214. številka. Ljubljana, v torek 17. septembra. XXIL leto, 1889. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan i?eier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., trn jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa ie po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfe frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Tužna Koroška. Iz Kanalske doline na Koroškem 16. sept. Z opravičeno bojazuijo zremo koroški Slovenci v bodočnost, ker prepričani smo, da nam pod sedanjimi razmerami in Taaffejevo vlado ni prerokovano druzega, nego pogin. Slovenskim Korošcem vrgla se je vrv okrog vrata in že čutijo, kako se jim ista neusmiljeno zadržuje. Kamor se obrne uboga tukajšnja slovenska para, povsod gluba ušesa; kamor pogleda, povsod zaničevanje in psovanje. Prošnje za slovenske šole, katerih mnogo se je že uložilo in katere so obredle vsa kota uradoij od Celovca do Dunaja, ostale so vse brez uspeha in mi smo danes pod sedanjo vlado glede slovenskih Sol na slabejšem, nego so bili naši predniki pred 30 ali 40 leti. Naša deca se s pomočjo nemških dol in učiteljev z vso hitrostjo ponemčuje in ako zapelje pot koga v slovenske kraje, čuje le še po starane ljudi slovensko pozdravljati, dočim je mladeži po učiteljih vsako slovensko pozdravljanje strogo prepovedano in Že se drznejo celo okrajni Šolski nadzorniki o našem jeziku izražati naravnost proti učenkam in učencem, da je „baurisch und schieeh". Naši najboljši možje vsled tega obupavajo nad delom, ker vidijo povsod le neuspeh svojega krvavega truda. Možakom, ki stojijo v državnih, deželnih ali občinskih službah, je strogo zabranjeno, udeleževati se shodov in shajati se z nezavisuiini Slovenci, kratko rečeno, na Koroškem dela grozni aparat z vso silo na to, da bi ugonobil oni živelj, ki se še čuti Slovenca in se zaveda svoje slovenske narodnosti. Temu aparatu je prištevati vse urad-ništvo od najvišje pa doli do najnižje osobe. Za to uplivno armado sledi jednoglasno učiteljstvo in hlap-čoni raznih tovarn in fužin. Poleg teh so neutrud-ljiva v delu za nemštvo razna mnogoštevilna pevska in gasilca društva in konečno še „Đauernbund", kateremu je stoprav pred kratkim za njegovo uspešno delovanje, najbrže ker pomaga z vso silo zatirati slovenski Živelj na Koroškem, izrekel priznanje sam naš deželni predsednik Schmidt-Zabierow. Nasproti tako odločni in uplivni sili bojevati se, ni mala stvar, in Slovenci na vseh LISTEK Primorski sprehodi. IV. Po obmorskih vinogradih. Vidite, gospod urednik, tak Vam je človek-optimist! To sem Vam zadnjič koval v zvezde tisto Liburnijsko „Arkadijo", da ste mislili, da sem bil zašel v kako Stritarjevo »deveto deželo". Ali, ko sem se pozneje ozrl nekoliko pozorneje okolu sebe in si ogledal ondotno ljudstvo ter njega bivališča, življenje in socijalne razmerje, uvidel sem, da biva i v tem arkadijskem raji brižen narod-trpin . . . Tu mi pride na misel, kako me je na Vrtov-Cevi slavnosti jeden govornikov, ko sem bil nazdravil vprelepi Vipavski dolini", zavrnil, rekše : „Lehko je napivati lepoti Vipavske doline prijatelju Kretanovemu, njemu, ki se pride sprehajat po dolini gori in doli za dva, tri dni, ali, ko bi mu kdo rekel: na „pikon*, pa idi kopat kršne naše gorice, minilo bi ga menda opevanje »predivnega podvznožja Nanosovega . . .M Nu da, res je! Stvarnik me je oblagodaril s precejšno porcijo optimizma. Navzlic vsem bridkim krajih Koroške v kot potisneni, z davki dvakrat preobloženi, preganjani prezirani ter vsestransko zasledovani in ovajani, nahajajo se od dne do dne v težavnejšem položaji in mnogo naših nekdaj najboljših možakov, ki so imeli jekleno voljo, neutrud-Ijivo vztrajati v borbi in delati na to, da priborijo narodu slovenskemu, kot ravnopravnemu narodu v Avstriji, onih pravic, ki mu po božji in cesarski postavi pristojajo, joli so se pomikati, obupajoč nad vsem svojim delovanjem, v ozadje ali v takozvani zasluženi pokoj in mir. Da pa našemu že itak bridkemu trpljenju postavi še trnjeva krona na glavo, videti je, kakor vsa znamenja kažejo, da se bode zoper nas Slovence na Koroškem napovedala vojna poleg gori omenjene armade tudi še od strani cerkvene oblasti. Ratijki Škof dr, Funder, sicer Nemec po rodu, je vender uvideval potrebo, da mora računati s slovenskim življem na Koroškem, ako hoče, da ostane isti zvesti član svete katoliške cerkve ter se ne oklene tako pogubnih liberalnih načel, kakoršne gojijo naši nemško-liberalni prostozidarji. On je navadno pri svojih vizitacijah in birmanji po slovenskih krajih dežele skrbel, da je bila propoved slovenska, ker je dobro vedel, da ne gre slovenskega ljudstva, ako se hoče doseči kaj uspeha, mučiti z nemško propovedjo, katere ljud ne razume. To, seveda, je vse drugače sedaj, ko je prišel na Krški škofovski stol dr. Kahn, ki ni samo Nemec po rojstvu, marveč tudi po duhu, in ki propoveduje, kamor pride, sam — po nemški, ne oziraje se na to, li Slovenec njihove besede razumi ali ne. Poleg tega se je mož pred časom baje jako čudno izrazil o naši Ciril-Metodovi družbi in njenih podružnicah proti nekomu, ki ga je hotel o istih bliže seznaniti ter se celo mrdal nad tem, da se Slovenci naudu-šujemo za Škofa Strossmayerja. Dalje si je oskrbel v glavno mesto Celovec duhovnike jezuite, same trde Nemce (jeden je celo Luksemburžan), katerim mrzi vse, kar je slovenskega. Postavil jih je na Čelo duhovnemu semenišču baje zaradi tega, da ohladijo češke in slovenske bogoslovce v njihovem prenapetem (!) narodnem mišljenji. V Celovec, kamor dohaja iz okolice mnogo Slovencev k cer- izkušnjam, vidi se mi ves svet še vedno nekam z rožnato žarijo oblit. Ni čudo torej, da ne spadam k one vrste potnikom, kateri motrijo vsak kraj zgolj s temne, neugodne plati, niti mej tiste poto-pisce, ki mislijo, da so Bog \6 kako duhoviti, ako na vsako stvar, ki jim pride pred nos, zabavljaju. Jaz ne gledam sveta z — želodcem ter ga tudi ne sodim z neokretnih — poštnih vozov ali pa s pretrdih — postelj: ne samo tam, kjer se dobro je\ ugodno včzi in mehko spi, temveč svet je lep povsod — seveda, kak wcommis-voyageur", ki mora paziti, da se pri računjenji potnine ne ušteje za kak korak, pač nima pogleda za estetično sliko vitost pokrajinsko. S tem pa nikakor ne trdim, da ni krajev, absolutno pustih in odurnih, v katere se pri vsej rožnoglednosti ne morete zaljubiti. Toda dotični zavračevalec moje napitnice Vi-pavskej dolini je pravo pogodil! Mej ogledovanjem in obdelovanjem kakega kraja biva gorostasen razloček. In taka je tudi z Liburnijsko mojo „Ar-kadijo" ! Lepa Vam je, prekrasna ter neopisljivo slikovita ta z nevenljivim rastlinjem prepredena Li-burnija, da se nje ne morete dovolj nagledati! Toda kamenita njena tla so porošena s potom in solzami, in prebujni nasadi po njej so izvabljeni iz plitve, mej pečevjem nasipane zemlje s krvavimi žulji! kvenim opravilom in mej letom do 2000 in Še več tudi k spovedi, uvidel je mil. knezoškof potrebo, v zadnjem času nastavljati samo nemške duhovnike. Do sedaj je bila hvalevredna navada, da je bil nastavljen v cerkvi pri sv. Duhu duhovnik, popolnoma vešč obeh deželnih jezikov, in v mestni farni ter v stolni cerkvi po jeden kapelan, ki sta morala biti poleg nemškega zmožna tudi slovenskega jezika. V najnovejšem času se je tudi to predrugačilo in za ogromno Število okoličanskih Slovencev zadostuje naj v Celovcu le jeden kapelan mestne farne cerkve, ki je povsem zmožen slovenskega jezika, dočim bo je nastavil pred kratkim v stolni cerkvi kapelan z imenom Kugler, ki je nestrpljiv zoper vse slovensko, je z dušo in telesom unet pristaš nemško-nacijonalne stranke ter se je Že, ko je Še bival v bogoslovji, odlikoval s svojo strastjo prav posebno zoper svoje kolege slovanske narodnosti. Nekateri celo trdijo, da je bil dopisovalec „Fr. Stimmenu. Gori navedeno pa nas naudaja še z drugo bojaznijo, namreč da se bodo v bodoče naše vrle slovenske duhovne moči prezirale ter se imenovale tudi Krškim kanonikom le take osobe, ki so si napisale na Čelo svoje trdo nemško prepričanje. Pa še nekaj! Ko se je nedavno Bnovala podružnica sv. Cirila in Metoda za Črno in okolico, vzd-ihnil je baje knezoškof dr. Kahn proti duhovniku, ki ga je ravno nekaj dnij pred tem obiskal, nejevoljno: „že zopet novo društvo, katero nema nobenega namena in le razburja in razjarja Nemce na Koroškem. Jaz sem bil že blizu na tem, da bi bil slovenski duhovščini udeležbo na shodih te družbe prepovedal." Tako dr. Kahn, knezoškof Krški! Nad vsem tem se nam pa ni čuditi, ako pomislimo, da sta pri njem „persona grata" c. kr. deželni predsednik Schmidt-Zabierovv in c. kr. dež. šolski nadzornik dr. Gobane (nekdanji bivši njegov kolega na srednjih šolah v Gradci), katera mu vedno vse tako na uho trobita in naše gibanje v takej luči slikata, kakor njihovim razmeram najbolje ugaja. Tudi se imamo jedino le energiji naše slovenske duhovščine zahvaliti, da se ni že zauka-zalo po slovenskih krajih v verouauku poučevati Da! Lepo je videti vse to košatovejno drevje, s trsnimi venci opleteno. Prijetno se Vam je sprehajati pod senčnimi latniki ter si napajati oči s sočnim zelenilom bujno razstočega južnega ovočja, zlasii na jesen, o trgatvi, ko Vam z desne in leve plati ponujajo grozdja ter Vam s smokvami in breskvami naložijo vse žepe, da jedva nesete. Ali, gospod urednik, koliko je stalo truda, predno se je tii na pusti, skaloviti obali nasadil ta malone vedno zeleneči vrt, o tem Vam pripovedujejo upog-neni, povse zdelani životi in prepereli, globoko nagubani obrazi tukajšnega prebivalstva, zlasti pa tisti po pretežkem tovorjenji razpločeni, obglojeni ženski hrbtovi . . . Ko bi d. pr. katerega izmej naših Muropoljcev, ki tako rekoč plavajo v prhki in rodoviti zemlji, v kateri z Dijogenovo svetilnico^o belem dnevu ne najdete kamenčka; ko bi, pravim, jednega izmej teh razvajenih naših rojakov, kakor svoje dni proroka Habakuka s polja v Danijelov levnjak, prenesel kak angelj, recimo na Kras, tja doli v kršno Dalmacijo ali pa tu sem v skalovito Primorje, zagotavljam Vas, da bi se mož razjokal na ves glas. Kajti, dočim mu je tam doli ob zeleni Muri na porabo nepreglednih zemljišč, katera jedva poseja iu obdeluje, moral bi si tukaj šele skalovje s smodnikom po- na podlagi dvojezičnih, to je nemško slovenskih katekizmov, ker bi bil knezoškof dr. Kalin gotovo rad videl že iz tega namena, da bi bil ustregel in bi se s tem prikupil gori navedenim dvem dostojanstvenikom. — Znano bode tudi še marsikomu, ki redno prebira časnike, da je o svojem času naš knezoškof obljubil, da si hoče priučiti slovenski jezik. Učil se ga je, kakor sem čul nekaj tednov, potem pa opustil vse učenje v nadi, da bode tudi z nemškim jezikom lehko Slovence na Koroškem straboval. To je že stara pesen pri vseh onih, ki žele splezati po lestvici navzgor, a ko so se jeden-krat mehko usedli, jim je učenje slovenskega, to je narodovega jezika deveta briga. Najbrže se bode tudi opat M u mi k hotel posvetiti učenju slovenskega jezika, dokler ne postane škof Lavantinski, potem pa bode trpiučil muogobrojne slovenske Štajerce istotako z nemščino, kakor jih trpinči naš knezoškof dr. Kahn v veselje naučnemu ministru Gauču, katereinu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se nam pošiljajo taki škod, in v nadi, da morajo Slovenci poleg svojega jezika umeti vsi tudi še nemški jezik, dočim je Nemec s svojim samo jednim jezikom že povsem dovolj podkovan in oskrbljen. Za danes naj zadostujejo te vrstice, in ker s tem nisem še vsega povedal, bodem Vam rad v prihodnje naznanil še kaj več o našem gibanji na Koroškem. Tudi Vam imam poročati, da je nekaj naših slovenskih dijakov imelo letos misel, posvetiti se duhovskemu stanu, a ker si ne želijo pod sedanjimi razmerami ostati rob vse svoje žive dni in si tudi ne pustijo kratiti svojega slovensko-narod-nega prepričanja, premislili so sa ter se bodo posvetili juridičnej stroki. Ako jim Bog da srečo, bodo mogli jedenkrat kot slovenski odvetniki, ko bodo imeli lehko proste roke v svojem delu, narodu svojemu več koristiti, nego pa bi mu mogli hasniti kot duhovniki, katere sme dan danes škof, in poleg njega tudi še dr. MahniČ, ako njima ne ugajajo, preganjati ter jim konečno napravljati grenkih ur in brezštevilnih zaprek. Gibanje na Koroškem treba pa je motriti paznim očesom in ako bi se take maroge prikrivale narodu, kakeršne so se jele pojavljati v zadnjem času pri nas, podpirane od me-rodajnih in uplivnih osob, razpasti bi moralo do-Bedaj z veliko težavo sezidano narodno poslopje samo ob sebi in v vedno škodo skupnega našega slovenskega naroda. Torej pozor ! M—k. Politični razgled. Notranje ustile svoje) usodi vse vlasti zaradi lastnih partikularnih interesov. V imenu pravice, svobode in ljubezni do bližnjega apelujemo v prid Krete, katere prebivalci so izročeni najhujšemu mučeništvu ter so prisiljeni zapuščati domovino svojo. Ne dvomimo, da v našem veku napredka, ko se ne trpe vhč srednjeveške krutosti, nikdo ne more ostati ravnodušen v očigled uničevanju kristijanskega prebivalstva krečanskega, ki je, dasi je v večini, izročeno mohamedanskej manjšiui, kateri so pa v zasmehovanje pravice obla-stva dala orožje in jo na vse načine podpirajo. Podrobno 8|)omenico o vseh zločinih in grozovitoKtih. ki so se zgodile na Kreti, priobčimo v kratkem Predsednik D N. Bacaris" po tem pa sledi še 12 podpisov. Na Samoi je pričakovati v kratkem novih nemirov. Saraojci žele, da se vladanje izroči Mi staafi, kateri je dovolj odločen, da bode pregnal Nemce. 95 odstotkov Samojcev je Nemcem sovraž nih Nemci se prizadevajo na vse krip'je, da bi postal kralj njih ljubljenec Tamasese Nekateri bi pa radi za kralja Malietoa. Kralja bodo Samojci sami volili, a baš tedaj utegne priti do izgredov proti Nemcem. Dopisi. Iz Rilmlce na Dolenjskem 15. septembra. [Izv. dop.] Kakor druga leta, tako je tudi letos prišel naš državni poslanec g. prof. Fr. Šuklje poročat svojim volilcem o svojem delovanji v državnem zboru v preteklej sesiji. Dočim je to, kakor so nam slovenski časopisi poročali, v drugih mestih je nad ono-le duplino v senčni šator. Sploh tukaj trsje, zbok presilne burje ne rase, kakor u pr. v Slovenskih Goricah in po Dolenjskem: po konci sto ječe ter s slamo na šibke kolce privezano, ali kakor na Ogerskem, v Srbiji in po Dalmaciji: nizko ob tleh svobodno v panoge razraslo, temveč tukaj Vam je vsaka rozga trdno pripeta, bodisi na latnike ali pa spletena v dolge vence, ki se zvijajo z drevesa na drevo v nepretrgani vrst;. In kakor veare, tukaj vinogradi neso kakor pri nas, posebej, zase opredeljeni, nego tu Vam je vse križem pomršano in prepleteno ter na jednem in istem prostoru gorica, njiva, sadovnjak, zelnik itd. In tak vinograd ovočnjak Vam je vsa Bršeška okolica, kakor splnh vsa isterska Ltburnija. Zdaj pa pomislita, da vse te umetno ustvarjene vrtove obdelujejo večinoma — ženske, kajti možje, kakor naravno sploh vsi Primorci, brodarijo in jadrajo širom brezmejnega morja — — gospod urednik! tu sem Vas privedel do jako pomenljive, rekel bi, do najbridkejše postaje na križevem potu v življenji naših Primorcev, in to si ogledava, na lici mesta, na — prihodnjem sprehodu. V Ljubljani dne 16. septembra 1889. Prostoslav Kretanov. na Dolenjskem že poprej storil, sklical je bil za Ribnico danes svoj volilni shod ob 4. uri popolu-dne v salonu restavraterja g. Antona Arka. Že druga leta kazalo se je m čno zanimanje, mnogobrojna udeležba pričala je, da se tukajšnje prebivalstvo zaveda svojih pravic in zanima za dr-žavnozborsko delovanje svojih zagovornikov, vender trški volilci nikdar neso v tolikem številu k volilnemu shodu prišli, kakor ravno danes. Ako izvzamemo nekatere posamičnike, zbrali so se ob naj)ovedani uri vsi uradniki, trgovci, posestniki, obrtniki in rokodelci, prišlo je mnogo zavednih posestnikov in kmetov iz okolice, s kratka: volilnega shoda udeležila se je vsa tukajšnja inteligenca in vsi volilci. Mej navzočnimi bila je tukajšnja duhovščina zastopaua in tudi državni poslanec gosp. kanonik K. K l u n bil je prisoten Volilni shi.d je z vsklikom imenoval gospoda Frana V i š n i k a r j a, c. kr. okrajnega sodnika in deželnega poslanca, svojim predsednikom. Gospod Višu i kar otvori zborovanje s tem, da naznani, da je namenjen naš državni poslanec g. profesor Šuklje poročati o svojem delovanji v državnem zboru za preteklo leto in mu podeli besedo. — Vsega govora, kateri je skoro IV4 ure trajal, podajati, bilo bi ne le preobširno, ampak moral bi marsikaj ponavljati, kar 8ino v zadnjih dneh itak v slovenskih časopisih brali, ko smo čitali poročila o njegovih drugih shodih, katere so poročevalci na drobno popisali. Zato naj omenjam samo toliko, da je govor razpravljal: zakon o novem vojnem zakonu, o dednem pravu, o državnem proračunu, o davčni reformi, o dolenjski železnici, o strankah, ki so se o zadnji deželnozborski volitvi na Kranjskem pokazale, o njegovih političnih nazorih, o istinitih in moralnih uspehih, katere so v zadnjem letu slovenski državni poslanci dosegli, ter o nazorih, katerih se govornik misli v prihodnje držati. Vzlasti glede doleujske železnice čuli smo z veseljem, da se to za našo Dolenjsko tako pereče vprašanje sicer polagoma, a z vedno večjo sigurnostjo uresničenju bliža. Ker smo doslej le kot pre-živo nadejo zmatrali, sprevideli smo, da ima že trdno podlogo, in da bode gospod poslanec v tem oziru še nadalje jekleno deloval Kakor nas je to presenetilo, ravno tako smo se oveselili, da se na to deluje, da se bodeta naši hišni obrti „lončarija in lesna obrt" na podlagi izvežbanih strokovnjaških šol povzdignili. Soglasno votirali smo svojemu državnemu poslancu g. prof. Šukljeju — na predlog g. Fr. Viš-nikarja — popolno zaupanje z njegovim dosedanjim delovanjem v državnem zboru, popolnoma prepričani, da imamo v njem najboljega zagovornika in zastopnika naših interesov in popoluoma strinjajo se z njim, da boderao odobravali njegov pristop k opoziciji proti vladnemu sistemu, ako bi narodna čast to od njega zahtevala. Ker ni nihče navzočih kacih pojasnil zahteval niti kaj predlagal zato je predsednik zborovanju g. Višnikar volilni shod zaključil okolu 5l/a ure. X Goriškega 15. septembra. [Izv. dop.] Znano nam je, da „Soča" dobiva od raznih stranij dopise, ki govore o naših bodočih deželnih odbornikih. Ker „Soča" doslej teh dopisov objaviti neče, prisiljeni smo v zunanjih listih prositi prostora. Tržaška „Edinost" priporoča za prihodnji deželni odbor dr. Antona Gregorčiča proti dr. Nikolaju Tonkliju, ki je kandidat starejšega brata in njegovih pristašev, katerim je več za osobo mari, kakor za stvar. Nam je to do cela neumevno, kako more to komu na um priti, da išče in stavi proti dr. Antonu takega konkurenta. Ko bi Bi bila ta dva gospoda v vseli stvareh ravnorodna, ali pa da bi bila razlika le mala — no, v božjem imenu ! Ali razlika je vender le prevelika. Tega tudi najhujši protivnik dr. Gregorčiča in najognjeuejši pristaš dr. Nikolaja tajiti ne more. Dr. Gregorčič je mej vsemi poslanci najpopularnejši in najpriljubljenejši, ker je najdejavnejši. On bi bil voljen v deželni zbor, kjerkoli bi nastopil kot kandidat. Tudi na Tolminskem volili so ga možje soglasno in z naudušenjem, dr. Tonklija ml., pa le za to, ker drugega kandidata ni bilo. Kaj porečete zdaj, Tol-minci, ako vaš poslanec ,za silo" izpodrine poslanca vašega prepričanja in naudušenja? Obžalovali pač boste, da ste onega sploh poslali v deželni zbor. Mi sicer gg. poslancem velevati moremo in jih vezati ne smemo, ali nadejamo se, da se bodo ozirali na želje naroda in da nam dajo onega deželnega odbornika, o katerem smo iz vse duše prepričani, da bode za nas najbolje delal in skrbel jn ta je naš dr. G regorčič! Hribovec. —. Izza gozda, v septembru. [Izv. dop.] (S e p te m b r i j a de). Gospod urednik, dolgo se že nšsva videla! Čas je že torej, da Vas zopet jedenkrat obiščem, s peresom seveda, saj to je dovolj; „izza gozda" obiskati Vas osobno, to ni „kar tako", kot bi prišel — recimo „s Trnovskega pristana", — zatorej bodite veseli, da Vas ne pustim na cedilu, marveč brkljam na vseh straneh, da prezračim zakajeno in zaprašeuo zakotje, ki ga polni različen „materijal — stare in nove zaveze" ! . . . Torej: Dajte mi malo duška, da se oddahnem, in ne bodite tako »polovičarsko velikomestni", da ne pride naše pribežališče — „Slov. Narod" kar čeloma ob — „kredit" ! . . . Barometer je zadnji čas pri nas močno „palu, zlezel je nizko, pa vreme tudi, z vremeuora pa tudi mi! Nu, kakoršni časi, taki ljudje! ... V najlepšem „cvetji" sta pri nas: — „g\idiafttt, Zagreb Škega Sterna različna kvaliteta, iu pa — socijalen — separatizem, sicer pa je zaznamovati še obilo „taužent rož", ki Vam jih opišem in opisal bodem, ne da bi zahteval kak „odium cum dignitate", ka-keršnega je dobil naš bivši „paša", ki je „škilil" na „honor cum cruce aurea", dajal svoj komando v podobi pesti, s temi usajal drevorede, i. dr. v., slednjič pa jo „pobrati1 moral — „sine — cruce". pa tudi „sine — dignitate" ! — A kaj Vam za to; mi, ki Hino morali drevesa saditi ! Kar sem rekel, to sem rekel: „G'scliaft je nekaterim ljudem sveti stvar, potem pride na vrsto Zagrebški Stern, potem pa - brezbrižnost za raz-cvit socijalnega življa! No, če preostaje kaj časa, da se govoriti tudi o trgovini, kako nadvlada v tej les izvažan iz Galicije, domač izvoz, potem Bplošno — o „spekulaciji", in slednjič, — dalo bi se govoriti o lokalnih splošnih razmerah, ki so povsem uprav po turški faconi ulite, te s tem razločkom, da jih ne ureja še kak turšk bej, temuč čisto navadni „g'scbaftsmilnner" od — „to-stran gozda". — „To pa to!" dejal bi moj časnikarski kolega „s Trnovskega pristana" . . ., kaj več kot „to", povedal Vam bodem — jaz prihodnjič! Domače stvari. — (O blagosla v ljanj i nove cerkve v Sarajevu) čitamo v „Obzoru", da jo je blagoslovil Mostarski škof Buconjič, govoril pa nadškof Stadler. Sprevoda udeležil se je baron Appel z vsemi oblastvi in nad 10.000 katoličanov in zastopnikov vseh katoliških občin v Bosni in Hercegovini. Mej govori pri obedu bil je govor vladike Stross-mayerja vsprejet z burnim odobravanjem. Poudarjal je potrebo sloge mej vsemi veroizpovedanji v deželi. — (Iz Ljubljane) piše nam gospod, kise je pred par tedni vrnil s Pariške razstave: „Sve tovna razstava v Parizu, ki visoko nadkriljuje vse druge dosedanje razstave, kaže obiskovalcem, na kako visoki stopinji stoji narod francoski, ki je in ostane prvi v Evropi. Umetnosti in znanosti se na Francoskem najbolj razcvitajo in ni ga obiskovalca, ki bi se na razstavi ne bil česa priučil in razširil si duševno obzorje. Zaradi tega začel sem premišljati, kako koristno bi bilo, ko bi se nekoliko po-bližje seznanili s Francosko, da bi nam ne bila tako tuja, kakor nam je bila doslej. Zlasti bilo bi priporočati, da bi naši imovitejši dijaki , ki neso zavisni od Knalfl.ivih in drugih ustanov, pohajali v Pariz, kjer so za vse vede izvrstne stolice z najboljšimi veščaki na čelu. Fraocozi sami se zato jako zanimajo in ustanovili so društvo „ Coni i te de patronage des etudiauts etrangers a Pariš." Temu društvu je namen moralično podpirati dijake inozemce, ki bi prišli šolat se v njihovo krasno prestolnico. Kako se v Parizu vse zanima za učečo se mladino, razvidel sem iz izvestja, ki ga je izdalo dijaško društvo „Association geuerale dea etudiants de Pariš". V izvestji uašteti so imenoma vsi redni in častni člani. Rednih članov je nad 2500, častnih pa več stotin, mej njimi pa nu.j-odličneji učenjaki in državniki, bivši in sedanji ministri itd. Ko bi kdo naših mladeničev le par tečajev poslušal v Parizu, bi bilo to zanj in za bodoči njegov delokrog gotovo velicega upliva, zato prosim, da dovolite tem mojim dobrohotnim vrsticam potrebnega prostora". Tej želji smo tem raji ustregli, ker je rečeni gospod izrekel zares umestno besedo. Nasvet njegov je uvažanja vreden in jako koristno bi bilo, ako bi se vsaj deloma praktično zvajal. — (Na gimnaziji Ljubljanski) upisanih je začetkom tega šolskega leta 860 d.jakov, ki se po razredih deld tako: I. a (nemški oddelek) 27, slovenski oddelek 181 (mej temi 18 repetentov, 1G3 novo ustopivših), II. a oO, II. b 49, II. c 56, II. d 35; III. a 28, III. b 51, III. c 43; IV. a 17, IV. b 41, IV. c 37; V. a 45, V. b 53; VI. a 27, VI. b 29; VII. 45; VIII. a 28, VIII. b 38. Lani bilo je začetkom leta na vsej gimnaziji 900 dijakov, v prvem razredu pa 251, torej se je letos število znižalo za 49. — („Slovenski Pravnik") prinaša v 9. Številki naslednjo vsebino: 1. Prof. Vojnović: Nova teorija o temelji zaščite posestne. 2. O notarjih ali beležnikih. 3 Dr. Fr. Zupauc: Iz sodno-zdravniške prakse. Obtežujoče okolnosti § 155. kaz. zak. Obtožujoče okolnosti § 156. kaz. zak. 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: Realna sodua pristojnost pa privilegovana sodna pristojnost A. Brumen: Kazensko pravo: Zanimivejše obsodbo v obrano zakona (§ 33. in 292. kaz. pr. r.) (Konec) 5. A. Kupljen: Male pripoinnje k načrtu občinskega reda in deloma občinskega volilnega reda za vojvo-dinjo kranjsko, ki je vis. deželnemu zboru v pretres izročen. 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti. — (Poročil) se je včeraj g. Ivan J e b a č i n, trgovski poslovodja, z gospodičino Minko Traunovo z Viča. — (Starinske najdbe.) Izkopan je rimskih grobov na Marije Terezije cesti se nadaljuje, a vsi grobovi so si jednaki, kakor krajcar krajcarju. V sarkofagih ne nahaja se nič druzega, nego več ali manj razdrobljene in prhle kosti. Doslej neso dobili niti najmanjšega nakiti, nobenega orožja, sploh ničesar, kar se navadno v takih grobeh nahaja. (Pri 25 letnici nemški b turnarjev v Beljaku) zastopali so Ljubljanska turuarje : Znani Dornik kot zastavonosec, hranilnični uradnik Dzimski in pa c. kr. profesor Gratzv. Ti so bili sploh najstarejši, vse drugo je bilo mlado^ jako mlado. Iz Knittelfelda pripeljala se je peščica turnarjev v vozu, na katerem je zapisano: „45 Mann — 6 Pferde". Vseh udeležencev bilo je z domačimi vred kacih 50, sploh pa vna jietindvaj-setletnica bila jako pohlevna in se petindvajsetletnim „Sokola" Ljubljanskega niti primerjati ne more. — (Nova knjiga) V „Narodni Tiskarni" izšel je ravnokar: „ Kazenski zakon o hudo delstvih , pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852 štev. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862 št 6 diž. zak. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. I. natis. V Ljubljani 1889. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. 426 str. Ta knjiga, ki bode vsem pravnikom in tudi širšemu občinstvu izredno dobro došla, je prvi zvezek „Zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku", katera izliaia v dobroznani Manz-ovi obliki. — (Vreme.) Včeraj in danes brije prav ostra sapa in temperatura se je jako znižala. V Trstu in Istri je še huje. Zaradi neugodnega vremena izostali so nedeljski izleti, veter pa je preobrnil par čolnov, ne da bi se bil pri tem kak človek ponesrečil. — (Z Zidanega mosta) se nam piše: V noči od petka na soboto vršil se je blizu Loke grozen čin mej cigani, katerih se je tolpa priklatila in ušatorila v kozolci blizu Loke. Trije cigani šli so v vas, v krčmo Kuafličevo ter so ondu godli Zaslužek bil je menda doher, kajti napili so se tako, da so se domovgrede sprli in stepli. Nasledki boa bili so grozni, kajti cigan Gartner rabil je nož in svoja tovariša Ambroža in Rajka Grila tako oklal. da sta v soboto oba umrla. Zlodejec je zbežal in žandarmi ga doslej Še neso dobili. Proti ciganom izdalo se je že mnogo naredeb in predpisov, a žal. vsi se menda premlačno izvajajo, zato se teh neljubih gostov ne moremo znebiti. — (Vabilo.) »Podružnica sv. Cirila in Me toda za Beljak in okolico" bode imela v nedeljo dne 22. septembra 1889. 1. shod na Dravi v gostilni gosp. Fr. Gailerja (Kreuzwirth) s sledečim dnevnim redom: 1. Govor načelnikov o namenu in važnosti družbe sv. Cirila in Metoda. 2, Poučen govor. 3. Deklamacije. 4. Prizor: nAli smem Slovenec k.iti?" 5. Domača zabava, pri kateri se bode še marši katera pametna, pa tudi šaljiva povedala. — Vrh Loški pevci bodo pa družbo razveseljevali s petjem lepih domačih pesnij. Začetek ob 3. uri popoludne. Pri ustopu se bodo vsprejemali novi udje. Letniki plačajo 1 gld., podporniki pa najmanj 10 kr. Da se tega shoda udeležijo udje in prijatelji naše družbe v velikem Številu, vabi najuljudneje načelništvo. — (Dijaška kuhinja na Ptuj i.) Za šolsko leto 1889/90. so darovati blagovolili: ČJ. g. Meško Jakob, duh. svetovalec in župnik v Št. Lovrenci v Slov. Gor., 5 gld.; č. g Šuta Rupert, dekan Vavrški, 5 gld.; č. g. Siuko Jožef, kaplan Št. Ja-kobski v Slov. Gor. 2 gld.; g. dr. Š-flrer J. zdravnik na Ptuji, 10 gld.; Neimenovan 2 gld. Vsem blagim dobrotnikom prisrčni: „Bog plati!" Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan in župnik na Ptuji. — (Pri nad sodišči vSerajevem) je razjdsano mesto sodiškega svetnika kot pomožnega referenta. Plača 1800 gold., stanarina 400 gold., priklada 1000 gld. Pri nekem okrožnem sodišči v Bosni ali pa v Hercegovini razpisano je mesto so diškega svetnika z letno plačo 1800 gld., stanarino 400 gld. in 600 gld. priklade. Prošnje do 5. oktobra tega leta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Meran 16. septembra. Cesarica iu nad-vojvodinja Valerija dospeli semkaj. Dunaj 16. septembra. V tukajšnjih bolgarskih krogih širi se vest, da predsednik so-brrnja bolgarskega v Parizu ni umrl naravne smrti, ampak, da ga je kak Cankovec ali pa kak Rus umoril. Iz Sofije pa je došla za-sobna vest, da je Stojanov umrl vsled zametanja črev. Dunaj 16. septembra. »Pol. Corr." javlja iz Belcgagrada: Po pismu na neko tukajšnjo damo, pride kraljica Natalija dne 20. septembra v Beligrad. Dunaj 16. septembra. Iz mnogih gorskih krajev, zlasti iz Karpat in od Traunsteina došle so vesti, da je sneg zapadel do podnožja. Beligrad 16. septembra. Po zasobnih poročilih odpotovala je kraljica Natalija včeraj iz Jalte v Odeso. Peterburg" 16. septembra. Namesto ruskega vojaškega atašeja v Parizu, generala barona Fredericksa, ki je za bivanja na Ha-noverskem pridodeljen carjeviču, določen je ruski vojaški ataše" v Bruslji, da se udele/i francoskih manevrov, ki se v kratkem pridno. Berolin 16. septembra. E'ovodorn atentata na Crispija pišejo tukajšnji listi jako resno ob italijanskih razmerah. Tako pravi ,,Vossi-sche Zeitung", da se ne more prikrivati, da ubožnega prebivalstva nezadovoljnost proti Cri-spiju narašča in da ga mnogi njegovi politični pristaši zmatrajo odpadnikom. Crispijev položaj je težaven. u Rim 17. septembra. Mestni zbor z vskli-kom vsprejel predlog, da se o atentatu proti Crispiju izreče obsodba in odpošlje brzojavka, v kateri se Crispiju častita, da se atentat ni posrečil. Načeloma vsprejela sta se predloga, da se trg v Rimu, kjer je Cairoli nazadnje stanoval, imenuje Cairolijev trg, in da se mu v Rimu postavi spomenik. Pariz 17. septembra. V novem volilnem oklici Boulangerjevem je glavna točka: „Naprej proti skupnemu sovražniku, proti oportunizmu !" Bazne vesti. * (Dohodki fraoc oske republike.) Tokom meneča avgusta se je v Franci|i na davkih uplaCalo, 1,356 000 frankov manj nego se je proračunato, in 3 062 000 frankov manj, kakor meseca avgusta I 1888 A vender se je v preteklih osmih mesecih preielo na davkih 24 507 000 frankov več, kakor *e je proračunalo, in 20,379.900 frankov več, kakor v prvib osmih mesecih leta 1888. * (Velikanska tatvina.) V stolno cerkev v Katamji ulomili so 7. t. m. po uoči nepoznati lopovi ter odnesli s saboj raznih stvarij vrednih nad 300 000 lir. Cerkveniki našli so zjutraj v sakristiji vse omare in shramba odprte »n — prazne. Zginili sta dve kraaui monstranci cenjeni na 200.000 lir, mnogo lepe cerkvene obleke, dragocenega na-kitja, obilo biserov in celo najdražji in uajkrasnejši rubin Ponočnega cerkvenega čuvaja so prijeli in zaprli. „LJUBLJANSKI Mtojt za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za ćetrt leta gid 1.15. JLoterijne mrečke 14. septembra. Na Dunaji: 14, 18, 16, 82, 40. V Gradci: 79, 11, 65, 86, 18. T U j ci i : 16. septembra. Pri Naliči : Gintl, M ith, Ilirschlor, Grunbc-ger, Soi-dler, Feigel z Dunaja. — Constatitiner, \Vechslnr ll Trsta. — Ehrenreich iz Urna. — Morosini iz Reuedk. — Koser iz I d rij u. Pri Slouu: Ferenchich, Milhansen, Rol!ay, V scher z Dunaja. — Dnrra is Berolina. — Ćućković iz Zagreba. — Joehman it Ajdovščine. — Sfiris Supp.lli iz Trsta. — Beer iz Celovca. — Casagrando iz Ajdovščino. — GerSak iz Ormoža. — Prevssel iz Milana. — Luchinctti I* Litica Pri avstrijskem cesarji: Klein, Perne iz Tržiča. Tri Južnem kolodvora: Stubeuwoll z Bleda. — BroBser iz l'ulja. — Freuid iz Celovca. — llannul iz Zagreba. — Abram iz Trsta. Meteorologično poročilo. 3 ča« opa-sovanja Stanje barometra v mtn. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. o. a 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 73-«3 mm. 738*2 mm. 739*5 uini. eo^c 12-0'C ol°C si. svz. dl. vib. si. vi« ja*, jaa. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 181°, za 5 8° pod uormalom. ZD-o-riSijslca, borza dne' 17 septembra t. 1. {Izvirno telegratično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 8360 — gld. Brebrna renta.....„ 84 F>0 — „ Zlata renta......,110 2) — , 60/„ marčna renta .... , H955 — „ Akcije narodne banke. . . „ 912-— — , Krenil ne akoijo.....„ 306'— — „ London...... . „ 11955 — „ Srebro........„ —•— — , Napol........., 948'/, — , C. kr. ockini....., 5-67 — , Nemake marke....., 68321 , — I 4"/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 174 „ Ogerska zlata renta 4"\......99 „ Ogerska papirna renta :•" „ . ... 94 „ 6c/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — „ Dunava reg. srečke &°/0 . . 100 gld. 122 „ Zemlj. obć. avst r. 4' „ zlati mmL listi . 120 „ Kreditne srečke .... 100 gld. 182 „ Budolfove srečke..... 10 „ 20 „ Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 „ 137 „ Trammway-druSt. velj 170 gld. a v. 230 „ dam* 83-iS 5 84 55 11<> 10 99 5 > 913 -305 25 119-70 Kupčijski pomoćnik 17 let star, želi v službo stopili v kako proda jal-nlco z inešnniin blagom v mestu ali na deželi. — Već se izvk pri nadućitelju JI. Arko-tu v Hrenovi* cah pri l'oMtojinl. (7f^—i) ZZ UJa cesarja Josipa trgu. — VELIKI MUZEJ MW za anatomijo in mehaniko s parno silo in eksperimentalno fiziko 'Je odprt vs:di dan or) mu turiste". (449—22) Omnibus za potnike mej Rakekom in Ribnico začne SI. t. ni. voziti ter se bo odpeljal vsak duu ob a. url zjutraj z Knkeka in bo dosel v Ribuico ob 9. uri zjutru) ; potom se bo vračal is Ribnice ob 1. uri popoludue ter bo dodel ob 7*/i« ,,ri Ruktik. V Novi Vusi se bodo konji prepregli, kjer bodo imeli potniki priliko počiti in okrepčati se. Skrbelo se bodo za dobre in dobro zaprte vozove ter so priporoča za obilno udeležbo •I. MOMI? v Novi Vusi pri Rakeku. (755—1) KXKXKKKtt*X*X*KKXXttttttK»mttKSIft X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx C. kr. priv. kneza Auersperg-a železniška tovarna Wm na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—f)4) kouiercnejra litega bluga, peri v velikej izberi, oguJlHC in o giijiNČnili delov, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litemu blu^a za Htavhe: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebi*ovl priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držalisČ. polževih stopnic, stresnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužin, skih naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, kleSč, fikrpcev, itd, strojnih deiov surovo litih in zlikanih, parnlb strojev do 60 konjskih sil, rastlinjakov in pavilijonov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirnlćiiih priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz plosčevine in litega Železa, turhiu po Giraidovej in Jonvalovej Bistemu po & do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in. žične vrvi, itd., strojev vodostolpule9 odvajajočlh vododržnlh strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, žaguih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne Žage in posamičnih cirku|arnih Tavoletti- in žag z jarmom, stlHkaluice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palicah in onlj iz kovanega pretopljenega železa. IV Vprašanja glede oen se hitro odgovore. Št. 15.900. mamm w (74G—3) Razpis zalaganja drv. Mestni magistrat ljubljanski potrebuje prihodu! o zimo 180 sežnjev suhih bukovih drv in vsprejema pismene ali ustne ponudbe, v katerih je natančno določiti dolgost polen in cena,