovesnosti udeležili številni gostje, med njimi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič.
V	uvodnih besedah je predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer spregovorila o rezultatih slovenskega gospodarstva v letu 2009. Pri podatkih za območje SAŠAje izpostavila občino Nazarje, kjer je gospodarstvo v nasprotju z nazadovanjem v ostali regiji izkazalo pozitiven trend rasti.
Kot je povedal predsednik komisije za inovacije pri SŠGZ Bojan Stropnik, je vtokratnem razpisu
V podjetju Heri d.o.o. Nazarje bo najnovejša inovacija prinesla pet do šest novih delovnih mest (foto: Marija Lebar)
za inovacije komisija spremenila kriterije za ocenjevanje in jih bolj prilagodila kriterijem nacionalnega izbora. Da bi se izognili kakršnim koli dvomom pri interpretacijah bistvenih kvalitet posameznega predloga, so pozvali predlagatelje na dodatno predstavitev njihovih predlogov.
Na razpis za priznanja in diplome inovatorjem je do roka prispelo 21 prijav desetih predlagateljev, od katerih je bilo devet podjetij in en samostojni inovator, v katerih je sodelovalo 106 avtorjev in sodelavcev. Število prijav je nekoliko manjše kot leto poprej, čemur je iskati vzrok v težkih gospodarskih razmerah. Razveseljivo pa je, daje poraslo število netehnoloških inovacij in tudi kakovost prijavljenih predlogov.
Med dobitniki najvišjih priznanj lahko zopet najdemo inovatorje iz zgornjesavinjskega gospodarstva, natančneje iz podjetij Heri d.o.o. Nazarje in BSH Hišni aparati Nazarje. Obe podjetji sta se že večkrat uvrstili na sezname najuspešnejših inovacij tako na reg-
ijskem kot na nacionalnem nivoju, kar velja še zlasti za BSH.
Herman Remic iz podjetja Heri je prejel srebrno priznanje za stikalo 10-1. S proizvodnjo tega stikala v podjetju načrtujejo pet do šest novih delovnih mest. Prav tako srebrno priznanje so prejeli avtorji BSH Hišni aparati Nazarje za kock-alnik za pripravo hrane, za sekljalnik MK/MCM 55. Zlati priznanji so v BSH dobili za novo generacijo ročnega mešalnika bosh in za nov sekljalnik »kockaste« oblike MCM 4.
Inovacije, izboljšave in predlogi, kijih je nagradila SŠGZ, prinašajo podjetjem znatne prihranke v denarju, prodor na nova tržišča in tudi nova delovna mesta. Številne od inovacij so bile razglašene za poslovno skrivnost, nekatere so patenti ali pa bodo to kmalu postale.
Kulturni program na svečanosti je oblikoval Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja pod vodstvom Mirana Šumečnika. Z vokalno točko se je pridružila sopranistka Dunja Tinauer.
Marija Lebar
POBUDE IN VPRAŠANJA MOZIRJANOV
Kom s salonitkami in kako do novih parkirišč?
Okolijska ozaveščenost občanov je čedalje večja, saj so mozirski svetniki tudi na zadnji seji pred počitnicami govorili o ekoloških otokih in odvozu gradbenih odpadkov. Mojca Finkštje vprašala, kam odpeljati salonitke, ki so ostale na terenu še iz časov čistilne akcije. Roman Čretnik je posredoval pobudo za ekološki otok na Brdcah. Župan Ivan Suhoveršnikje odgovoril, da seje v zvezi z odstranitvijo odpadkov treba povezati s komunalo, poskrbelo pa se bo za še več otokov.
Darja Planinšek je nato pojasnila, da pride v Mozirju na 300 prebivalcev že en ekološki otok, kar je nad slovenskim povprečjem. Praznijo se enkrattedensko. Gradbeni odpadki pa so posebni odpadki, ki se lahko odložijo v Veliki Pirešici. Na ceno odvoza ne vplivata niti občina niti komunala, saj država dodeli koncesijo. Probleme v zvezi z gradbenimi odpadki bo rešil zbirni center ob novi čistilni napravi. S tem je odgovorila tudi Stanislavu Podsedenšku, kije že večkrat dal pobudo, da naj se za manjše količine gradbenih od-
padkov namesti kontejner, in Vidi Petrovič. Ta je omenila visoke stroške, ki jih mora poravnati občan za odvoz gradbenega materiala, na primer odpadnih salonitk, zato «ni čudno, da ga ljudje odlagajo na črno«.
Stanovalci bloka na Praprotnikovi ulici so pisali županu v zvezi z namero o gradnji parkirišča in želijo odgovor, je povedala Darja Planinšek. Župan je zagotovil, da bo sklical sestanek, preden se bo kar koli delalo.
Andreja Gumzej
MOZIRJE OBISKALA KOMISIJA ENTENTE FLORALE
Izpostavljena urejenost in sodelovanje
občanov
Člani komisije iz dvanajstih držav so življenje v Mozirju ocenili kot prijetno in kvalitetno
(foto: Benjamin Kanjir)
domačega peka so prisluhnili petju trških opravljivk v podobi pevk Pušeljc. Na tržnici seje odvijala prireditev Salamijada, katero so si tudi s pokušino ponujenih dobrot vtisnili v spomin.
Na pragu farne cerkve jih je pričakal župnik Sandi Koren, kijih je povabil v notranjost in jim na kratko opisal zgodovino objekta ter pomen župnije za kraj. Poslušali so glas orgel izpod rok Ane Glušič. Sledil je ogled sadovnjaka, obisk varstveno delovnega centra in gasilskega doma.
V osnovni šoli so jih s kratko igrico, ki je spregovorila o skrbi za okolje, pričakali šolarji. V vrtcu
Ob tem je Geerardyn izpostavil urejenost in izobraževalni pomen Mozirskega gaja, kije navdušil člane komisije, in njegovo vključenost v lokalno skupnost. Dotaknil se je urejenosti okolice osnovne šole in ozaveščanje šolarjev o potrebnosti skrbi za čistejše okolje. Posebno doživetje članom komisije je bil obisk varstveno delovnega centra, kjer so začutili utrip življenja med gojenci, njihovo vključenost v kraj in sodelovanje s skupnostjo.
Generalni vtis, ki gaje izpostavil predsednik in je zaključek razprave vseh ocenjevalcev, je, da
Predsednik komisije Rudy Geerardyn se je v kovačiji v Mozirskem gaju preizkusil v kovanju železa (foto: Benjamin Kanjir)
Mozirje je bilo v zadnjem mesecu dni polno manjših gradbišč. Kraj se je pripravljal na evropsko komisijo, ki je v okviru projekta Entente Florale ocenila njegovo urejenost in pogoje, kijih imajo za življenje občani in obiskovalci. Ocena komisije je bila zelo dobra in pozitivna.
Člani komisije iz dvanajstih, v projektu sodelujočih držav, so se 20. junija zbrali v sejni sobi upravnega centra. Po uvodni predstavitvi župana Ivana Suhoveršnika je svoje zadovoljstvo, da se je Mozirje prijavilo na ta projekt, izrazil predsednik komisije Rudy Geerardyn iz Belgije.
OGLED KRAJA IN PRIREDITEV
Ocenjevalci so se nato podali na začrtano pot. Najprej so obiskali TIC, nato pa se mimo objekta Biomase usmerili proti trškemu jedru in si ogledali njegovo urejenost. Po pokušini dobrot
KONČNA OCENA SEPTEMBRA
Ob koncu ocenjevalnega dne je predsednik komisije po uro in pol trajajočem zasedanju ocenjevalcev podal prvo splošno oceno. Člani komisije, občani in ostali prisotni na novinarski konferenci na turistični kmetiji Korošec so bili ob njegovem izvajanju izredno zadovoljni, saj je izpostavil same pozitivne ugotovitve. Na prvem mestu izredne turistične možnosti, kijih ima kraj.
so mali nadebudneži zaplesali in zapeli. Člani komisije so se nato z avtobusom zapeljali po Šolski in Aškerčevi ulici do pokopališča. Pohvalili so njegovo urejenost in lokacijo, na kateri se nahaja.
V ribiškem domu so se pred ogledom Mozirskega gaja okrepčali. Kljub dežju so bili nad lepotami in pomenom parka cvetja prijetno presenečeni. In s tem hortikulturno etnografskemu biseru znova namenili največ pohvalnih besed. Sledil je ogled športnih igrišč, zadržali so se na otroškem, kjer so preverili tudi varnost igral, nato pa se podali proti turistični kmetiji Korošec, kjer je sledil zaključni del.
je življenje v Mozirju prijetno in kvalitetno ter kot takšno zelo primerno za domačine in obiskovalce. Končna ocena bo podana 24. septembra na slovesnosti, ki bo v italijanskem Riminiju.
Benjamin Kanjir
( ‘Na kratko
Pogovor z županom občine Luče Cirilom Roscem
K vstopu zdajšnjega lučkega župana v lokalno politiko je botrovalo kar nekaj naključij. Začetek sega v leto 1994 tik pred prve lokalne volitve v novo občino Luče, ko so ga nagovorili za kandidaturo v prvi občinski svet. Volivci so povedali svoje, vse ostalo, kar se je kasneje dogajalo, je bilo le nadaljevanje tiste odločitve.
Ključno pri njegovi odločitvi je bilo pomagati in sooblikovati razvoj domačega kraja, kjer se je odločil živeti s svojo družino. Niti slučajno si ni takrat predstavljal, da bo dve desetletji tako ali drugače preživel v lokalni politiki, najprej kot svetnik, kasneje kot občinski tajnik in nazadnje kot župan. Še posebej zato ne, ker je imel svoje računalniško podjetje in bil poln znanja s tega področja.
MŠ
Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic.
SREČANJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Ohranjanje verodostojnega zgodovinskega spomina
V Vrbju na Ljubnem ob Savinji je 25. junija potekalo srečanje veteranov vojne za Slovenijo. Srečanje sta organizirala Območno združenje veteranovvojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Veteransko društvo Sever za celjsko območje - odbor Mozirje.
Gostitelj srečanja ljubenski podžupan Stanko Zagožen je dejal, da se je na Ljubnem v času osamosvajanja dogajalo marsikaj pomembnega. Tako je bila prav na njegovi domačiji postojanka teritorialne obrambe. »Takrat nihče ni vedel,
Podpredsednik veteranskega društva Sever Anton Šmid je izrazil zadovoljstvo, da so prireditev skupaj pripravili člani obeh veteranskih združenj. Menil je, da je treba pustiti politiko ob strani, da ne bo neenotnosti, in stremeti za skupnimi cilji, kijih imata obe organizaciji. To je predstavljanje boja za samostojnost, ki ni trajal le deset dni, saj se je za mnoge delovanje za samostojnosti začelo že mnogo prej.
Predsednik zgornjesavinjsko-za-drečke veteranske organizacije Franci Kotnik je poudaril pomen povezovanja veteranskih organ-
Pozdrav veteranov in zastav ob zvokih slovenske himne
(foto: Marija Lebar)
kako se bodo dogodki odvijali, vendar so bili teritorialci in prostovoljci kljub nezadostni oborožitvi pripravljeni za svobodno Slovenijo dati tudi najdragocenejše - življenje«.
Poslanec Jakob Presečnikje menil, daje samostojna država nastala po volji ljudstva potem, koje Slovenija z ustrezno zakonodajo razglasila neodvisnost in tako postala pravna država. V teh letih smo dosegli marsikaj, se pa včasih sprašujemo ali imamo še vedno pravno državo. Vse večje je razslojevanje in razlike med bogatimi in socialno ogroženimi, krivice do šibkejših, do tujih delavcev...
izacij, saj je poslanstvo skupno, in to je skrb za ohranjanje spomina na enega najbolj ključnih obdobij zgodovine slovenskega naroda. Prav bi bilo, da bi bilo to ustrezno vneseno tudi v šolske učbenike, ker današnje generacije mladih o tem ne vedo dovolj. Tudi domovinska čustva in domovinski simboli bi morali biti više na lestvici naših vrednot.
Po govorih in kulturnem programu v izvedbi Mešanega pevskega zbora Ljubno ob Savinji, so se udeleženci v Vrbju zadržali na družabnem srečanju.
Marija Lebar
GRUŠOVLJE
Dotrajani leseni most zamenjal betonski
Starodobnik Marjan Šinkar je prinesel dovolj velike škarje, da sta z njimi župan Vinko Jeraj (v sredini) in svetnik Štefan Farkaš prerezala trak (foto: Marija Šukalo)
Krajani Grušovelj so se na dan državnosti veselili nove pridobitve. Dotrajani leseni most čez strugo je namreč zamenjal betonski, ki naj bi združeval ljudi z obeh bregov. Obnovitvena dela je opravilo podjetje Nivo Celje, stroške investicije 57 tisoč evrov je pokrila občina iz proračuna.
Pozdravne besede krajanom in številnim drugim obiskovalcem sta namenila župan Vinko Jeraj in svetnik Štefan Farkaš, slednja sta tudi slavnostno prerezala trak. Varno vožnjo brez nezgod je ob
blagoslovu zaželel župnik Ferdinand Luknar.
Dogodek iz sklopa prireditev ob praznovanju občinskega praznika so s kulturnim programom obogatili učenci Glasbene šole Nazarje, ljudske pevke Pušeljc in Harmonikarski orkester Primoža Zvira. Most so prvi preizkusili starodobni-ki s svojimi enoslednimi vozili. Praznično dopoldne so krajani nadaljevali z druženjem in pomenkovanjem ob kulinaričnih dobrotah grušoveljskih gospodinj.
Marija Šukalo
OBČINA NAZARJE
Lesarski praznik prestavljen na jesen
Organizatorji so se odločili, da bo letošnji sklop prireditev, imenovan Lesarski praznik v Nazarjah, prestavljen v jesenski čas. Dogajanje, ki prehaja v tradicionalno, je bilo doslej prvi konec tedna v juliju. Lesarski praznik 2010 bo sedaj prvi konec tedna v septembru in bo sodil v okvir dogajanj ob praznovanju nazorskega občinskega praznika.
Kot je povedal župan Ivan Purnat, so se za premiktermina odločili iz več razlogov. Predvsem je v času šolskih
počitnic in siceršnjih dopustov težko dobiti posamezne organizatorje in izvajalce prireditev, ki obsegajo tako zabavne, spretnostne kot tudi resne strokovne vsebine. Dodal je še, da so bili doslej s številom obiskovalcev zadovoljni, saj to iz leta v leto narašča. Zgodovina Nazarij je že od nekdaj povezana z lesom in njegovo predelavo, zato je bila odločitev za Lesarski praznik v povezavi s to tradicijo samoumevna.
Marija Lebar
[1
NAJ UČITELJ JE JANI PRGIĆ Z OŠ REČICA OB SAVINJI
»Učitelj mora v prvi vrsti delati na sebi«
Naj učitelj Zgornje Savinjske doline v letošnjem letu je izbran. Z 227 glasovi si je prvo mesto »priučil« Jani Prgič, učitelj slovenskega jezika na OŠ Rečica ob Savinji. Poleg predajanja formalnega znanja svojim učencem Prgič na rečiški osnovni šoli deluje še v nekaterih drugih dejavnostih, kot so debatni krožek in mladinska gledališka skupina. Zelo aktiven na svojem strokovnem področju je tudi izven šolskih zidov, saj je vodja Svetovalno-izobraževalnega centra Ml, kije specializiran za delo z učenci, učitelji in starši. Eden izmed njegovih učencev je zanj dejal, da je »enostavno najboljši, ker nas posluša in razume«.
Postati dober učitelj in si hkrati prislužiti spoštovanje svojih učencev gotovo ni lahko, a tudi pot izobraževanja, kije za Janijem Prgičem, nikakor ni kratka. Diplomiral je iz slovenskega jezika in književnosti ter se zaposlil všoli, nato pa študij nadaljeval na fakulteti za socialno delo, smer socialno delo z mladimi, in diplomiral na temo Vodenje razreda. Formalno izobrazboje nadaljeval z magistrskim študijem socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Veliko za delo z mladimi pomembnih veščin je Prgič pridobil tudi z neformalnim izobraževanjem. Doma in vtujini seje usposabljal na področju
Jani Prgič je v akciji Savinjskih novic Naj učitelj/ica zbral največ glasov naših bralcev
(foto: Tatiana Golob)
komunikacije, mediacije, obvladovanja konfliktov, kreativnega mišljenja, svetovalnega in terapevtskega dela, naprednih učnih strategij, vodenja mladostnikov in skupin, dela s starši ter
celostnega poučevanja. Poleg vsega naštetega in nenaštetega je štiri leta vodil treninge socialnih veščin v sklopu Centra za pomoč mladim ter organiziral in vodil tabore in treninge na temo komunikacije, retorike in debatnih tehnik.
A kot pravi sam, vsa pridobljena znanja in veščine ne bi imeli pomena, če jih ne bi vseskozi vključeval v svoje delo z učenci, jih preizkušal in nadgrajeval. Skozi novo pridobljeno znanje seje v Prgiču utrdilo razmišljanje, daje poklic učitelja zahteven, odgovoren in trd: »Nenazadnje smo v delovnem času odgovorni za številne otroke, ki so največji zaklad svojih staršev. Vendar ob tej odgovornosti prehitro pozabimo nase, ker mislimo, da moramo delati le z učenci. To pa ni res. Učitelj mora v prvi vrsti delati na sebi. Kajti, ko to res počnem, ko se sam razvijam, so rezultati mojega dela dobri, jaz se dobro počutim, sem zdrav in se zavedam, da bom lahko svoj poklic še dolgo kvalitetno opravljal.
Čim učitelj ne poskrbi za svojo dobro duhovno in miselno kondicijo, tudi učencem ne more kvalitetno predajati svojega znanja. Skratka, poklic učitelja je zelo kompleksen in zahteven in če se ga kottakega tudi lotimo, potem so dobri rezultati gotovo hitro razvidni. Kar pa se samih otrok tiče, je samo en recept, treba jih je pač imeti rad.«
Tatiana Golob
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
Turistični društvi Mozirje in Gornji Grad med najstarejšimi v Sloveniji
V petek, 19. junija, je v Mostu na Soči potekalo praznovanje 105-letnice obstoja Turistične zveze Slovenije. Na prireditev, ki jo je organiziralo tamkajšnjo turistično društvo, so bila povabljena vsa turistična društva v Sloveniji, starejša od 105 let. Takšnih je kar 27, med njimi tudi mozirsko in gornjegrajsko.
Omenjeni društvi letos praznujeta 118-letnico obstoja in sodita med najstarejša v Sloveniji. Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZ)je ob tem visokem jubileju Turistični zvezi Slovenije (TZS) in 27 društvom podelila jubilejna priznanja. Po uvodnih nagovorih podpredsednika TZS Jožeta Protnerja, predsednika TD Most na Soči Rada Taljata in namestnika direktorja Slovenske turistične organizacije mag. Dejana Podgorška seje pričelo delovno srečanje.
Predsedniki društev so predstavili začetke društvene turistične dejavnosti v Sloveniji. Mnoga društva so ustanovili kot tujsko olepševalna društva, ki so skrbela za posaditev drevoredov, urejanje trgov, hišnih fasad in okolja. Še danes je ena glavnih funkcij turističnih društev skrb za ohranjanje okolja. Turistična društva po
Sloveniji so si enotna, da so v večini primerov ustanovitve raznih javnih zavodov za turizem ohromile delovanje turističnih društev v krajih. V naši dolini temu ni tako, saj društva presegajo okvir delovanja tovrstnih zavodov, ki se večidel zapirajo med štiri stene, so bili na posvetu prepričani mozirski turistični delavci.
Po delovnem srečanju je sledila podelitev priznanj. V imenu TGZ je priznanja podelila njena direktorica mag. Majda Dekleva. TD Nova Gorica in TD Most na Soči sta podpisali listino o pobratenju društev, Mozir-jani pa so zbrane goste povabili na praznovanje 120-letnice turističnega drušlva leta 2012.
AK
Podelitev priznanja Turističnemu društvu Mozirje za 118-letnico delovanja. Na fotografiji predsednik društva Andrej Klemenak in direktorica TGZ mag. Majda Dekleva.
VETERANSKO DRUŠTVO SEVER
Uresničili sanje in ustvarili nov dan
Prejemniki priznanj društva Sever, ki so se udeležili srečanja v Rogaški Slatini
(foto: Darko Repenšek)
Veteransko društvo Sever za celjsko območje je v soboto, 19. junija, v Rogaški Slatini pripravilo 1. veteranski dan. Srečanje, ki so se ga udeležili tudi člani društva iz odbora Mozirje, je bilo sicer predvideno na Boču, vendar seje organizacijski odbor zaradi neugodne vremenske napovedi odločil za izvedbo v rogaški športni dvorani.
Osrednji govornik na srečanju je bil predsednik Veteranskega društva Sever za celjsko območje Aleksander Cvar. Spomnil je na pomembne obletnice, ki jih v Sloveniji praznujemo v letošnjem in prihodnjem letu. Prelomni dogodki pred dvajsetimi leti so neposredno vplivali na proces osamosvojitve Slovenije in »sleherni izmed nas je v ta mozaik osamosvajanja vgradil kamenček, ki ga ni moč prezreti, zato je čas, da ponovno sedemo skupaj in obudimo spomine, ki počasi bledijo.... Kot je dejal prvi predsednik samostojne Slovenije spoštovani g. Milan Kučan: »Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan«. Imeli
smo sanje in ustvarili smo nov dan. In na to smo ponosni«
Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja najbolj zaslužnim članom društva Sever za leti 2009 in 2010. Enajst članov društva iz odbora
Mozirje je prejelo bronasti znak, srebrni znak so prejeli: Darko Ermenc, Marjan Javornik, Jože Jelen, Matjaž Sem, Ernest Špeh in Anton Basti, Slavko Šmigoc pa je prejel zlati znak.
Franci Kotnik
PODRUŽNIČNA ŠOLA BOČNA
Odprli nove društvene prostore
Podpis pogodbe med društvi, krajevno skupnostjo, Rdečim križem in osnovno šolo za dobro medsebojno sodelovanje
(foto: Marija Sukalo)
V Bočni so tretji torek v juniju predali v uporabo društvene prostore. V kletnih prostorih podružnične šole bodo tako svoj prostor za nemoteno delo in druženje imeli člani društva upokojencev, Rdečega križa in krajevne borčevske organizacije. V njih pa bo delala tudi krajevna skupnost.
Stroške obnove kleti in preureditev v sejno sobo ter pisarne v vrednosti nekaj več kot 13 tisoč evrov je pokrila Občina Gornji Grad. Po besedah župana Stanka Ogradijo so s tem denarjem obnovili omete, tla, položili
keramične ploščice, uredili električno napeljavo, do zime pa bodo postavili še radiatorje. Pohištvo so prispevala društva ob pomoči donatorjev, Osnovna šola Gornji Grad pa je prostore v uporabo odstopila v brezplačen najem. Da bi sodelovanje med društvi bilo še boljše, so društva, krajevni odbor in osnovna šola podpisali tudi pogodbo o uporabi.
Otvoritev prostorov, ki naj bi v prihodnje postali stičišče za druženje Bočanov, so s prijetnim kulturnim programom pospremili malčki iz vrtca, pozdravne besede pa so name-
nili predsedniki krajevne skupnosti	9a krajevnega odbora ZZB NOB Ivan
Bočna Ludvik Miklavc, društva up- Upokojencev Franc Miklavc in bočke-	Mar'ia Sukalo
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE, z.o.o. Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad
OBJAVA
zbiranja ponudb za najem poslovnega prostora
v zadružnem domu Nova Štifta v izmeri 89 m2 za opravljanje gostinske dejavnosti.
Pri izbiri najugodnejše ponudbe se bosta kot kriterij za izbiro upoštevala predvsem višina ponujene najemnine in usposobljenost ponudnika za opravljanje dejavnosti.
Dodatne informacije lahko kandidati za najem dobijo vsak delovni dan do izteka roka za zbiranje ponudb med 8. in 13. uro po telefonu 8370733 ali 8370704, v istem času pa si poslovne prostore lahko tudi ogledajo.
Pisne ponudbe naj ponudniki oddajo v zaprti kuverti najkasneje do 12. 7. 2010 na naslov: ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE, Z.O.O., Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad s pripisom: NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA.
Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 30 dni po končanem zbiranju ponudb. Ta razpis zadruge ne zavezuje, da s katerimkoli ponudnikom sklene najemno pogodbo.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Novo vozilo primerno za težke terene
V sklopu praznovanj ob gornjegrajskem občinskem prazniku je potekala slovesna predaja novega gasilskega avtomobila. Ob navzočnosti številnih gostov je poveljniku PGD Nova Štifta Jožetu Enc-iju ključe predal župan Stanko Ogradi. Poveljnik je ključe izročil bodočima voznikoma novega vozila, ki sta ga tudi preizkusila.
Predsednik PGD Nova Štifta Branko Stenšak je dejal: »Ko nas je
leta 2008 doletela naravna ujma na območju Črnivca in drugih delov našega kraja in uničila precej hektarov gozdov, seje s tem povečala tudi požarna ogroženost na tem območju. Dostopnost in gibanje na terenu s tehniko, ki smo jo imeli, ni bila mogoča, zato smo nujno potrebovali vozilo, ki bi nam to omogočalo.« Zato so se odločili za vozilo mercedes - unimog, ki so ga nadgradili v gasilsko vozilo GVGP2.
Občine Zgornje Savinjske doline in sodelujoča Združenja
vadijo
na spominsko svečanost ob 65. obletnici
legendarnega preboja Šlandrove in Zidanškove brigade ter IV. bataljona VDV iz obkolitvenega obroča na Menini ter drugih pomembnih obletnic enot IV operativne cone.
Svečanost bo
v soboto, 3. julija 2010 ob 11. uri na MENINI
Slavnostni govornik bo
Predsednik republike Slovenije gospod dr. Danilo Turk
Z vozilom GVGP2 je gasilcem PGD Nova Štifta sedaj olajšan dostop na težje terene (foto: Marija Lebar)
»Da smo projekt, vreden 110.000 evrov uresničili, se zahvaljujemo vsem, ki so nam pri tem pomagali«.
Župan Ogradi je povedal, da je občina k nabavi iz proračuna primaknila 70.000 evrov in izrazil prepričanje, da bodo gasilci z novim avtomobilom skrbno ravnali in ga uporabljali ob potrebi tako v domačem kraju kot občini in celotni dolini.
Slovesnosti je prisostvoval član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije (GZS) in regijski poveljnik
poveljstva Savinjsko-šaleške regije Nikolaj Vihar, kije v kratkih besedah pozdravil pridobitev novoštiftnih gasilcev. Spregovoril je še predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar.
Novo vozilo je blagoslovil župnik Alojz Ternar, ki je še pred tem ob dnevu državnosti v cerkvi Marije Zvezde daroval slovesno mašo za domovino. Predaji avtomobila je sledilo druženje pod šotorom v družbi ansambla Vesele Štajerke.
Marija Lebar
KOMUNALA GORNJI GRAD
Pitna voda ni bila vzrok zdravstvenim težavam v Bočni
V	torek, 29. junija, so na gornjegrajski Komunali prejeli rezultate vzorčenja pitne vode, iz katerih izhaja, da je pitna voda v bočkem vodovodu ustrezna. Analizo je Komunala naročila potem, ko so se nanje obrnili nekateri prebivalci Bočne.
V	času okoli 20. junija seje med krajani Bočne pojavilo več primerov driske. Vzrok temu naj bi bila voda iz tamkajšnjega vodovoda. Bočki vodovod se napaja iz zajetja Lenše. »Po prejemu informacij o driski smo dne 21 .junija pri celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo naročili izredni odvzem vzorcev pitne vode v Bočni in uvedli dodat-
no spremljanje kakovosti pitne vode v Zajetju Lenše,« je povedal direktor Komunale Zdenko Purnat.
Vse uporabnike vode v naseljih Bočna, Kropa, Otok in Delce so s pisnimi obvestili seznanili o sumu na neskladnost pitne vode. Pripisali so tudi navodila o prekuhavanju vode iz vodovoda in njeni varni uporabi.
Kot kaže, je bil vzrok obolevnosti drugje, saj so rezultati pokazali, da je voda ustrezna. Na Komunali so se pozanimali v zdravstvenih ustanovah in lekarni ter ugotovili, da so zbolevali tudi prebivalci, ki niso vezani na vodovod Bočna.
Marija Lebar
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE ORGANIZIRALO FESTIVAL ŠAJSPAH
Kulinarična ponudba podeželja ob zvokih glasbe
O Trškem potoku ali Šajspahu pravi izročilo, da tisti, ki seje le enkrat umil v tem potoku, ni mogel nikoli več iz Mozirja. Na tržnici ob včasih blagodejno šumečem potoku, polnem rakov in potočnih postrvi, danes pa žuboreči vodni stalnici je bila v nedeljo, 20. junija, zabavna prireditev, ki je pod isto streho zbrala izdelovalce salam in drugih kmečkih dobrot iz Zgornje Savinjske doline ter Mozirjane, med njimi seje v deževnem dopoldnevu znašel tudi kakšen turist. Za trenutek pa so se na trgu ustavili še župan Ivan Suhoveršnik s člani mednarodne žirije, ki je tega dne ocenjevala urejenost kraja za Entente Florale.
Obiskovalci prireditve so se lahko sprehodili med stojnicami, ki so ponujale salame, želodce (med njimi je bil tudi zlati zgornjesavinjski Franca Čretnika), pecivo, mlečne izdelke, zdravilne zeliščne napitke in še marsikaj. A najpomembnejše so bile salame. Domačija Mikek iz Bočne je ponujala goveje in svinjske naravno sušene, Bidrovi salame iz kozjega mesa, konjsko meso so predelali v salame Golt-nikovi, kmetije Kadunc (Hudej), Raztočnik (Hramer), Fajfar in Je-sevnik so postregle s svinjsko salamo, kmetija Vorh (Slatinšek) z žre-bičkovo in ovčjo s papriko, Počiniki pa so prišli na »Šajspahfest« s Šinki in z bunkami.
Počiniki so prišli na »Šajspahfest« s Šinki in z bunkami, Marija Hudej pa je bila izbrana tudi za kraljico salam (foto: Ciril M. Sem)
Kraljici salam Mariji Hudej, t. spremljevalki Tatiani Faifar ter 2. spremljevalki Silvi Mikek je ob koncu prireditve podelil priznanje in praktična darila predsednik organizacijskega odbora Ivo Glušič. S svojo stojnico je vabilo tudi Društvo za razvoj podeželja ZSD LAS in njegova predsednica Mateja Brleč Suhodolnik.
penšek povedal: »Sicerzapostavlje-ni Šajspah ima čudežno moč tudi danes in iz pozabljene legende dela kulturne in družabne dogodke, ki krajane povezujejo in ponovno očiščujejo za skupno družbeno dobro kraja. To je osnova za našo novo prireditev. Povezati domačo kulturo injo ponuditi z domačo kulinariko, predvsem s salamijado... Če
V glasbenem programu je sodelovala tudi družina Repenšek
(foto: Ciril M. Sem)
V glasbenem programu so sodelovali Godba ZSD, družinski pevski zbor KD Jurij, Mozirski koledniki, duet Neža in Julija, družina Repenšek in harmonikar Lovro Gostečnik, vlogo duhovitega moderatorja pa je prevzel Jani Šuligoj.
O tem, kako seje porodila zamisel in s kakšnim namenom, je Jurij Re-
drugače ljudi ne dobiš na kulturo... Kraljica salam je simbol izdelovalca salam in ga promovira oziroma predstavlja. Pri prireditvi je sodelovalo veliko društvenikov KD Jurij z neumornim delom. Vsem hvala! Vse to predstavlja dobro podlago za naslednje prireditve.«
Andreja Gumzej
GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC GORNJI GRAD
Nuše okolje nam nudi veliko dobrin
Člani Gobarskega društva Ajdovec iz Gornjega Grada vsako leto pripravijo dve gobarski razstavi, eno v času občinskega praznika in drugo jeseni. Na tokratni so bile v avli kulturnega doma razstavljene gobe, ki jih v gozdovih najdemo v tem obdobju. Slovenija je zelo bogata glede vrst gob, preko 4.200 jih raste pri nas, gobarjenje pa postaja vse bolj priljubljeno. Pravtojetudi razlog, je povedal predsednik društva Ivan Fale, da ljudje spoznajo čim več vrst gob, tako užitnih kot strupenih. Društvo Ajdovec šteje 62 članov iz doline in iz Kamnika, Ljubljane ter Velenja. Kljub velikim gobarskim površinam pri nas, je društev sorazmerno malo, so pa
Čeprav začetek poletja ni najbolj radodaren z gobami, se jih vseeno najde precej vrst (foto: Štefka Sem)
ta zelo dejavna. Gobarsko razstavo je obogatila razstavljena zbirka kartic in voščilnic, ki jih je zbral Janez Mavrič, ter zbirka znamk z motivi gob, ki sojo pripravili numizmatiki.
Župan Stanko Ogradi je pokazal zadovoljstvo ob dobrem delu društva. Povedal je, da živimo v prelepem naravnem okolju, ki zna biti včasih kruto do nas, kljub temu pa nam nudi veliko. Nabiranje gobje lahko prijetna sprostitev, razlog za sprehod ali pa želja po domači okusni gobovi specialiteti. Pomembnoje le, da poleg dobrot iz narave upoštevamo tudi kulturo obnašanja v naravnem prostoru, je dodal župan.
Štefka Sem
TEKMOVANJE GODB V ORMOŽU
Zgornjesavinjski godbeniki zlati
V soboto, 19. junija je v Ormožu potekalo 15. tekmovanje godb Slovenije za pokal Vinka Štruclja. Tekmovanje je pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Občine Ormož organizirano vsako drugo leto. Godba Zgornje Savinjske doline je na teh tekmovanjih vedno dosegala zelo dobre rezultate. Tudi tokrat je v kategoriji nad 40 članov prejela zlato plaketo in le za las prepustila pokal šoštanjski godbi.
Zgornjesavinjski godbeniki so se na osrednjem trgu v Ormožu pridružili glasbenim kolegom iz vseh koncev Slovenije. Po skupno zaigranih koračnicah so se predstavili v paradi skozi mesto in se pokazali še gledalcem in poslušalcem. Tekmovanje je nato potekalo v Športni dvorani Ormož. V strokovni žiriji sta ga spremljala Emil Glavnik in Nikolaj Žličar.
Godbeniki iz naše doline so si za tekmovalni program treh skladb iz-
Člani Godbe Zgornje Savinjske doline se upravičeno veselijo uspeha (foto: Fanika Strašek)
brali: Irsko narodno v priredbi S.	stvom dirigenta Tomaža Gučka so	goriji godb nad 40 članov, za samo
Robertsa, Carrickfergus, v kateri je	kot običajno samozavestno odigrali	pet točk premagala tokrat	najbolj-.
Andrej Mikek nastopil kot solist, pa	pripravljen program.	ša godba Zarja iz Šoštanja,	kije po-
Sepetovo Frnikuleza Franeta in kot Po razglasitvi rezultatov so z ve- leg zlata prejela še pokal Vinka Štru-tretjo skladbo Rad bi bil Indijana	likim navdušenjem sprejeli zlato	clja za leto 2010.
Jones Klemena Lebena. Pod vod- plaketo in ugotovili, da jih je v kate-	Fanika Strašek
Delo pridnih rok paša za o«
Prireditve v okviru občinskega praznika v Gornjem Gradu so bile namenjene društvom v kraju, da prikažejo svoje delo občanom in obiskovalcem. Razstava ročnih del je bila že 15. po vrsti in prava paša za oči. Na njej so svoje izdelke postavile na ogled članice gornjegrajske ročnodelske sekcije Spominčica, oskrbovanci centra za starejše občane, članice društva kmečkih žena iz Braslovč, svoj kotiček pa so našle vezenine mam, babic in prababic. Avla kulturnega domaje bila kar premajhna za vse izdelke, predvsem pa za vse, ki so se udeležili otvoritve tega dogodka.
Med razstavljenimi deli so »Spominčice« pod vodstvom Jelke Tajnšek pokazale vezenine, okrašene z barvastim vezom, belim vezom, kvačkane in pletene izdelke, s tem, da so vsi izdelki nastali v zadnjem letu. Vesele so, da vsako leto gostijo društva iz doline ali širše okolice, ki se jim pridružijo na tem prijetnem dogodku. Poudarile so, da se rade družijo, z veseljem spopadajo z
Številni izdelki na razstavi so navdušili obiskovalce
(foto: Štefka Sem)
slike na lesu in steklu, pletenine in kvačkani izdelki, vse to pa izdelujejo s pomočjo zaposlenih. Med izdelki mam in babic so našle prostor vezenine častitljive starosti, ki so dokazovale, da so le-te svoje znanje pridno prenašale na sedanji rod.
Za kulturni program sta poskrbeli ljudski pevki iz Nove Štifte, Pepca in Kristina, ki sta zapeli svojo priredbo pesmi, posvečeni razstavi ročnih del in rojstnemu dnevu Slovenije, in mladi glasbenik Anže. Razstavo je odprl gornjegrajski župan Stanko Ogradi, kije omenil, daje bil ta dan po zaslugi pridnih rok prava paša za oči ter da moramo ceniti talent in pridno delo rok ustvarjalcev izdelkov.
Štefka Sem
novimi izzivi in se trudijo, da svoje znanje prenašajo na mlajše, da znanje ročnih del ne bi šlo v pozabo.
Številni oskrbovanci centra za starejše so si z navdušenjem ogledali izdelke, ki sojih ustvarili v času bivanja v centru. Med izdelki so bile voščilnice za vse priložnosti, darilne vrečke, copatki za najmlajše, slike,
Veselje in zdravje sta bisera dva, naj ti v življenju sledita oba.
Ti želijo: hčerka Anica z možem Alojzem ter vnuka Blaž in Klemen
Razni obredi d žioljenju naših ljudi
Piše: Aleksander Videčnik
Že od nekdaj so ljudje, posebno hribovski, gojili različne navade, nekatere so mejile na obredništvo. Razne mejnike v življenju so na ta ali drug način proslavili in počastili. Sem sodijo predvsem rojstvo, krst, poroka in smrt. Seveda ne smemo prezreti razne praznike, kot so božični (blagoslavljanje doma in molitev), velikonočni, novoletni, pustni in razne navade ob določenih delih, kot so setev, žetev, mlač-va, kožuhanje, likofi. Nekoč je bilo veliko veselje ob predelavi lanu. Še danes gojijo posebne navade ob raznih cerkvenih praznikih in s tem ohranjajo ljudsko izročilo. Vse to je pripisati okoliščinam, v katerih so nekoč živeli - osam-
ljene kmetije, skupna dela (požarništvo), srečevanja objajčariji, svečariji in ob domačih "gaudah". Mlajši so pripravljali razne čajevke, ki so pomenile srečevanje mladih.
Večkrat smo že omenjali veselje, ki so ga na kmetijo prinesli rokodelci v štiri (šteri). To je bilo neke vrste naročeno delo, saj so večje kmetije naročale razna rokodelska dela na domu in to v večjih količinah. Denimo krojač je naredil obleke za vso družino, kije bila največkrat kar številčna. Tako čevljar in drugi rokodelci, ki so izdelovali predmete iz surovin, doma pripravljenih. Sem spadajo gotovo tkalci, ki so tkali po naročilu in z doma pripravljeno prejo.
Pripovedovali so, da je tesar prinesel glavno orodje v krošnji, tako tudi mizar. Sicer pa so večje kmetije imele dosti orodja pri hiši, tudi male delavnice so bile na voljo rokodelcem. Tako skupinsko delo je povezovalo ljudi v besedi in bogatem pripovedovanju. Tudi molili so skupno. Poleg prepevanja so radi prisluhnili branju, predvsem mohorjanskih knjig. Pri molitvi je veljalo, da je gospodar "modlil" naprej, drugi pa so "odmoljavali". Pastirje skr-
bel, daje bila svetloba živa, prinašal je treske in jih vpenjal v stojalo, "kajfež" imenovano. Vse je potekalo po nekem uveljavljenem redu.
Način obredov je bil dokaj različen in ni mogoče govoriti o nekih postopkih v naši dolini, tudi poimenovanja so bila od predela do predela različna. Velike razlike so bile, denimo, pri mrliču v hiši in sploh pogrebnih dejanjih. Je pa tudi res, da je čas marsikaj spreminjal. Le redki so danes, ki skušajo obuditi stare običaje, škoda. Še bolj napak pa je, da se ponekod opravljajo obredi povsem sodobno in pod vplivom tuje kulture (šranganje, poroka). Ustno in kulturno izročilo pomenita vsakemu narodu bogastvo.
Včasih so učitelji v šolah pospeševali gojenje in poznavanje narodnega izročila. Sedanji čas temu pač ni naklonjen in marsikaj lepega in zanimivega tone v pozabo. Prav v času, v katerem živimo, bi bilo še kako potrebno, da bi razna stara izročila povezovala ljudi. Tu so nam lahko vzor Ljubenci, ki skrbno nadaljujejo izročilo svojih prednikov in so ponosni na njihove potice.
Iz dokumentarnega gradiva lahko ugotovimo, da so naši predniki, potem koje nehal veljati predpis o oblačenju podložnikov, kmalu skrbno pazili na lepo oblačenje. Kar težko je verjeti, da so vaške šivilje zmogle na roko sešiti tako lepe in dostojne ženske obleke. Seveda je kot pri vsem vladala tudi tu pestrost, posebno potem, ko so stare noše nadomestili z novimi.
Od začetka 19. stoletja so nastali veliki premiki v željah po lepih oblačilih. Seveda neke enotne "mode" pač ni bilo, tako lahko opazimo razlike med določenimi predeli naše doline. Tu je zanimiv dopis šmihelskega župnika deželni oblasti, žal ne vemo njegovega priimka, ki je opisal oblačenje v svoji fari.
Zapisal je, da se moški oblačijo v kožnate hlače do kolen, nosijo "lajbče" (telovnik) iz bukovine (ra-ševina), na glavah pa imajo širokokrajne klobuke iz klobučevine. Če pomislimo, vse surovine za takšno oblačenje so pripravili doma. Sicer pa tedaj še niso toliko tekmovali med seboj o oblačenju, je župnik še pripisal.
Sprva so bile vidne razlike v oblačenju hribovskih in nižinskih prebivalcev, s časom so te polagoma izginjale. Toda v nižinskih predelih se je že pojavljala trgovina z raznimi tkaninami, industrijsko pridelanimi. Seveda so bili nekoliko več pozorni na "k'mašne gvante", medtem ko poznavalci razmer vedo, da so vse do prve svetovne vojne zelo cenili delovne obleke iz raševine.
DOMISELNO KROJENA OBLAČILA
Če gledamo fotografije starih slovesnosti, posebno ohceti, vidimo domiselno krojene, pred-
Oblačilna kultura
vsem ženske obleke. Kot vse kaže, so v te kraje pozno prihajale navade ženskih pokrival (klobukov), saj so bile v navadi svilene naglavne rute za slovesnosti, sicer pa so bile te rute platnene, kmalu že iz raznih industrijsko pripravljenih tkanin (tudi tiskanih).
Pri moških je bilo nekoliko enostavneje, saj so krojači šivali obleke bolj po "enem kopitu". Posebno "štemano"je izpadel nekdo, kije nosil žameten lajbič. Te so pogosto lepo okrasno izvezli. Naj tu omenimo pripoved iz Luč. Veliki kmet Rihar iz
Podvolovljeka je med prvimi nosil tako okrašen telovnik, pa so ga fantje pred cerkvijo nekoliko dražili, da ima imeniten laj'bč,on pa jim je odgovoril: »Ja, le kdo si ga kup't more...«
Moški so obvezno nosili klobuke, kijih zlepa niso sneli z glave. Po legi klobuka so sklepali o razpoloženju lastnika, lahko ga nosil na "korajžo" (malo nazaj poveznjeno) ali izzivalno (naprej pomaknjeno). Rekli so "štemano", če je izpod klobuka gledal koder las.
Nadaljujemo prihodnjič.
Skupina mladih izpred prve svetovne vojne. Verjetno gre za Ljubence, žal ni drugih podatkov kot ta, da je fotografijo naredil Anton Jamnik, znani izumitelj iz Jam, hrani pa jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
Ana Napotnik nagrajena za upodobitev čistilke Marije
Ana Napotnik (desno), dobitnica posebnega priznanja za najboljšo igralko, že pet sezon navdušuje s svojimi komičnimi vložki v igrah po vsej dolini (foto: Štefka Sem)
V petek, n. junija se je v Zrečah odvijalo regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin. Na srečanju v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so podelili priznanja za najboljše amaterske igralce v celjski regiji. Med dobitniki priznanj je bila amaterska igralka Kulturnega društva Ljubno ob Savinji Ana Napotnik. Prejela je posebno priznanje za najboljšo glavno žensko vlogo po izboru regijskega selektorja Vojka Beljšaka za vlogo čistilke Marije v predstavi Partnerska poroka.
Ana Napotnikje na oder prvič stopila pred petimi leti in igra jo je povsem prevzela. Vsako leto je v uigrani zasedbi ljubenskih gledališčnikov režiserka Urša Solar zanjo našla vlogo, pisano na njeno kožo. Gledalcem je še posebej ostala v spominu v Partljičevi komediji Čaj za dve, koje
odigrala upokojenko vdomu upokojencev. Tudi letos je zaradi humorne vloge, ki jije bila dodeljena, navdušila gledalce po vsej dolini. Njena sproščenost in domačnost na odru
ni ostala skrita strokovnemu spremljevalcu amaterskih gledališčnikov, ki je njeno upodobitev prevarane čistilke prepoznal kot najboljšo žensko vlogo vtej sezoni.
Napotnikova je bila najprej prepričana, da so se v kulturnem društvu zmotili, ko so ji sporočili, da je dobitnica posebne nagrade. Nad odločitvijo selektorja je bila presenečena, hkrati pa vesela, saj je to zanjo priznanje, da svoje vloge odigra dobro. Prav tako je nagrada zanjo dokaz, da ure in ure vaj ter nastopov niso bile zaman. Po začetni tremi na odru je nato le še užitek, pravi Napotnikova in vsaka predstava je le še boljša. Da rada igra z zasedbo, ki v zadnjih letih redno prejema priznanja na regijskem nivoju, ni skrivnost, pravtako ne, da je treba velikokrat zaradi smeha v ansamblu malce prirediti besedilo na odru. Ampak, to je del igre, del zabave in dokler bodo vsi igralci v tem uživali, uspehi ne bodo izostajali.
Štefka Sem
NAZARČAN ANDREJ STUDEN PONUDIL V BRANJE NOVO KNJIGO
O pijancih, vzrokih in posledicah nalivanja z žganjem,
vinom, s pivom
Dr. Andrej Studen je predstavil knjigo Pijane zverine, ki je plod njegovega raziskovanja alkoholizma na Slovenskem, zlasti v 19. stoletju (foto: Ciril M. Sem)
V Jokijevi hiši - Galeriji Nazarje je v organizaciji domačega kulturnega društva predstavil svojo knjigo Pijane zverine dr. Andrej Studen. Zgodovinar Andrej Studen je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, predava pa tudi na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V zadnjem času preučuje zlasti zgodovino morale in družbene odklone.
Knjiga s podnaslovom O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva je plod avtorjevega nekajletnega raziskovanja alkoholizma na Slovenskem zlasti v 19. stoletju. Zgodovinski pregled pretirane strasti do pitja oziroma zalivanja z vinom, žganjem in s pivom ob vseh priložnostih uvršča Slovence ob bok Nemcem.
Že v 16. stoletju je Martin Luther nemškega hudiča imenoval srka (pijanec je Sauft). Do 19. stoletja se je večinsko kmečko prebivalstvo v naših krajih odžejalo z vodo, opijanjalo pa ob praznovanjih, na primer
pustu. Toda »alkoholna revolucija«, ki staji botrovala industrializacija in odpiranje žganjarn, je povsem uspela in alkohol je postal droga. Andrej Studen je problem alkoholizma ilustriral s tujimi in z domačimi zgledi.
Anglija je v 18. stoletju doživela prvo krizo zaradi drog v evropski
zgodovini, ko jo je zajela epidemija džina in je na vsakega Londončana prišlo 63 litrov te žgane pijače. Nemški pisatelj in prirodoslovec Lichtenberg je v komentarjih Hoga-rthovih bakrorezov zapisal, da seje opita družba v »pijanosti spustila / po lestvi/ nekaj klinov nižje proti zverinam oziroma je dovolila zver-
em, da so se povzpele nekaj klinov nad njo«.
Na Slovenskem je prvi opozoril na žganjarsko kugo Anton Martin Slomšek, proti žganjepivcem pa je spisal pesem tudi pesnik Jožef Lipold - Rečički. Sicer pa so v pivskih druščinah gasili žejo delavci in kmetje, študenti, vojaki, intelektualci, umetniki. Znana je Prešernova »komisija za uničevanje vina« in neuspeli poskus, da bi odvadili piti Ivana Cankarja.
V študiji Andreja Studna so predstavljeni katoliški moralisti, ki so v alkoholu videli žalitev Boga, in meščanski, ki jim je alkoholizem žalitev razuma. Številni spisi so svarili pred pretiranim pitjem, zlasti koje to začelo ogrožati meščanski družbeni red. Alkohol so povezovali s pregreho in z nemoralo, zdravstvenim stanjem, celo z biološko manjvrednostjo, v 20. stoletju pa se je na alkohol začelo gledati kot na bolezen, ki ogroža posameznika, družbo in narod.
Andreja Gumzej
GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE
Razstava Jakijevega Rojstva Meduze
Odprtja razstave v Trebnjem so se udeležili tudi člani Jakijeve družine in nazarski župan Ivan Purnat (foto: Franci Kotnik)
V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje so ob začetku tamkajšnjega 43. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v soboto, 19. junija, odprli razstavo risb Jožeta Horvata - Jakija z naslovom Rojstvo (rebirth of) Meduze. 37 še nera-zstavljenih likovnih dei, ki so nastala v letih 1965-1980, bo na ogled vse do 14. novembra letos, razstavo pa spremlja tudi katalog.
Jožeta Horvata - Jakija, mednarodno priznanega umetnika, ki se rodil leta 1930 v Murski Soboti, nato pa dolga desetletja vse do svoje smrti decembra lani živel in ustvarjal v Nazarjah, s Trebnjim povezuje znak galerije in tabora, ki gaje oblikoval, veliko spoštovanje pa so mu
ob odprtju razstave izkazali tudi predstavniki tamkajšnje lokalne skupnosti in udeleženci letošnjega tabora likovnih samorastnikov.
Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je ob tej priložnosti dejal, daje Jaki posebna ikona v slovenskem likovnem prostoru. Čeprav se je uvrščal med umetnike samorastnike, v preteklosti sojih imenovali naivci,je hkrati intenzivno vlagal v svoje znanje, saj je veliko potoval in se izobraževal, vendar izključno v neformalnih oblikah.
V uvodu v katalogu je Maruša Stupica, kustosinja razstave, med drugim zapisala: »Z očesom vidimo in z njim smo videni. Zelo maloje čis-
tih oči, ki vidijo vsistem morja in neba polnega zvezd. Jože Horvat-Jaki je videl. Videl je morje, pošasti v njem,
videl je svetlo in temno nebo in bitja, kijih mogoče srečamo. Potem.«
Franci Kotnik
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Snemanje televizijskega filma Vikend v Brightonu
Režiser Slavko Hren med gornjegrajskimi statisti
(foto: Marija Lebar)
V zadnjem času seje v Centru starejših Gornji Grad večkrat mudila ekipa TV Slovenija, kije v domu in okolici načrtovala posneti nekatere prizore najnovejšega izvirnega slovenskega televizijskega fiima. V filmu bodo nastopili tudi stanovalci centra. V petek, 11. junija, je 25-članska ekipa prizore posnela.
Zaradi vročega vremena so s snemanjem začeli že okoli devete ure, ko so najprej postavili prizorišče, ki predstavlja zunanjost nekega doma za ostarele, kjer se stanovalci v lepem vremenu zadržujejo zunaj in se zabavajo ter družijo. V to okolje prihaja razočarana starejša ženska - igrajo Mojca Ribič - kije
bila pred tem v Angliji na obisku pri sinu Janu. Ta je svojce ves čas varal o svojem poslovnem uspehu v »velikem svetu«, resnica pa je, da je majhen trgovec zelenjave.
Vzporedno z zgodbo o umišljenem uspehu se razkriva druga, tipično slovenska zgodba o odnosih znotraj širše Janove družine, o starajočih se starših ter o otrocih, za katere so starši sedaj le breme, ki ga je treba odložiti v kako ustanovo. Zanima jih le delitev premoženja.
Vfilmu so se kot statisti poskusili stanovalci gornjegrajskega centra in se dobro odrezali. Potem ko je režiser Slavko Hren igralko Ribi-
čevo popeljal po prizorišču inji dal nekaj navodil, so vsi skupaj najprej naredili vajo, nato pa prizor posneli in ga še enkrat ponovili. Očitno so se igralci dobro odrezali, saj je vse skupaj potekalo v zelo umirjenem ozračju inje bilo kmalu zaključeno.
»Vse življenje sem si želela igrati, pa ni bilo priložnosti. Sedaj sem pa le dočakala,« nam je dejala ena od stanovalk - statistk. Gornjegrajske statiste je režiser izbral potem, ko so na prvem obisku opravili avdicijo in fotografiranje.
Marija Lebar
ŠKOFIJSKA KARITAS CELJE
Navdušeni nad
gostoljubjem in naravnimi lepotami
Zgornjo Savinjsko dolino so si kot cilj za svoje letošnje romanje izbrali člani celjske škofijske Karitas. Okoli 150 udeležencev so na romanje popeljali trije avtobusi, ki so se ustavili v Nazarjah, v Radmirju in v Šmihelu.
Generalni tajnik Matej Pirnat nam je povedal: »Romarji prihajajo iz 37 župnij naše škofije. Nujno je, da za svoje prostovoljce poskrbimo tudi na tak način. Zaradi čedalje večje ekonomske in socialne krize je za naše člane tudi čedalje več dela pri različnih oblikah pomoči. Prav zato pri njih prihaja tudi do pregorelosti. Romanja, kot je današnje, poskrbi-
jo za telesno in duševno regeneracijo in znova povrnejo energijo in delovni zagon«.
Za duhovni del so poskrbele nazorske sestre klarise, kjer so imeli romarji večernice. Potem ko so si ogledali mašne plašče v Radmirski zakladnici, ki jihje na zanimiv način predstavil tamkajšnji župnik msrg. Jožef Vratanar, so jih sprejeli člani župnijske Karitas Mozirje - Šmihel. Nekaj o vasici in sami cerkvi je povedala domačinka Albina Rajter. Za odlično voljo je poskrbel Lovro Gostečnik s harmoniko, gostje pa so veselo zapeli in tudi zaplesali.
Marija Lebar
r ------------------------------------------------------------------------------------------------
Ljudje in dogodki
V-----------------_--------------------------------------------------------------------------------y
OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD
Juhu, počitnice so tu!
Zaključna prireditev gornjegrajskih šolarjev v sredo, 23. junija, je bila v znamenju rojstnega dneva Slovenije in prihajajočih počitnic. Lepe besede so posvetili domovini, mali deželi v cvetu Evrope, kije res majhna, a za nas velika in pomembna, so dejali učenci. Spomnili so se dveh za Gornji Grad pomembnih ljudi, Frana Kocbeka
in Blaža Mateka. Kocbek je bil učitelj, po katerem se imenuje šola, letos se bodo spomnili 80-letnice njegove smrti. Matek, ki seje rodil v tem kraju, pa je bil znan matematik, kije pisal učbenike in učil matematiko na tedanjih uglednih gimnazijah.
Šolarji so se s pesmijo, plesom in igro poslovili od šole in veselo za-
korakali v najljubši čas v letu, počitnice. Z igro so prikazali, kako pomemben je za nas turizem, projektno nalogo o Novi Štifti so spremenili v igro o bolni Sneguljčici in sedmih palčkih, ki sojo palčki pozdravili v novoštiftnem Solnem templju, princ pa seje z njo poročil v cerkvi Marije Zvezde. Zapeli in zaigrali so učenci podružničnih šol iz
Bočne in Nove Stifte, otroci iz vrtca, pevski zbor gornjegrajske šole ter ostali šolarji. Njihovi nastopi so bili radoživi, kot bodo radoživi počitniški dnevi. Ravnateljica Liljana Bele se je ob zaključku šole poslovila od tistih, ki odhajajo, vsem učencem pa zaželela lepe počitnice.
Štefka Sem
OŠ LJUBNO OB SAVINJI IN AMD ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
No dnevu odprtih vrat AMZS na Vranskem
Ekipa AMD Zgornje Savinjske doline. Od leve stojijo: Adam Mihin, mentorica Marija Ermenc, Monika Ročnik, Urša Kralj, Rok Pavlovič, Rebeka Bergles in Kristijan Bevc. Spredaj: Anton Miklavc in Vinko Poličnik.
OŠ Ljubno ob Savinji posveča veliko pozornost prometni vzgoji otrok, od najmlajših v vrtcu do tistih v višjih razredih. Zelo aktivni smo v projektu Pasavček, organiziramo tehniške dneve s področja prometa, temeljito pripravimo učence za opravljanje kolesarskih izpitov in smo tudi na državni ravni uspešni na tekmovanju Kaj veš o prometu.
Na področnem tekmovanju Kaj veš o prometu, kije potekalo 19. maja na Rečici ob Savinji, je predsednik Avto moto društva (AMD) Zgornje Savinjske doline Vinko Poličnik podal pobudo, da bi tudi naša dolina pripravila ekipo, ki bi 12. junija društvo zastopala na državnem tekmovanju na Vran-
skem. Tam je potekal izbor najboljše slovenske ekipe mladih kolesarjev, ki bo septembra zastopala Sloven-
ijo na mednarodnem tekmovanju FIA v Makedoniji.
Tako smo si na OŠ Ljubno ob Sav-
inji zadali še en cilj, pripraviti ekipo kolesarjev, mlajših od 12 iet, ki bi se udeležila državnega tekmovanja AMZS. Udeležili smo se tekmovanja na Vranskem, kjer so tekmovalci pokazali svoje spretnosti na prometnem poligonu in poznavanje prometnih predpisov. Kot debitanti smo za las zgrešili stopničke, saj smo osvojili odlično 4. mesto.
Mladi tekmovalci in tekmovalke, skupaj z mentorico Marijo Ermenc, smo bili z dosežkom zelo zadovoljni. Poleg tega se je na Vranskem odvijalo še toliko različnih aktivnosti, da si bodo ta dan naši tekmovalci gotovo dobro zapomnili in ga še nekaj časa podoživljali.
ME
VRTEC ŠMARTNO OB DRETI
Urejen in varen kotiček za najmlajše
šmarški najmlajši uživajo na lepo urejenih zunanjih površinah ob vrtcu. Prostor z veseljem koristijo šolarji, ki imajo poleg igralnih površin šolsko igrišče.
Melita Mikek, vodja enote vrtca, je povedala, da so za organizacijo poskrbele ženske, ne bi pa šlo brez pridnih rok njihovih mož, sosedov in staršev, ki so v veliki meri pripomogli, da najmlajši uživajo v senci na igrišču tudi v najbolj vročih dneh. Flvaležni so sponzorjem, ki so prisluhnili njihovi prošnji in jim darovali potreben material. Na svoje delo in številne ure preživete ob urejanju igrišča so po besedah Mikekove pozabili, najpomembnejše je, da imajo otroci varen in urejen kotiček
16
v___y
za igranje. Ob tej priložnosti so ki bodojeseni pogumno zakorakali
pripravili piknik ob zaključku šolske- v šolo.
ga leta, da se poslovijo od malčkov,	Štefka Sem
Igrišče ob šmarskem vrtcu je prijetno urejeno in varno za najmlajše
(foto: Štefka Sem)
Petnajst otrok enote vrtca v Šmartnem ob Dreti v toplih dneh preživlja dopoldneve na igrišču za vrtcem. Kerje zima hudo zdelala peskovnik, v katerem se najmlajši radi igrajo, so se članice kolektiva vrtca in šole Šmartno na pobudo Melite Mikek, odločile, da s pomočjo svojih mož uredijo peskovnik in ostale površine igrišča.
Poiskale so sponzorje, ki so darovali les, opaž, sedala in sekance, možje so napravili konstrukcijo strehe na peskovniku, same so pobarvale lesene površine. Kritino in ostali material za streho je plačala krajevna skupnost, Občina Nazarje pa izkop. Površine okrog igral so posuli s sekanci in tako lahko sedaj
proslavili peto obletnico
Društvo ljubiteljev kulturne In tehnične dediščine Zgornjesavinjski staro-dobniki je minulo soboto organiziralo četrto mednarodno srečanje svojih članov in gostov v Zgornji Savinjski dolini. Peta obletnica delovanja društva je bila tako kronana z bliščem plemenite, stare avtomobilske in motociklistične predstavitve. Prisrčno in prijateljsko je bilo tudi srečanje več kottristo lastnikov starodobnih vozil iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije, ki so se zbrali v Vrbju na Ljubnem ob Savinji.
Program srečanja s sprejemom, vožnjo do Radmirja in ogledom tamkajšnje cerkvene zakladnice, vzponom na Črnivec ter postankom na Kranjskem Raku, je bil le dobra polovica turistične vožnje skozi slikovite vasice. Po hlajenju motorjev je karavana v presledkih nadaljevala potovanje po dolini Podvolovljek in v Solčavo, nato pa prevozila Lučko panoramsko cesto do Konjskega vrha in zaključila potovanje na prizorišču družabnega srečanja na Ljubnem.
Organizatorje že pred tem opravil pregled razstavljenih vozil in ob srečanju čestital nekaterim, ki so predstavili izjemne modele staro-dobnikov. Med vsemi je največ, kartri priznanja (pokale) prejel lastnik razstavljenih vozil Fronc Firšt iz Radegunde, kije na ogled postavil zelo stara in odlično restavrirana ter vzdrževana vozila, delovni kamion, alpsko vozilo - goseničar, dva volkswagna (hrošča), športni mercedes, sanjski mini moriš in legendarnega forda, model nji je veljal tudi za najstarejše razstavljeno vozilo, letnik 1922, kije med avtomobilskimi starodobniki prava ikona.
Tudi motoristi so bili navdušeni nad Zgornjo Savinjsko dolino in organizacijo srečanja.
Postanek vrh črnivškega klanca je bil dobrodošel tako za voznika kot za jeklenega konjiča.
ČETRTO MEDNARODNO SREČANJE LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL

Zgornjesavinjski starodobniki
ZI D
Lastniki starodobnih vozil, so se zbrali v Vrbju na ob Savinji, so prišli iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije.
Ob zaključku srečanja so organizatorji presenetili tudi s skečem dveh kolesark »oldtimeric«, ki sta se srečali na »placu« in si potožili v pristnem ljubenskem narečju. Četrto srečanje prijateljev in znancev, kijih opaja vonj po olju, nafti in bencinu, je bilo za organizatorje naporno, vendar so zaslužena in izrečena številna priznanja odtehtala prizadevanja. Ob
prazniku je društvo izdalo brošuro ter bilten srečanja, izšla pa je tudi četrta številka revije SVS. Zgornjesavinjski starodobniki se bodo v čast peti obletnici predstavili še ob jubileju, 50-letnici flosarije na Ljubnem, 8. avgusta pa bo maša z blagoslovom stdTodobnikov pri cerkvi v Novi Štifti.
Tekst in fotografije: Jože Miklavc
_ CD
.co ‘C
o5 5 ra 2
.! 8>
CÖ
—
■=	E
cd cd CD
IJsS
C CD — O — CD C c C
0 E — s-
_Q__(D CD
"O	~
CD CD E E s- :=» CD CD O) > -O V)

StraS



Najuspešnejši mozirski devetošolci pri županu
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je 15. junija sprejel učence domače osnovne šole, ki so se v zadnjem letu šolanja na tej ustanovi na-
Ljubenska županja Anka Rakun je ob zaključku šolskega leta pripravila sprejem za najboljše učence, ki so letos zaključili devetletno šolanje v domačem kraju. Zanje so na občini pripravili tudi knjižna darila in zlate značke z logotipom flosarja.
Ker se učni uspeh ocenjuje opisno, je težko reči, da so ti učenci odličnjaki, so pa vsekakor najboljši v svoji generaciji, je povedal ravnatelj Rajko Pintar, ki je skupaj z učiteljicama spremljal mlade na sprejemu. Povedali so, kakšni so njihovi načrti in želje. Šolanje bodo nadaljevali na gimnazijah v Celju in Mariboru.
Županja je izrazila prepričanje, da bodo bodoči dijaki še naprej tako uspešni, in upanje, da se bodo po končanem šolanju vrnili v domači kraj. Občina se trudi, je dejala županja, da bi ustvarila ustrezne pogoje, da bi v svojem kraju po vrnitvi lahko dobili tudi primerna delovna mesta.
Marija Lebar
jbolj potrudili. Zbrali so se v sejni sobi upravnega centra, kjer je učence poleg župana nagovorila tudi ravnateljica Andreja Hramec.
Župan Suhoveršnik seje razveselil mnogoštevilne delegacije, ki seje še vsa utrujena od zaključnega izleta, ki so ga izvedli prejšnji dan,
Župan Ivan Suhoveršnik seje razveselil mnogoštevilne delegacije, ki se je odzvala na njegovo vabilo (foto: Benjamin Kanjir)
generacija najboljših učencev na obisku pri županji (foto: Marija
Lebar)
odzvala na njegovo vabilo. V svojem nagovoru je učencem položil na srce ljubezen do domačega kraja in željo, da bodo v njem ostali in po svojih močeh pomagali pri njegovem razvoju. Seveda po uspešno dokončanem šolanju, kije pred njimi.
Večina seje vpisala v gimnazijske programe, ki jim po dokončanju nudijo širok spekter možnosti za nadaljevanje študija na visokošolskih programih. Suhoveršnikje izpostavil je tudi častnost vsakega poklica, če se ga dobro in pošteno opravlja. Hramčeva seje pridružila njegovim besedam in učencem zaželela veliko uspehov pri nadaljevanju njihovih učnih in življenjskih poti.
Po priložnostni pogostitvi je župan učence obdaril, se jim zahvalil za njihovo odličnost in talente, ki sojih razvijali tekom osnovnošolskega izobraževanja.
Benjamin Kanjir
OBČINA LJUBNO
VISOKA SOLA
za varstvo okolja
Trg mladosti 2 | Velenje
t: 03 898 64 10 wsfW.vsvo.si
Na Visoki šoli za varstvo okolja
izobražujemo za poklic prihodnosti:
tudi vi postanite diplomirani ekotehnolog!
Ne spreglejte 2. prijavnega roka
od 20. - 28. avgusta 2C
Niso odličnjaki, bili pa so odlični
MOZIRJE
23. TRADICIONALNI ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU
Organizatorji obljubljajo zanimivo in pestro
dogajanje
Turistično društvo Gornji Grad in tamkajšnja čebelarska družina prirejata v soboto, 17. julija 23. tradicionalni Čebelarski praznik. Prireditev se bo pričela ob 15. uri, vse informacije in prijave na tekmovanja pa bodo obiskovalcem na voljo na info točki pri vhodu na veselični
Mnogim kulturnim in drugim prireditvam v počastitev praznika občine Gornji Grad so se pridružile tudi športne prireditve. Organizirali sojih v športnem in planinskem društvu. Organizirali so 12-urni košarkarski maraton, na katerem sta se pomerili ekipi Bočne in Gornjega Grada. Sodelovalo je okrog 60 športnikov, zmaga je na 21. tradicionalnem maratonu ostala v Gornjem Gradu. Izid tekme je bil 559:548 v korist domačinov. Letos jim je prvič ponagajalo vreme in del tekmovanja seje odvijal v šolski telovadnici.
Slabo vreme je bilo razlog za odpoved pohoda po mejah občine, ki so ga pripravljali domači planinci. Pohod so tako prestavili na čas lepšega vremena. Vreme pa ni skazilo tekmovanja v plezanju na naravnem plezališču v Zagradišču in tekme v inline slalomu na igrišču.
prostor. Prireditev bo potekala pod šotorom.
Nastopili bodo Godba Zgornje Savinjske doline, ljudske pevke in godci. Tako moške kot ženske ekipe se bodo pomerile v tekmovanju v vlečenju vrvi za Pokal strdi. Sledila bo veselica z ansamblom Lojzeta
Obe sta bili dobro obiskani. Turnirja trojk v košarki seje udeležilo pet ekip, prav tako so pod streho spravili 5. gorski tek na Menino, ki se ga je udeležilo dvanajst tekmovalcev. Višinsko razliko 1.000 metrov in pot dolgo preko šest kilometrov je najhitrejši premagal v dobrih 43. minutah.
V Bočni je športno društvo organiziralo kolesarski trim za staro in mlado, kolesarili so iz Bočne, preko Gornjega Grada in Home nazaj do Bočne, nato pa preko Dele in Vologa do športnega igrišča v Bočni. Tam so se lahko preizkusili tudi na spretnostnem poligonu. Udeležba je bila zelo dobra, prav tako starostna struktura, saj so »trimčkali« čisto mali otroci, pa tudi številni upokojenci. Med kolesarji je bil tudi župan Stanko Ogradi, kije lepo nedeljsko popoldne izkoristil za druženje z občani.
Štefka Sem
PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD
Velika ponudba športnih prireditev
Izid 12-urnega košarkarskega maratona je bil 559:548
(foto: Štefka Sem)
Slaka in Fanti s Praprotna. Plesni pari se bodo lahko pomerili v tekmovanju v plesu valčka in polke, potekal pa bo še izbor Medene kraljice 2010. Zmagovalce tudi letos čakajo lepe nagrade.
V sklopu spremljajočih prireditev Čebelarskega praznika bo Marija Bezovšek že v dopoldanskih urah organizirala razstavo na temo uporabe žitaric v čebelarstvu, s poudarkom na ajdi. Potekalo bo tekmovanje za najboljši ajdnek in medenjake. Organizatorji pozivajo gospodinje, ki bi rade dobile potrditev, da je njihov ajdnek najboljši, medenjaki pa najslojši, naj se pri Bezovškovi
še pravočasno prijavijo na tekmovanje.
Najmlajši bodo pod vodstvom animatork ustvarjali v Čebeljem vrtcu, srečelov, s poudarkom na čebeljih izdelkih, pa bo ponujal veliko zanimivih in uporabnih dobitkov. V popoldanskih urah bo organiziran brezplačen voden ogled zanimivih zbirk in katedrale sv. Mohorja in Fortunata. Prireditev sta podprla Občina Gornji Grad in Turistična zveza Slovenije, informacije v zvezi z dogajanjem ob 23. Čebelarskem prazniku so na voljo na spletni strani http://www. cebelarski-praznik.si.
ID
4. KOLESARSKI MARATON ALPE SCOTT
V nedeljo bodo kolesarji preplavili ceste
To nedeljo bo Kamnik ponovno prizorišče kolesarskega Maratona Alpe Scott, tokrat četrtič zapovrstjo. Maraton od samega začetka velja za enega najtežjih, a hkrati najbolj atraktivnih maratonov v Sloveniji. 131 kilometrov dolga trasa maratona, ki na svoji poti premaga 2.000 metrov nadmorske višine in tri alpske prelaze - Jezersko, Pavličevo sedlo in Črnivec -povezuje na poti okoli Kamniško-Savinjskih Alp enajst občin in dve državi. Start in cilj maratona sta v Kamniku, velik del maratona poteka tudi po krajih Zgornje Savinjske doline.
Organizator Kolesarsko društvo Alpe iz Kamnika letos uvaja ele-
ktronsko merjenje čosov kolesarjev, kar posledično pomeni 60-minutno popolno mobilno zaporo cest na celotni trasi maratona, ki jo bo izvajala policija. Tako bo 4. julija med 11. in 13. uro na trasi Pavličevo sedlo-Logarska dolina-Solčava-Luče-Ljubno-Gornji Grad-Črnivec promet močno oviran oziroma popolnoma zaprt za vsa vozila.
Organizatorji vabijo prebivalce Zgornje Savinjske doline, da s spodbujanjem kolesarjev ob trasi maratona, zlasti na prelazih Pavličevo sedlo in Črnivec, pripomorejo k odličnemu vzdušju, saj se glede na letošnji odziv kolesarjev obeta pravi kolesarski praznik.
Luka Pustoslemšek
OPOZORILO
Policija voznike opozarja na strpnost ob morebitnih zastojih in k upoštevanju navodil policije in redarjev. Kolesarski maraton bo potekal v spremstvu policijskih vozil z modrimi in rdečimi utripajočimi lučmi, zato se morajo vozniki, ki se na cesti srečajo s policijskimi vozili s prižganimi modrimi in rdečimi lučmi, nemudoma ustaviti in se po možnosti umakniti s ceste, razen če jim policisti ne ukažejo drugače. Vozniki morajo nato v svojih vozilih počakati na prihod zadnjega policijskega vozila, ki ima poleg modrih prižgane še zelene utripajoče luči, za katerim lahko mirno nadaljujejo pot. V primeru neupoštevanja omenjenih navodil, si voznik prisluži 200 evrov kazni.
MOZIRSKI NOGOMETAŠI ZNOVA V PRVI LIGI
Z zmago do sanjskega uspeha
Mozirski nogometaši Ul 4, kijih vodi trener Viki Uršnik, so se z zmago na povratnem obračunu proti ekipi Ljutomer uvrstili v 1. slovensko ligo U14 vzhod. S tem so kronali dolgoletno trdo delo zadnjih let, Mozirjanom pa končno omogočili, da se bodo na igrišču ob Savinji znova pojavljale ekipe, kot so Maribor, Simer šampion, Mura, Dravinja, Rudar Velenje in podobne.
Prizadevni mladi nogometaši letnika 1995 in mlajši so v letošnjem tekmovalnem ciklusu v okviru Medobčinske nogometne zveze Celje prevladovali na domala vseh terenih. Z doseženim prvim mestom so se uvrstili v dodatne kvalifikacije za vstop v prvo slovensko ligo. Za nasprotnika so dobili ekipo Ljutomer. Na prvi tekmi 16. junija v Ljutomeru Mozirjani niso dovolili nikakršnih presenečenj in z golom Timoteja Acmana in avtogolom Alena Rantaša domačine odpravili z rezultatom dva proti nič. Podobno motivirani so na igrišče v Mozirju stopili tri dni kasneje. Z dobro taktiko in veliko želje so Ljutomerčane z golom Jošta Kuneja odpravili še
enkrat, s tem pa si prislužili vstop v 1. U14 ligo vzhod.
Od jeseni naprej se bodo na nogometnem igrišču iz tedna v teden vrstile kvalitetne ekipe in
še boljše igre, kijih ne gre spregledati. Nogomet bo morda na tribune zopet privabil navijače, ki so jih pred leti že mnogo številčno zasedali.
Benjamin Kanjir
JANKO VLADO IZ MOZIRJA
Ob osebnem jubileju pretekel stokilometrski
maraton
Janko Vlado med tekaško srenjo že dobro desetletje ni neznanka, saj je v tem času pretekel 40 maratonov, daljših od štiridesetih kilometrov. Ob svojem šestdesetem rojstnem dnevu si je zaželel preteči in premagati še eno oviro, sto kilometrov dolgi Bielski ultramaraton.
Pred maratonom v švicarskem Bielu je Vlado v letošnjem letu že pretekel klasični maraton v Radencih in mali maraton v Mozirju. Slednjega zgolj pet dni pred švicarskim.
S prijatelji seje v Biel podal 8. junija. Start maratona, o katerem je Janko Vlado sanjal že več let, vendar se ga iz takšnih in drugačnih vzrokov ni udeležil, je bil 10. junija ob deseti uri zvečer. Na tek seje Vlado podal s trdno željo, da si ob jubileju v mapo, v kateri so podatki o pretečenih maratonih, vstavi še diplomo z najdaljšega. Za ta tek se ni posebej pripravljal, vsak prosti trenutek pa izkoristi za tek ali hojo, za naravo, v kateri se najbolje počuti. Brez ustaljenega urnika in velikih
Skrivnost sreče je v tem, da pričakujemo malo od drugih in veliko od sebe.
(A. Guinon)
Janko Vlado je ob svojem šestdesetem rojstnem dnevu premagal Bielski ultramaraton.
besed se tako večkrat tedensko poda v okoliške hribe, ob tem pa pridno nabira kondicijo. In slednje za tek na sto kilometrov nikoli ne more biti preveč.
Vlado pravi, da je bil na startu povsem miren, verujoč v svoje sposobnosti in željo, da mu uspe. Med potjo je skrbel za stalen tempo, za primerna okrepčila in trening trdne volje, saj bi marsikomu njeno pomanjkanje ob prihodu krize preprečilo
nadaljevanje teka. Njemu se to ni zgodilo, zato je po 12 urah in 58 minutah ponosno preskočil ciljno črto. Prijatelji so se mu v cilju čudili, saj ni kazal znakov utrujenosti in bil ob tem poln moči še za kakšen kilometer. In nabit z veseljem, daje lahko dosedanjim uspehom dodal še enega, največjega.
Vlado s teki v letošnjem letu še ni zaključil. Pred njim sta še vsaj dva maratona. Podal se bo iz Celja v Logarsko dolino, manjkal pa ne bo niti v Ljubljani.
Benjamin Kanjir
ŽIVALI IŠČEJO DOM
Oddamo mlajšo, že odraslo muco. Je sterilizirana, zelo prijazna in pridna muca. Vajena je bivanja zunaj. Za vse informacije pokličite na tel. št. 070/890-833.
5. KOLESARSKI VZPON IN 1. POHOD NA GOLTE
Prvi« so se izkazali tudi planinci
V soboto, 26. junija, so Golte spet zaživele v vsestranskem športnem vrvežu, saj se je številnim naključnim planincem pridružila množica kolesarjev in pohodnikov, ki so se vzpeli iz Mozirja do Alpskega vrta. Kljub številčni udeležbi je kolesarska dirka potekala brez nezgod, po naporni, dveurni hoji so brez večjih težav cilj dosegli tudi rekreativni planinci.
Najbolj atraktiven je bil nedvomno peti kolesarski vzpon na 16 km dolgi progi, z višinsko razliko 1.050 m, od upravnega centra v Mozirju do vrha Golt, ki se gaje udeležilo več kot sto kolesarjev. Tekma je bila zanimiva tudi zato, ker so po novi asfaltirani trasi nekateri uporabili cestna, drugi pa gorska kolesa. No, najpomembnejša je bila vsekakor fizična pripravljenost in taktika, saj je zahtevna proga že okrog Šmihela
Najhitrejše ženske kolesarke v absolutni kategoriji so bile: 1. Lucija Petavs (1:07:24), 2. Kaja Rudnik (1:11:00), 3. Nina Mermal (1:12:04) (foto: TZ)
Najhitrejši moški v absolutni kategoriji: 1.
Gregor Tekavec (0:44:05), 2. Dejan Vračič (0:46:58) in 3. Primož Lindič (0:47:52)
(foto: TZ)
terjala odločilno selekcijo. Med kolesarji so izžrebali naključnega posameznika Andreja Glamočaka, kije dobil glavno nagrado, športno kolo.
V starostnih kategorijah so bili najboljše posameznice in posamezniki: Ž do 18: Anja Drnovšek (1:38:22) pred Sandro Melavc, Ž od 19 do 35: Lucija Petavs (1:07:24) pred Kajo Rudnik, Ž nad 36: Martina Kočevar ( 1:20:32) pred Urško Finkšt. M do 18: Aljaž Gorčan (0:51:20), pred Aljošem Gričarjem, M od 19 do 35: Dejan Vračič (0:46:58) pred Primožem Lindičem, M 36 do 50: Gregor Tekavec (0:44:05) pred Andrejem Helešičem ter M nad 51: Milivoj Papič (0:44:05) pred Rudijem Štiglom.
Jože Miklavc
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma z malokalibrsko puško
Člani Strelskega društva Gornji Grad so preteklo soboto v okviru občinskega praznika organizirali strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za občane in društva v občini. Tekma je potekala na strelišču domače lovske družine, leže na 50 metrov inje potekala posamezno ter ekipno s po tremi strelci. Tekmovalci so imeli na voljo pet
nabojev za preizkus in deset za oceno.
Najboljši posamezniki so bili: 1. Peter Krajnc (78 krogov), 2. Boris Purnat (77) in 3. Srečko Trogar (74). Ekipno so zmagali Veterani v sestavi Peter Krajnc, Ivko Poličnik in Henrik Strnad z 207 krogi.
Jože Gomboc
ČRNA KRONIKA
•	NEDOSTOJNO VEDENJE V LOKALU
Mozirje: 21. junija popoldan je znani storilec kršil javni red in mir v lokalu Val de Petrus v Mozirju. V vinjenem stanju je zahteval alkoholno pijačo in se nedostojno vedel do ostalih gostov v lokalu. Za navedeno početje mu je bil izdan plačilni nalog.
•	ZMANJKALO RAZLIČNO ORODJE
Nazarje: V noči na 22. maj je neznani storilec vlomil v prostore podjetja Glin iz Nazarij in iz notranjosti odnesel razna orodja.
•	NESREČA KOLESARKE
Varpolje: 23. junija popoldanje na makadamski cesti v Varpoljah kolesarka padla po cestišču. Pomagali soji reševalci nujne medicinske pomoči, ki sojo oskrbeli in prepeljali v celjsko bolnišnico.
•	KRŠENJE JAVNEGA REDA IN MIRU
Lačja vas: 23. junija ob 14.20 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Lačji vasi. Znana oseba je fizično obračunala s svojo izvenzakonsko partnerico. Zaradi njegovega nasilnega obnašanja mu je bila odrejena prepoved približevanja žrtvi. Zoper njega sledi še kazenska ovadba.
Šentjanž: 24. junija ob 15.25 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Šentjanžu. Mejni spor med sosedoma je prerasel v fizično obračunavanje. Ob tem je ena oseba utrpela hudo, druga pa lahko telesno poškodbo.
Juvanje: 25. junija ob 12.30 uri so bili policisti obveščeni, da znani moški krši javni red in mirvJuvanju. Policisti so opravili intervencijo in navedenemu za njegovo obnašanje izdali plačilni nalog.
Varpolje: 27. junija ob 7.20 uri so bili policisti obveščeni, da v Varpoljah doma razgraja znana moška oseba. Vinjenega nasilneža so pridržali do streznitve, za njegovo početje muje bil izdan plačilni nalog.
•	PRIDRŽANJE VINJENIH VOZNIKOV
Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili eno pridržanje za alkoholiziranega voznika osebnega avtomobila.
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Zakonski okviri le kot baloni?
Radio Goldi - Savinjski val, ki je pričel v Preboldu poskusno oddajati 24. februarja leta 1994, je 15. junija letos utihnil. Uradno naj bi bil priključen v eno od komercialnih vseslovenskih radijskih mrež. Čisto prvi začetki tega radia segajo že v leto 1979, ko seje prek domačega oddajnika in antene v Preboldu oglašal Radio Prebold. Glavni »krivec« je bil Frenk Govek, ki mu je s svojo predanostjo dajal vsebino vse do konca delovanja.
Po poskusnem oddajanju so dovoljenje za stalno frekveno 89,1 MHz dobili le v timesharingu z Radiom RAP Polzela in 2. decembra leta 1996 je Radio Goldi pričel oddajati program vsak dan.
Leta 2006 je Radio Goldi na javnem razpisu dobil samostojno in celodnevno frekvenco ter malo manj kot leto pozneje status radijske postaje lokalnega pomena, kije bil po preverjanju v mesecu maju letos s strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije ponovno potrjen s še višjim odstotkom lastne produkcije od prijavljene v radijskem dovoljenju. Program radia je zadovoljeval veliko poslušalcev na območju treh njegovih frekvenc. V velikem številu so ga poslušali tudi v Zgornji Savinjski dolini.
Prva lastnika radia sta bila Jože Škorjanc in Ludvik Miklavc, drugi Janez Kurbus, nato pa je bila radijska postaja prodana skupini lastnikov, od katerih seje sodelavcem radia kot lastnik predstavil le Leo Oblak in povedal, da se studio v Žalcu zapira.
V več kot 15-letnem delu smo verjeli, daje tisto, kar je deklarirano v Zakonu o medijih, veljavno tudi za nas. Namreč, Zakon o medijih v 4. členu med drugim določa, da Republika Slovenija podpira medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne tudi za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev, za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev in za kulturo javnega dialoga. Radio Goldi je imel več avtor-
skih oddaj, ki so vključevale področja literature, planinstva, turizma, gospodarstva, naravnega zdravilstva, kulinarike, glasbe, športa, dogodkov iz preteklosti. Pa še tedenska verska oddaja, kontaktni program, voščila poslušalcev in ne nazadnje tudi osmrtnice so pritegnili mnogo poslušalcev, ki so zdaj ostali brez svojega radia.
Zastavili smo tudi novinarsko vprašanje Ministrstvu za kulturo o izginjanju majhnih radijskih postaj. Odgovor je bil: »Pri povezovanju v mreže ne gre za lastniške povezave - lastništvo v medijih je urejeno v določbah od 56. do 63. člena Zakona o medijih, prav tako pa je potrebno pripomniti, da Agencija za promet in elektronske komunikacije nima nobene vloge pri nakupih radijskih postaj, ampak soglasje za pridobitev lastniških deležev izda Ministrstvo za kulturo pod pogoji iz 58. člena Zakona o medijih, ampak za povezovanje programskih vsebin medijev. Radijski programi, ki so povezani v mrežo, tako še vedno obstajajo kot samostojni oz. posamezni medij, vendar povezani radijski programi le odstopijo svojo frekvenco radijski mreži z namenom oddajanja skupnega, tj. mrežnega programa. Na takšen način lahko več radijskih postaj uporablja eno frekvenco, posledično pa lahko posamezna radijska postaja doseže večji obseg poslušalcev. Povezani programi morajo skladno z določili 83. člena Zakona o medijih še vedno oddajati program, za katerega so pridobili dovoljenje in frekvenco, saj se zaradi povezovanja v mrežo ne sme bistveno spremeniti njihova programska zasnova. Če pa bi do tega prišlo, morajo povezani radijski programi pred vstopom v mrežo pridobiti predhodno soglasje APEK-a. Nadalje morajo povezani radijski programi oddajati na območju, za katere jim je bilo izdano radijsko dovoljenje, najmanj dve uri programa lastne produkcije dnevno, v pre-
ostalem oddajnem času pa lahko oddajajo mrežni program.«
Mnogo poslušalcev je razočaranih obžalovalo prenehanje Radia Goldi. Svoje občutke so tudi zapisali. T. Š. je v knjigi gostov na spletni strani Radia Goldi zapisal: »Z obžalovanjem sprejemam novico o koncu Radia Goldi. Vaše planinske oddaje so bile boljše od katerih koli drugih v Sloveniji, izredne tudi literarne, še posebej pa Frenkova glasba. Čudim se, da lokalne oblasti niso zaznale pomena radia za spodnje savinjsko področje in tako dopustile prosti lov novodobnih kapitalistov na oddajnike in frekvence. Zdaj boste pač poslušali, kar bo lastnikom plačala neformalna mreža
politične in gospodarske moči iz Ljubljane. Ta politika je ravno nasprotna od proglašane.«
In ta resničnost nam je vsem odvzela radio Goldi. Zakonski okviri pa so le baloni pravil v Sloveniji, kijih lahko vsak »turbokapitalist« odvrže pod nebo in jih prekrijejo oblaki kot tudi ljudi, ki smo s srcem ustvarjali in poslušali radio Goldi. Je res smisel življenja pogoltnost in uničevanje? Ali pa samo zgodba zaslužka? Lokalne oblasti si iščejo predvsem podporo volivcev, ne pa potrditve njihovega zaupanja. Izjeme so redke, a toliko bolj dragocene.
Magda Šalamon Gomilsko 80 a 3303 Gomilsko
OPN, razvoj in težave
Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je najpomembnejši aktlokalneskupnosti,je temeljna podlaga njenega razvoja. Zato mora OPN vključevati vse razvojne potenciale v lokalni skupnosti, to pa zahteva interdisciplinarni pristop in široko razpravo zainteresiranih občanov.
V maju smo občani prejeli nekakšen vprašalnik o razvoju občine Gornji Grad v obdobju 2010 - 2015. Že prvo zastavljeno vprašanje: kakšno občino si želimo v prihodnje (ekološko?, občino visoke kakovosti bivanja?, s kulturo in turizmom v srcu?, občino podjetništva in visoke dodane vrednosti?) kaže na aroganten odnos anketarja do občanov. Ja, kdo pa si pri zdravi pameti vsega tega ne želi v največji možni meri? Čemu sploh služijo takšna vprašanja in kakšne koristne modele razvoja od vnaprej znanih logičnih odgovorov bo anketar lahko ponudil lokalni skupnosti? Nič uporabnega! Drugi sklop vprašanj se loteva razvoja turizma v občini. Zardevam, ko ta vprašanja samo berem, saj mi delujejo kot psihotest (npr.: ali ste že slišali za kolesarske poti? itd.).
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko občanov je odgovorilo na omenjeno anketo in izpolnjeni vprašalnik vrnilo Občini. Četudi so se občani še tako trudili, bo njihov trud zaman, ampak ne zaradi njihovih odgovorov, temveč zaradi neuporabnih anketarjevih vprašanj. To je mlatenje prazne slame, anketarska firma pa jo bo v fasciklu izročila Občini za visoko ceno. Resna vprašanja o razvoju
občine v obdobju 2010 - 2015 in nadalje se bodo odprla šele takrat, ko bo Občina postavljala OPN (zlasti strateški del) v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju ter kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Do takrat pa je vsaka anketa o željah občanov le sredstvo za zaslužek tistih, ki z nekoristnimi vprašalniki vlečejo debele denarce iz občinskega proračuna, njihov fascikel slame pa bo brez uporabne vrednosti.
Ko začnemo razmišljati o razvoju, o naši bodočnosti, si moramo najprej zastaviti temeljna vprašanja: kaj na lokalnem nivoju imamo?, s čim smemo razpolagati?, na kakšen način, da bomo hkrati ohranjali razpoložljive razvojne potenciale?, kaj smo storili doslej in kaj bo potrebno izboljšati?, kako bomo dosegali želene cilje?, kdo vse bi lahko bili potencialni nosilci razvoja? itd. Primer: v Moravskih Toplicah so razvoj zastavili na termalnih vrelcih, temu ustrezno gradili spremljajoče objekte, infrastrukturo, na okoliških ravnicah ponudili turistom golf igrišča, kolesarske steze in pešpoti, v razvoj in turistično ponudbo vključili pridelovalce vin in kmečke turizme itd. Primorci so ugotovili, da jim morje, klima, obala in zaledje daje odlične razvojne možnosti in to tudi izkoriščajo. V naši občini nimamo nič od naštetega, imamo pa fantastične gozdove (odlična baza za zeleni turizem), nadpovprečno vodnatost (voda postaja strateška dobrina), relativno neokrnjeno naravo, kar nekaj kulturne dediščine
(podlaga za nadgradnjo z verskim turizmom) itd. Kakšen potencial predstavljajo gozdovi (lesna masa, ekološka in socialna funkcija, biodi-verziteta), bi namesto anketarskih firm bilo potrebno k sodelovanju povabiti gozdarje iz doline, saj je med njimi kar nekaj odličnih strokovnjakov in razgledanih intelektualcev. Tudi nisem zasledil, da bi k OPN povabili vodarje, ki bi kvalificirano svetovali kako, kje in koliko razvojno koristiti izvire vode, potoke in Dreto. Če želimo ohraniti lepoto krajine, bomo k sodelovanju v OPN morali pritegniti okoljevarstvene strokovnjake in krajinske arhitekte, arhitekte za infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo, če hočemo višjo kakovost bivanja itd. Vsega tega seveda ni mogoče delati brez denarja, zato bo to eden težjih zalogajev, ki čaka novo občinsko garnituro. EU je dos-
lej dokaj širokogrudno z nepovratnimi sredstvi financirala številne projekte v Sloveniji, od urejanja starih mestnih jeder, infrastrukture, ohranjanje vodnih virov in pitne vode do skupnih razvojnih projektov več občin itd. Seveda se je na razpise bilo potrebno prijaviti. Na koliko razpisov seje naša občina v vseh mandatih vsaj prijavila, ni znano. Sedaj se »škarje« nepovratnih evropskih sredstev vse bolj zapirajo in morali si bomo priznati, da smo teh sredstev bili deležni bore malo; popravnega izpita seveda ni.
Vesel sem, da je sprejem OPN-a odložen na občinsko garnituro po jesenskih volitvah. Namreč, OPN je načrt naše bodočnosti in najdražje za lokalno skupnost bi bil slab OPN.
Franc Basti Podsmrečje 14 3342 Gornji Grad
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota stapri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in sestre
Marije KOSI
(4.8.1947 - 18.6.2010) z Ljubnega ob Savinji
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, še posebno sestrični Bredi, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Naša iskrena zahvala g. župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, govornicama za lepe besede ob slovesu, pogrebcem in pogrebni službi Morana. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Izidorju Pečovniku - Doriju za darovano sveto mašo v Berlinu.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN
24. junija je minilo deset let, odkar je zavedno odšla naša draga
Ančka BENDA
iz Sp. Rečice 48
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Pošteno in skromno si živel, bogastva nikoli nisi si želel. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Jože KAKER
po domače Trkačevjože iz Luč
(7.3.1937 - 9-6.2010)
Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam kakorkoli pomagali, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in cerkev.
Zahvaljujemo se tudi gospodu Vikiju Košcu in patru Karlu Gržanu za lepo opravljen obred, Lučkim pevcem za odpete pesmi, govorniku g. Cirilu Roscu za poslovilne besede, praporščakom in pogrebni službi Tišina.
Hvala!
Žalujoči brat Bine, sestre Marija, Ančka in Pavla z družinami
Glede na to, da lahko na nogometnem prvenstvu zmaga le eden, so se naši nogometaši res uvidevno umaknili.
Sodoben pristop
Težko je dandanes otroke navdušiti nad šahom, če ni na baterije, ne spušča čudnih zvokov in vsaj na kraljici ne utripajo raznobarvne lučke.
Poglejte, z menoj ni na izletu nikoli dolgočasno.
Dober ponaredek
IVTož ženi v restavraciji: “Bi še malo vina?”
“Ne bi, hvala. In mislim, da si ga imel tudi ti dovolj. To ni buteljka, ampak vaza z rožami.”
Male skrivnosti življenja
Sodelavec se zaupa kolegu: “Svoji izvoljenki sem šele po poroki priznal, da imam še vedno shranjeno svojo veliko zbirko igrač iz otroštva."
“In kako seje odzvala?"
“Na moje presenečenje je bila vzhičena in mi zaupala, da je tudi ona meni nekaj podobnega prikrila. Izkazalo seje, da sta to petletna dvojčka, ki se sedaj veselo igrata z mojo malo skrivnostjo.”
Živa zmešnjava
Sin: “Oči, kaj je to v hamburgerju?”
Oče: “Zelenjava.”
Sin: “A ne morejo počakati, da bi krava pojedla svoje do konca, preden jo dajo v hamburger?”
Potrebno se je prilagajati
Žena možu: “Dragi, zdi se mi, da si doslej v najinem zakonu le ti spremenil način življenja. Rada bi se ti prilagodila. Kdaj boš ti meni predstavil svoje prijatelje? Doslej si šel še z vsako mojo prijateljico, ki sem ti jo predstavila, v posteljo. Se ti ne zdi, da je zdaj čas zame?”
Kakšna kriza neki? Počasi si bomo i še Slovenci lahko privoščili standard severnih Evropejcev in kot Nizozemci šotorili v kampu.
Ko ga diareja sračka
V bočkem okrožju nimajo onesnažene vode, niti niso dobili virus, ampak so samo občutljivi na notranjepolitično situacijo na državnem nivoju.
Kar vozite in vozite! Kdaj pa bo prišlo do okvare?
Podjetniški nasveti
Slovenski vojak: “Ko se vrnem domov, bom odprl afganistansko kuhinjo.”
Oficir: “Obogatel boš samo, če boš živel na račun radovednih in ne lačnih.”
VSE ZA OŽIVITEV MOZIRSKEGA TRGA
Jurij Repenšek, organizator Salamijade (desno): »Ob teh dobrotah sem prišel na idejo, da bi v Mozirju priredili še Klobasarijado.«
Jaka Vačovnik, sodelavec za investicije na Občini Mozirje: »Odlično! Le pri promociji pazi, da ne bo prišlo do nesporazuma in bi vkup dobil politike, ki radi le klobasajo.«
PREGOVARJANJE
Vinko Jeraj, rečiški župan: »Te bom odnesel do gola, samo da mi pokažeš, kako se strelja.«
Sandra Melavc, nogometašica ekipe Rokometašice TD in najboljša strelka ženskega
nogometa na Rečici: »Bom, če mi boste povedali, kako se zmaga na volitvah.«
Jeraj: »Po volitvah. Po volitvah.«
NAREČNE KRAJEVNE OZNAKE
Iz skrivnih virov se je izvedelo, da so mnogi Bočani, ki so obiskali predavanje Petra Wei-ssa o narečjih, stvar takoj vzeli v svoje roke. V kulturnem domu že obstaja napis z narečnim poimenovanjem kraja. Sedaj čakamo le še pobudo za dvojezične krajevne oznake, slovenske in narečne.
BUČNA
(foto: SS)
OPERA
ANTONINA
DVORŽAKA
MAJHNA
ŠPORTNA
JADRNICA
DRUŽINA ITALIJANSKIH GRADITELJEV GODAL IZ CREMONE
BIKOBORBAH
NABERNIK
IVAN
ALPSKE
REŠEVALNE
SANI
JUDOVSKA LOČINA IZ 2-ST-PR.N-Š.
HRVAŠKA
PEVKA-
KSENIJA
VPREŽNI
DROG
KMEČKEGA
VOZA
PRVINA,
TEMELJNA
SNOV
PLIN BREZ BARVE IN VONJA
INDIJSKA
ZVEZNA
DRŽAVA
HRVAŠ. NOGOM. TRENER-KRASNODAR
ČE
ARABSKI
ŽREBEC
JELEN NA ŠRI LANKI, ČITAL
SYLVIE
VARTAN
VZDRŽNA
ŽENSKA
GNOJNO
VNETJE,
BULA,
TUR
AUGUST
MACKE
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Orožar, papila, ekarit, tan, Ka, cerkev, slak, Alar, blavor, brana, Aon, Vail, Sta, Antar, most, RČ, medoknica, etanal, Onan, sni, Ciano, LO, cirkas, Okean, Anar, Nemesis, tank, el, rasa
mm
MINI SLOVARČEK:
INARI- bog riža v šintoizmu ESENI-judovska ločina iz Ž.st.pr.n.š URANOS- grški bog neba ATREK- mejna reka v Iranu LORENA- pokrajina v Franciji
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline
Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590
Obveščamo vas, da je prišlo do tipkarske napake v občinskem Glasilu občine Gornji Grad glede datuma krvodajalske akcije.
Akcija bo 29.7.2010 in ne 29.6.2010, kot je bilo zapisano.
HVALA ZA RAZUMEVANJE!
Napovednik dogodkov
•	Petek (2. julij), ob 19,30. Prireditveni prostor v Solčavi Koncert belgijske glasbene skupine De lustige dorpmuzikanten
•	Sobota (3. julij), ob 13.00. Športni park Varpolje
Turnir v balinanju	________________ ________________
•	Sobota (3. julij). Kamp Menina
10. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW hroščev__________
•	Sobota (3. julij). Športno igrišče Lepa Njiva
Otvoritev prenovljenega igrišča in turnir v malem nogometu
•	Sobota (3. julij), ob 8.00. Igrišče Foršf, Ljubno
Memorial mladih fantov_______________________________________
•	Sobota (3. julij), ob 11.00. Menina planina
Spominska svečanost ob 65. obletnici legendarnega preboja
•	Sobota (3. julij), ob 13.00. Travnato igrišče Gornji Grad
Memorial Marka Podkrižnika - gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov_____________________________________________
•	Sobota (3. julij), ob 20.30. Rečiški trg
Večer pod trško lipo z ansamblom Gašperji____________________
•	Nedelja (4. julij), od 8.00 do 10.00. Start od Stranika do Vesele bukve
Pohod na Menino planino______________________________________
•	Nedelja (4. julij), ob 9.30. Robanov kot
9. pohod po poteh Robanovega Joža_______________________
•	Nedelja (4. julij), dopoldan. Loke pri Mozirju
Ulična košarka___________________________________
•	Nedelja (4. julij), ob 15.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji
Šaljive igre med zaselki ___________________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam 2 jagnjici za zakol ali nadaljnjo rejo; tel. 03/584-41-07. Prodam kravo simentalko z drugim teletom ali brez teleta; tel. 584-41-51, 031/845-875.
Prodam teličko sivko, staro 3 mesece, za nadaljnjo rejo; gsm 031/605-428.
Prodam teličko, staro 10 dni, križano čb + sr; gsm 041/547-425.
Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/891-645.
ŽIVALI - ODDAM
Oddam pse, majhne rasti, kratkodlake, mešančke, stare 2 meseca; gsm 031/772-487.
DRUGO - PRODAM
Prodam cviček (Trška Gora - Dolenjska), možna pokušina; gsm 051/383-560.
Prodam kosilnico bucher, cena po dogovoru; gsm 041/510-409. Prodam puhainik tajfun s cevmi, pant žago, hladilni bazen za mleko -2001; gsm 041/289-717.
Prodam nov mlin za sadje z motorjem ali brez; gsm 041/818-899. Prodam tračni obračalnik sip; tel. 583-50-34.
Prodam večjo količino krmnega krompirja, možna dostava; gsm 041/238-345.
Pasjo utico, lepo izdelano, izolirano, poceni prodam; tel. 584-34-97. Pisarniški stol (zelen velur) prodamo za 15 eur in mizo za dnevno sobo (češnja, s kovin, nogami 59 x 120 cm; gsm 041/868-553. Prodam pianino, izredno ohranjen, za začetnike in profesionalno rabo; tel. 03/839-50-14.
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Prodam otroško gorsko kolo, lepo ohranjeno, cena 70 eur; gsm 031 / 457-455.
NEPREMIČNINE
2-sobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784.
Na Ljubnem ali v okolici iščem delavnico za popoldansko obrt; gsm 041/783-994.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
NOVO V PONUDBI TOTAL TV
TOTAL TV - kabelsko prek satelita lahko odslej spremljate na več televizorjih v hiši! Novost v ponudbi je tudi HD sprejemnik, ki omogoča snemanje oddaj in previjanje nazaj, če ste kaj zamudili. Pokličite nas na 041 208 968, smo pooblaščen monter za Total TV, izvajamo pa tudi priklope na digitalno zemeljsko DVB-T.
Antene Cerar k.d. Podvolovljek 29, 3334 Luče PRVENSTVO SAMO ZA NEŽNEJŠI SPOL
V času nogometa se lahko v solnem templju razvajate s 20% popustom. Ugodnost velja za čas od 11.6.2010 do 11.7.2010, za ženske in najstnice starejše od 12 let. Gsm 031/788-881.
Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEC Franc 041/606-376.
GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje.
MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje.
GENERALNO ČIŠČENJE
stanovanjskih in poslovnih prostorov in objektov, zimskih vrtov, steklenih površin, oblazinjenega pohištva, tepihov, poliranje marmorja, granita, čiščenje in zaščita fasad, čiščenje in zaščita vseh vrst naravnih in umetnih kamnov... 031 887 587.
Clean way, profesionalno čiščenje, Cesta IX 17, 3320 Velenje.
7777
Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00
Tel.: 83-90-790
savinjske@siol.net
- vezave diplomskih nalog
(srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico)
BARVNO
-	izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...)
-	plastificiranje
- grafično	in ČRNOBELO
oblikovanje	TISKANJE
Ljudje in dogodki, Oglasi
iti, ko mije sosed dejal, naj odpeljem na ik star šiviljski stroj, sem to skorajda res sto-iloženega na avtomobilski priklopnik sem in pogledal, kaj mu sploh manjka. Z malce
usnja in
Starih stanil
Zadnjega srečanja se je udeležilo m ;to lastniki klobukov, ki so se družili ob ; irijatelju Franju Marovtu, vse bolj prepo; ilaninskem pastirju in zelo priljubljene leu zgornjesavinjskih planin in gora. I «voi Vresa iz Prevalj, zaigrali so harm' [oroške, ob lovskem golažu in malico i lika je nedavno srečanje na Golteh taki 3 vse popoldne.
Tekst in foto: loži
Smrekovcu pred tri metežu na Travni
:ra"	ovt - »Nackov« razveseljuje
ijat*	sstnoročno sešitimi kožnimi
klobuki.
srečanju povedal donator vseh klobukov Fr< Marovtz Ljubnega ob Savinji.
GORENJE GOSTINSTVO D.O.O
RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA
TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10
E-POŠTA: info@hotelpal<a.com
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
		jBfMÌm i-T', -iT/- ~		
P'*'*!				
		WÈ rW ^Mi^	ifiKISSS	
.IK ft '■				
T	f i?	ft	p
			■ i;
			
			Lui
s, <			
1 ■"			
Izkoristite akcijsko ponudbo in kupite svoj model retro superg Adidas Originals!
Celje - skladišče D-Per
7/2010
5000025719,26
COBISS s
ROMA
Julijska akcija
Poletje Sonce Sončni žarki
Neobremenjeno uživajte na soncu!
SIMPLE
Vsako sredo fen frizura
Bluza z dolgimi rokavi, brez pasu, tudi v rumeni barvi, lan/bombaž; št. 36 - 50. Namesto 29,99 samo 15,00 €
Velja do razprodaje zalog.
V terminu od 19.6. do 16.7. vsako sredo od 9:00 do 12:00 FEN FRIZURA za samo 9,90 eur.
samo
MOBTEL	g
Vroča ponudba	p	_
Mobitel Nokia 7230 odlikujejo kompaktna oblika, izvrstna kakovost izdelave in dober občutek, ko ga držite v rokah. Z namensko tipko za sprožitev fotoaparata z ločljivostjo 3,2 milijona slikovnih pik in 4-kratno digitalno povečavo ujemite posebne trenutke, ko ste na poti..
velejapark
NAJBOLJŠO PONUDBO ZA VROČE POLETNE DNI NAJDETE V VEČ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU.
www.velejapark.com