DELEGATSKl       .. ŽAROMET                  ;  ;
Ocena uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška v!etu1977
Blizu planskih predvidevanj
I. Po drugem letu izvajanja družbenega pla-iia so gospodarska gibanja v občini Ljublja-na-Šiška v letu 1977 dokaj blizu planskim predvidevanjem, vendar niso povsod ugodna za doseganje stabilnih gospodarskih gibanj. Zelo velika so odstopanja od družbenega pla-na predvsem na področju zunanjetrgovinske menjave. V družbenetn planu je bil predvi-den porast izvoza za 10 odstotkov, dosežen pa bo le za okoli 4 odstotke. Fo drugi strani pa bo uvoz v letošnjem letu porastel za okoli 22 odstotkov, predviden pa je bil za 6 od-Stotkov. Očitno je, da niso doseženi bistveni premiki v kvalitetni preobrazbi gospodarstva V smislu trajnejše in večje usmeritve v izvo-zu in zmanjševanje odvisnosti od uvoza.
Rast zaposlenih je večja od predvidene, saj se bo zaposlenost v letu 1977 povečala za prek 3 odstotke. Delitev osebnih dohodkov po re-zultatih tekočega in minulega dela se še ni uveljavila, vendar pa v delovnih in temeljnih organizaeijah že oblikujejo in sprejemajo me-rila za delitev osebnih dohodkov po rezulta-tih dela. Realni dvig osebnih dohodkov v letu 1977 bo za okoli 3,5 odstotka, v družbenem planu je bil predviden le za 2 odstotka. Pro-duktivnost bo dosegla dvig za okrog 4 odstot-ke, kar je blizu planskih predvidevanj. Ven-dar pa je to povečanje produktivnosti dela predvsem posledica ugodnejših pogojev za realizacijo proizvodnje, manj pa rezultat bolj-še organizacije dela.
Uspešno se izvaja družbeni plan na pod-ročju stanovanjske izgradnje. V letu 1977 bo v tej občini zgrajeno 1.225 stanovanj in pri-dobljenih 200 stanovanjskih enot v novem Do-mu starejših občanov.
Pomembni uspehi so doseženi tudi na dru-gih področjih družbenega standarda. Gradnja otroških vrtcev, osnovnih šol in zdravstvenega doma poteka v skladu z načrtom samopri-spevkov. Kljub temu pa so na tem področju še velike potrebe. V organiziranem varstvu je zajetih le okrog 40 odstotkov predšolskih. otrok. Celodnevna šola vključuje 9,4 odstotka učeneev in podaljšano bivanje 20,8 odstotkov, kar je visoko nad republiškim povprečjem.
Obseg zdravstvenih storitev se je povečal za okrog 12 odstotkov, začeta je tudi gradnja prizidka zdravstvenemu domu, ostaja pa pro-blem novih kadrov, predvsem z visoko izo-brazbo.
Na področju kulture in telesne kulture še vedno niso izkoriščene vse možncsti in potre-be, predvsem v delovnih organizacijah in kra-jevnih skupnostih, čeprav zaradi poudarka na množičnosti že postajata sestavni del vsakda-njega življenja delovnih ljudi.
Vidni uspehi so doseženi tudi na področju družbenega planiranja. Med delovnimi in te-meljnimi organizacijami združenega dela s področja materialne proizvodnje ni sprejelo srednjeročnega plana 10 odstotkov organiza-cij. Mnogo slabši pa je položaj pri temeijnih organizacijah družbenih dejavnosti, kjer si-stem družbenega planiranja še ni zaživel. No-bena delovna ali temeljna organizacija zdru-ženega dela s tega področja nima namreč sredrvjeročnega programa. Medtem pa so vse krajevne skupnosti sprejele svoje srednjeroč-ne plane, pri katerih pa se pojavlja vrzel v njihovi medsebojni uskladitvi z družbenim planom občine.