rN*jT«v. Poleg ^tega ima posestva v Angliji, Kanadi, Južn^ Afriki, Indiji in Avstraliji. Poleg tega . angleška vlada rrm je plačala še visdko odpravnino. EDVARD JE ZELO POTRT V IZGNANSTVU Bivši kra^j je obupan in se je postaral. — Iz njegove potrtosti ga ni mogoče zdramiti. ENZENSFELD, Avstrija, 1. decembra. — BiivŠi angleški kralj Edvard je skrajno potrt, obupan in se je vidno postaral, odkar se je iz ljubezni do Mrs. Simpson odpovedal prestolu. Vojvoda Windsor se nahaja v potrtem stanju, iz katerega ga .ni mogoče predramiti. "Celo uro je sedel danes vojvoda s sklonjeno glavo, solznih oči in z drgetajočimi mišicami na svojem obrazu, ko je prebral brzojavko, ki je dospela od Mrs. Simpson iz Cannes," je rekla neka oseba, ki je v službi pri baronu Evgenu Rot.šil- Rotšildovi vstrezajo Edvardov i želji, da ga nikdo ne moti. da bi ga predramili iz njegove potrtosti, ga nagovarjajo, da bi ž jnjimi obiskal nočni lokal na Dunaju. Toda Edvard vsak tak predlog odkloni. Da bi razvedril Edvarda, je Rotšild z Dunaja naročil f-ihn. ki kaže prizore ob njegovi odpovedi. Toda film ni imel za beljenega uspeha, kajti Edvard je med predstaivo vstal iz odšel iz dvorane. Pri večerji sta bila na gradiv Enzensfeld avstrijski municij-ski tovarnar Fritz Mandl in brat lastnika gradu Alois Rotšild, toda z ozirom na slabo razpoloženje vojvode Windsor-ja sta kmalu odšla. Vojvoda Windsor pa ni samo potrt, temveč ga 'boli tudi glava in ga trga po ušesih. Uradniki dunajskega letališča so prišli na grad, da pregledajo prostor za golf, ako bi ga bilo mogoče prenarediti za letališče. Iz tega domnevajo, da bo -za. Božie dospela Mm. Simpson z aeroplaciom. Medtem ko so uradniki pregledovali prostor, je prišel Edvard, je nekolikokrat zbil žogo, nato pa je zlovoljen zopet odšel. Vojvoda Windsor bo najbrže kupil kak grad v Avstriji ali pa na Madžarskem. Najlbolj gotovo o padli v bojih, ali pa so na fronti. VALENCIA, Španska, 3 3. decembra. — Posadki fašisti-onega aeroplana in transportnega parnika z italijanskimi vojaki ki so bili poslani na pomoč generalu Francu, ste se u-prli in izročili aeroplae "n |)ar-nik republikancem. Fašistični transportni par-nik James tL, tki je bil na potu iz Italije v Palmo na Malorki, je moštvo zavzelo in ga odpeljalo v republikansko pristanišče. Aeroplan je odletel iz Cente pod poveljstvom poročnika Jose Maria Morrano s posadko treh moz. Posadka je od Mor-rena zahtevala, da leti v Mala-go. Ker tega ni hotel storiti, je bil ustreljen i(Q pilot je pristal v republikanskem pristanišču. Koliko je bilo italijanskih vojakov na parniku, ni znano, poleg vojakov pa je ivozil tudi veliko zalogo mtmieije. MADRID, Španska, 16. dec. — Nemški in italijanski veterani so vodili napad na Pon-znelo. V teh bo-jih se je prvikrat izkazalo, da so Nemoi in Italijani v fašističnih vrstah streljali na svoje rojake v mednarodni brigadi na vladni strr^i. PROTIHDOVSKI IZGREDI NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska. 15. dec. — V Bialistok okraju je vdrla drhal v židovske trgovine ter pretepla gospodarje. Policija je posegla vmes in nekaj nasilnežev aretirala. New York, Thursday, December 17, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UB&. "Glas Naroda" (A Corporation) , Owned and Published by j 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY Frank Safcuer, Prudent__l Benedlk. Treu. Place of bualneo of the corporation end eddreeeee of above officers: IIS Wert 18th Street Bereofh ef Manhattan, Near Xwfc Ctty, N. 1 j Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE GLAS NAKODi" (Veieeof the Pe^ie) 11 Jugoslavija in ameriški Jugoslovani, Issued Every Day Except Sundays and Holiday* Za celo leto velja Kanado ........ Ea pol leta....... Za Četrt leta..... Ameriko in ..........f&00 .......... $3.00 .......... $1.50 Za New Xork aa celo leto Za pol leta.............. Za Inozemstvo aa celo leto Za pol leta . ► •. • .«..•« •7.00 43.5C $7.00 »3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo da se nam tudi prejšnje bivališče naanani. da hitreje najdemo naslovnika. _,___ Advertisement on Agreement -Glas Naroda" izhaja vsaM dan JzvzemSi nedelj le praznik«? "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 JUGOSLOVANSKA VLADA NAJ NEKAJ UKRENE "Glais Naroda" je v stalni zvezi z mnogimi bivšimi Ame-rikanoi, ki so pred loti odpotovali v domovino ter tam zastal no ostal i V V Ameriki so .prihranili nekaj denarja ter se vrnili v deželo svojega rojstva. da preži ve v miru večer svojega življenja. S (priliranjenim denarjem so nameravali popraviti Kvoje domove ali si pa ustanoviti oziroma kupiti nov dom. Takoj po svojem prihodu so naložili denar v hranilnice in čakali prilike za kakšno dobro kupčijo. Sredi tega čakanja jih jo pa usodno zadela vladna odredba, da hranilnice no smejo izplačati vložniku vse -vložene vsote, .pč pa le toliko in toliko na mesec. Ta mesečna izplačila so tako malenkostna, da se človek, posebno pa tisti, ki je Amerike vajen, pri najboljši volji ne mo re preživeti. Znani so nam slučaji bivših Amerikancev. ki imajo v jugoslovanskih ban'kah več tisoč dolarjev, ipa se morajo v vseh ozirih omejiti in so na slabšem kot dninarji ali zadnji tvorni-ški delavci. Jugoslovanska vlada bi morala vpoštevati, da je vsak Amerikanec. ki je prišel z denarjem v domovino, prišel zato", da bi denar tam potrošil, kupil ž njim trgovino, kmetijo ali se Joti I kakšne obrti. Zdaj pa nikamor ne more in v mnogih slučajih se pomanjkanje trpi, dasi bi mu tega ne bilo treba. Do dela svojega denarja pride edinole, če se pobota s špekulantom, kateri mu pa da za hranilno knjižico komaj po lovico toliko kolikor je vredna. Tako "kupčijo" tvegajo le tisti, ki ne morejo na noben drug način iz zagate. Zadnja leta so so razmere toliko .predrugačile, da so vloge, ki so vložene po gotovem roku, na zahtevo izplačljive. Toida ljudje so postali nezauspni in se boje, da bo kakšna nadaljita odredba izpodbila sedanjo, ki jamči takojšnje izplačaj je. Marsikak premožen Amerikanec bi se še izselil v domovino in vzel tudi denar s seboj, če bi jugoslovanska vlada Amerik anee nekoliko bolj uvaževTala. Znani so nam slučaji, ko je nameraval bivši Amerikanec zgraditi v domovini moderno poslopje, toda njegov denar je bil v banki zadržam. Če bi mu ga dali na razpolago, bi dobilo pri njegovem podjetji! mnogo delavcev že vsaj -začasno delo, in denar bi prišel med ljudi. Svobodna cirkulacija denarja je vendar prvi pogoj za go spodarski napredek vsake države. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. . V JUGOSLAVIJO Ža $ 2.55 ______________ Din. 1M $ 5.00 ________________ Din. 200 $ 7.80 -------------- Din. S00 $11.70 ______________ Din. 500 $23.00 __________________ Din. 1000 $45.00 ____________________ Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.25 $ 20.00 $ 57.00 $112.50 $10730 Ur 100 Lir 200 Ur 600 Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000 KEM SE CENE SEDAJ BITKO MENJAJO BO NAVEDENE CENE POtiVJtŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodla! v dinarjih att lirah dovoljujem« fie bolj*« pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo t morate poslati. $10,— " $15.— » •> $ fi.75 .^lojn .ji«.— .32L— .J$4UB9 _$SL50 dobi ▼ NUJNA starem krajo lsplačllc v dolarjih. PO CABIJC LETTEB ZA PRISTOJBINO SLOVENK PUBLISHING COMPANY **Glas Naroda" «1« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. gggagagMaaaaaah^wMM»jasaaaBa je vsega ma: Ikalo. V prvem članku sem se pečal izključno s politiko, to se pravi: z vodstvom države z ozi-rom na pravice in dolžnosti na zunaj in znotraj. Toda moja slika Jjugelslavije bi bila nepopolna, če bi se nekolifeo no ozrl na politično ekonomijo, ki po-monja gospodarski del političnega programa. Politika sama je namreč lahko teoretično dobra, a ne pomenja dosti, če ni za njo tiste močne opore, ki ji pravimo denar. Zakaj karkoli se dela, je treiba plačati. In kdor plačuje, mora imeti dohodke. Ne morem si kaj, da bi se pri tem vprašanju no ozrl nekoliko na nekdanjo Avstro-Ogrsko iz katero jo velika večina današnjih izselnikov v Ameriki. Zakaj gospodarska politika napram Slovanom v nekdanji Avstro-Ogriski je bila tisti vzrok, da smo so Slovenci in Hrvatje izselili v s tot iso čili iz domovine. Kako to? Ali so časi pred razvojem industrijalne dobe, ko je postavim v slovenskih deželah imel slednji Okoliš kako malo domačo industrijo, katera je prinašala toliko, da se je ljudstvo preživelo. Kdo se ne -spominja škofjeloškega suk. na, žimnatih produktov iz okolico Kranja, nekdaj slavne Krope, ki je specijalizirala v žebljih, ribniške doline s svojo lesno industrijo, produktov iz železa in jekla v Žužemberku, raznih "glažut" in mnogo drugega. Ko se je razvila modema industrija, je videla nemSko-nladjarska Avstro-Ogrska pri- lo industrije, ne potrebnih šol, zvez, cest, zgradb in sploli ni-, česar ne. In delo, ki je čakalo mlado Jugoslavijo, je bilo tako ogromno, da bi bil marsikdo obupal. Geslo nekdanje Avstro-Ogr-ske je bilo trojno napram Slovanom. Prvo je .povzela po znanem Fr. Paolo Sarpi, ki je 'bil v petnajstem stoletju svetovalec beneško republike ter je izustil te-le krilate besede: " Če hoče Benečija, da ji ostanejo Dalmatinci zvesti, potem jih je treba držati v ignoran-ci." Avstro-Ogrska je ovirala vsako šolstvo, vsako narodno gi'banje in vsako probudo ter žela sijajne uspehe: zakaj igno-rantni Slovani so bili njeni najbolj zvesti čuvarji. Toda slovanski narodi so žilavi in odporni. Bilo jih jo dosti preveč za avstro-ogrski želodec. Misliti jo bilo torej treba, kako se j ih i znebi. In Avstro-Ogrska je si jo postavila drugi temelj za boj proti njim. "Odvzemi jih "kruh in lačen želodec se izgub-i v svet." Res se je izgubljal — še danes štejemo samo Jugoslovani do pol milijona naših ljudi v Združenih državah. Medtem ko so iz nemških in mad jamskih krajev nekdanje ^^iiiiiiiiiiilliilll^iiiHlililiiiiiii;^-:1' NE, ki nameravajo razveseliti svojce v domovini za Božič s kakšnim denarnim darilom, opozarjamo, da je treba poslati pošiljatev po kablu, če hočejo, da bo za praznike dostavljena. — Pristojbina za kabel zna ša $1. Potniški Oddelek "Glas Naroda" 216 W. 18th Street New York City odhajali samo pustolovci v svet, so šle iz slovanskih dežel najboljše sile. Revna domovina jim je dala krepko telo in v času, ko bi to telo imelo koristiti doma, je pa bilo pognano v svet. Toda Avstro-Ogrski še ni bi-Jlo dovolj. Ivl'julb vsem težavam in oviram je ostalo še dosti naroda doma. Bilo je to nevarno, zakaj če bi se bil začel jev v splošno izboljšanje gospodarskega položaja. Pri ti priliki si ne morem kaj, da bi se zopet ne dotaknil abstinenčne politike hrvaškega naroda. Čitam namreč v enem izmed starokrajskih listov, da se v Zagrebu gradi cele vrste novih, modernih zgradb. In nedavno se je vprašal neki hrvaški list: kdo jih gradi? Odgovor najdem v drugi notici, ki pravi: na Hrvaškem je devetdeset odstotfkov vseh denarnih zavodov v rokah — Judov. Skrivajo se navadno za lepa hrvaška imena in iz mar-Avstro-Ogrske i sikaterega KaTbsfleSseha je na liko, da se zada smrten udarec ta P?™3? rf»obuditi, bi se du Slovanom s tem, da se jih dene ob kruh. Mesto da bi bila pomagala in učila ljudi v posameznih okrajih, kako morajo delati, da si izboljšajo svoj položaj, je enostavno ustanovila po nemških alpskih deželah vsepolno malih tovarn. Te so kmalu zadavile vsako malo industrijo v naših krajih. Nekaj časa je vse hiralo, kaisneje pa propadlo drugo za dragim. Ljudje so bili brez kruha, kaj jim je kazalo drugega, kakor iskati ga po širnem svetu. Slovenci in Hrvatje od juga, Poljaku, Slovaki in drugi iz severa — na milijone ljudi je pustilo rodno zemljo in šlo iskat knrlia. v svet. ' A to ni bilo vse. Kdor pozna malo našo zgodovino iz preteklosti, tisti bo vedel, da je bilo treba velikega boja za vsako našo šolo, za vsako cesto in železnico, a tudi iza vsako pozicijo pri vladi. Slovenci in Hrvatje smo dajali nižje uradnike, sluge, sprevodnike in pa — najboljše vojake. Tako zanemarjenih in gospodarsko zaostalih pokrajin ni bilo nikjer v Evropi, kot so bili kraji sedanje Jugoslavije. Če je bila kje sploh kaka postojanka za industrijo, je bila vselej v nemških ali madjarskih rokah. Celo naša prelepa dalmatinska obala je bila radi njenega naroda tako pozabljena, da smo mi, bližnji sosedje vedeli povedati več o Malajskem otočju, kakor o svoji lastni zemlji. Pomislite, cela Dalmacija in cel jug je bil s k or o tik do svetovne vojne tako odrezan od ostale Evrope, da ni imel niti eno železniške zveze. Saj čuda, da se je/nemštvo širilo old leta do leta, zabijalo sVoje postojanke ter se zajedalo v zemljo, ki je bila od nekdaj naša. ■ Te revne, zapuščene in nepripravljene dežele je dobila Ju-; goslavija. Vse delo je bilo tre-*ba začeti tako rekoč o& kraja,- Ni bi- li a j f^ko-bu dapeštamska via d a kar naen'krat našla pred plotom, ki bi pomenjal: do tukaj in ne del j. In postavila je dodatno znano habsburško geslo: deli in vladaj. Hrvate je delila tako, da so začeli boj na nože s svojimi rodnimi brati — Srbi, v slovenskih deželah pa so se pojavile politične stranke — liberalci in klerikalci. Vodili so tako ostre boje med sabo, da se je ne malokrat ena alfi druga slovanska skupina zvezala z narodnimi sovražniki, samo da jo lažje vtapljala — lastnega brata. Vse to je bila torej dedščina, ki jo je morala prevzeti mlada Jugoslavija. Ni čuda, da so ji prerokovali hitro propast. A zgodilo se je baš nasprotno. Z železno voljo je prevzel narod vse in začel z delom. Danes po osemnajstih letih ima pokazati talk uspeli, da človek strmi. V tem kratkem času se je napredovalo bolj, kot poprej v par sto letih. Ljubljana, Zagreto, Beograd in Vsako manjše mesto in vas kaže v teh malih letiih toliko napredka, da se človek nehote vpraša: kako je bilo vse to mogoče? Mesta so vzrastla skoro za polovico, razvila se industrija, gradile so se hiše, in palače, odpirale nove ceste in železnice. Baš Čitam v liStili, da je Jugoslavija zgradila skoro en tisoč šest sto kilometrov novih železnic. Samo to je veljalo nad tri in pol milijarde dinarjev. Če vzamem^ Zdaj železnice, da predstavlja-' jo en oetstotek vsega, kar je bilo izdanega za zgradbe in izboljšanje, potem .pridem do naravnost neverjetnih številk. V' teh osemnajstih letih je šlo nad ttridtopetdeset milijard dinar- stal jugoslovanski Starčevič ali — Neguš. Da ne bo kdo mislil, da ni v tem ničesar napačnega, dodajam: v hrvaške denarne zavode nosi svoje prihranke hrvaški seliak. Od Judov kontrolirani denarni zavodi pa posojajo — svojim bratcem — Judom. Torej: hrvaški denar, kupi hrvaški svet da na njem gradi s hrvaškim delavcem — svoje dobičke. Nisem povedal Vsega, mogoče niti enega odstotka ne, a vendar dovolj, da naš človek ki pošteno misli, lahko pošteno presoja jugoslovansko vlado, njen narod, napredek, boje na zunaj in znotraj — kratkomalo vso težave in ovire, ki jih je prestala domovina v kratki dobi osemnajstih let. Če dostavim še to, da si je Jugoslavija pridobila pri svetovnih narodih najboljše ime, potem bi človek smel pričakovati od vsakega izseljenega Jugoslovana, da bo domovini Vsaj toliko naklonjen, da bo nevtralen. To se pravi: če že ne more ali noče ničesar doprinesti za njeno korist, naj je vsaj ne -brca in no meče blata na lastno hišo. Mi Slovenci smo v tem oziru precej boljši od drugih. Ne najdem sicer dosti razumevanja in ljubezni, pa tudi večjega nasprotstva no. Po naši stari navadi se malo obregnemo in pokritiziramo, pa gremo svojo pot. Primeroma enako stališče za-vizemajo naši listi. Sem pa tam pride nekaj novic, včasih par fraz, kako bi bilo boljše, pa je ^politika zaključena. -Vse nekaj drugega je pri bratih Hrvatih. Razumem Vse to stanje, ker vem, da je po veliki večini ves, danes v Ameriki živeči jugoslovanski narod iz franc-jožefove šole. Ker ne najdejo več svojega gospodarja, za katerega bi se borili, kakor v preteklosti, so pa v Jugoslaviji iztaknili dozdevnega nasprotnika, nad katerim lomijo zdaj svoja kopja. Ampak ni jemati teh poja vov preveč tragično. Varočite se na ''Glas Naroda" največji slovenski dttemiik * Združenih drzaimk • mase razne skupine — evo brate — reklama za kolekto centov je tukaj. Mi ameriški Jugoslovani potrebujemo Jugoslavije. Navsezadnje moramo biti od nekod doma — ne samo mi, ampak tudi naši otroci. Pri slednjem koraku v življenje pride vprašanje: odkod, katerega naroda in pokolenja? Mesto nekdanjih "AuJstriarts" in " Austrien Indians" ali "Hunfkies?T (Hungarians) smo vendar dobili eno ime, ki jo poznano in cenjeno po vsem civilizovanem svetu. Vselej sem bil v zadregi v preteklosti, ko sem izkušal Američanom dopovedati, kaj sem in kaj nisem. Danes povem s tihim zadovoljstvom in ponosom, da sem Jugoslovan, kar pomenja v javnosti nekaj enakega z najboljšimi narodi na svetu. Držite na to, da smo Jugo-slovarii in pozabite vše tiste frazo, ki jili slišite na škodo Jugoslavije. Ravnajte se vselej po sledečem pravilu: "'Kakorhitro najdete kaj proti Jugoslaviji, pa naj bo v listih, okrožnicah ali govorihy vprašajte se naj popre j: kdo to piše ali govori. Ko najdete odgovor, dodajte še vprašanje: iz kakšnega namena ? Če še to preiščete, potem vam bo jasno vso. Zakaj za meglenimi frazami in psovkami so vselej skriva rojena raca ali pitan puran. Ni treba, da bi vas motile razne fraze, kakor: ljudstvo je dobro, ampak . . . Potem pridejo našteti razni faktorji: vlada, osebe, orožniki, pofboji v kaki zakotni vasi in mnogo takega. Jaz ne trdim, da je v Jugoslaviji vse tako, kakor bi moralo biti, kot ni nikjer na svetu, ne v naših državah, ne v Rusiji, da ne omenjam Italije in Nemčije. Resnica jo vselej ena: vsaka vlada ie izraz ljudstva in kakoršno zasluži, tako pa ima. To velja v polni meri tudi za Italijo in Nemčijo. Prvi in drugi so hoteli imeti to, kar imajo — vsaj po večini . Delo človeško ali delo skupine se jemlje vselej v celoti: to je tako, ono drugače, tukaj dobro, tam staibo. In enako je. treba jemati Jugoslavijo, Kdor bo pošteno in pravično primerjal vse in presodil, ne more priti do drugega zaključka, ka'kor ta: kljub vsem težavam, oviram, bojem, kljub vsem vidnim domačim in tujim sovražnikom, je Jugoslavija v teku privih - osemnajstih let tako napredovala in tako uredila svoje zadeve, da smo lahko ponosni na to. In Še več: da je bila bas Jugoslavija mnogokrat imenovana v velikih svetovnih listrli kot vzgled, kaj se da vse napraviti v kratki dobi, če je volja, odločnost in jasen namen. Njen napredek na vseh poljih piše njeno zgodovino in ta jo taka, da lahko s ponosom povemo vsi javnosti in vsemu svetu: da, Jugoslovani smo! tufeaj se ne gre toliko za boj proti Jugoslaviji, pač pa za — 'kruh. In ta boj za kruh je danes v Ameriki trd. Bili so časi, ko je nosil vsak liist lepe -dohodke in veliko jih je sijajno živelo na račun svojega naroda. Danes gre tem težko — kako zainteresirati mase, da bo padel od nje kak centf Najlažje tako, da se osnuje prema • pojmovanju in razumevanju GRETA GARBO JE BOLNA MZNAR0PARJA LOS ANGELES, Cal., 15. decembra. — Znana filmska i-graltka Greta Garbo tehta samo sto funtov ter se na noben način ine more za par funtov zrediti. Po mnenju zdravnikov bi morala tehtati najmanj 130 funtov. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-Jiaovkio, Kdor hoče naročiti ea m|e sorodnike ali prijatelje, to k&ko stori. — Naročnina za atari k«aj stane $7. — V Italijo lista ne poži-, ljamo. V ponedeljek se je vršila v Clevelandu značilna rokobor-ba. .Slovenec Simrns si je prizadeval poraziti zamorca Joe Luisa. Borba je trajala samo sedemindvajset sekund. Simms slučajno ni zmagal, dosegel je pa »sijajen rekord. Vsako sekundo je namreč zaslužil $148. * Dober svet ti dam, prijatelj : bodi prijazen in uljuden z ljudmi, dokler ne spraviš skupaj prvega milijona dolarjev. Ko boš a pa je bilo neskončno formalnosti in prerekanj z oblastmi, preden je nesrečna Avrelija dosegla to, da so jo izbrisali iz seznama mrtvih. Tn med tem je pravi Kador pomival krožnike, sam. boli lačen nego sit in se mu niti ni sanjalo, da se je njegova ded-ščina, zmanjšala za celih osem milijonov frankov. Samo slučaj je hotel, da se je mož. ki je dvajset let tega kot bedni potnik v medkrovju Yves Kador zapustil svojo domovino, sedaj vrnil v Bretonijo kot lastnik pol milijarde frankov. STAVKA V SOUTH BENDU, INDIANA Slika je bila posneta začasa stavke 1500 delavcev 'v Bendix Products Company. Delavci, pripadajoči k United Automobile Workers uniji, niso li oteli zapustiti tovarne, dokler f ni uprava družbe izjavila, da se bo pogajala z njihovi mi zastopniki za izboljšanje delavskih razmer. ITALIJANI NA NAJVIŠJEM ETIOPSKEM VRHU. Kolona italijanskih črno-srajčnikov je pona«la italijansko zastavo na vrh najvišje a-besinske gore na 4680 m visoki Dašan. To je bilo prvič, da je človeška noga stopila na ta vrh in treba je bilo premagati velike težave. Prebivalstvo ob vznožju gore, ki še nikoli ni videlo belih ljudi, je sicer z začudenjem gledalo oborožene Italijane, vendar pa se jim je brez boja podvrglo. Francija pripravljena. Vaški punt zaradi orga-nista V baški vasi Valjska blizu Sombora je prišlo do krvavega obračuvanja med kmeti. Ubit je bil naseljc-nec Mihajlo Gru-»bačiq, težko ranjen pa predsednik občine Vasilije^Kuršum-ljiČ. Orožniki so aretirali 17 razgrajačev med njimi tudi župnika. Prepir in pretep je nastal zaradi organist a, ki ga je dala cerkvena občina šiloma vreči iz stanovanja, kar je kmete silno razburilo. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dw^nik v Združenih državah. Francoski ministrski predsednik Blum je imel pretekli teden na pariškem Velodromu govor, v katerem je podčrtal, da sta Francija in Rusija najmočnejše oboroženi državi na svetu. Polkovnik Brissard, vojaški izvedenec za vprašanja oborožitve in so t rud ni k mnogih pariških listov, objavlja v zvezi s tem podatke, ki pričajo, da so trditve Bhima pravilne. Vojni minister Deladier je nedavno izjavil, da je' Francija nepremagljiva. Ima Magi-notovo črto s podzemskimi u-trdbami, poleg tega pa zgradila še obrambni pas od severa proti jugu. S tem bo zaprla pot sovražniku v lastno ozemlje od vseh strani. Zavarovala se bo tudi za primer, da bi skušali njeni nasprotniki po-gaziti nevtralnost Švice ter jo ogražati preko njenega teritorija. Milijoni, ki jih je Francija porabila v ta namen, so le drobec, milijard, ki jih je država dovolila v obrambne namene. Francoska vojska se naglo modernizira. Motqriza-cija je že daleč napredovala, poleg tega se bo izboljšala tudi zračna obramba in mornarica. Letijo s hitrostjo 500 km na uro ter nimajo samo strojnic, marveč brzostrelne topove, ki jih ravnajo posebne mehanične naprave. Tudi bombarderji se bodo izboljšali po najnovejših modelih. Letala te vrste, ki jih izdelujejo tvornice Amiot, La-tecoere, Romano, Loire, Bloch in Fannan, leti jo še enkrat hitreje kot trimotomi nemjški Junker si. Program zračne ob-j ramoe zvišuje število pilotov! Letanje kot zdravilno sredstvo. Jugo Slovanska Rat. Jednota je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 183 podrejenih društev in šteje nad 20,000 Članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev rišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA Letalo, ki velja danes za naj učinkovitejše in najmodernejše orožje, za najhitrejše prometno sredstvo, za. važen pripomoček v modernem gospodarstva, za učinkovito obrambno sredstvo proti škodljivemu mrčesu in gozdnim požarom Skoraj v vseh kulturnih državah sveta, je postalo zadnje čase tudi izhodno zdravilno sredstvo proti nekaterim vrstam bolezni. Na dunajski vseučiliški kliniki za otroške bolezni so de- na 40,000 mož iii 2000 novih,, v v , 17. ■ -i lah ze pred sedmimi leti uspes- aparatov. Francija razpolaga' \ .... \ -ruvi x • j.-- 110 poskuse zdravi jenia oslov- Ogromna moč francoske vojske bo poudarjena s tem, da se zviša število sedanjih častnikov od 106,000 na 144,000 mož. Francija lahko postavi v primeru vojne na noge osem milijonov vojakov. Visa ta vojska je opremljena z najmodernejšimi pridobitvami. Dobila pa bo še nove o-klopne avtomobile, lahke in težke tanke ter topove. Število topov proti napadom iz zraka se bo podvojilo. Lovski a-parati francoske vojske so specialni stroji, ki jih ne more prekositi noben drug izdelek. danes s približno 5000 turistič-bo nimi letali, ki se dado z lahkoto spremeniti v vojaške aeroplane. Novi tanki francoske vojsk«1 so pravcate potujoče trdnjave z jeklenimi ščiti 55 mm debeline. Ti tanki imajo havbico 15.5 cm in top 7.5 cm poleg štirih težkih strojnic, napravijo pa 15 do 25 km na uro. Tudi mornarico je Francija tako reorganizirala, da so njene vojaške ladje med prvimi na svetu. Torpedu i rušilei vozijo že zdaj z brzino 45 vozlov na uro. Krona vsega oboroževanja pa bodo nevidni bom-barderji iz prosojne snovi in aluminijastega jekla. Tako o-borožena je Francija pripravljena na vse, kar lahko pride, za vsak slučaj pa ima še vo-zvezo z Rusijo. ULJUDNO STE-VABLJENI na 9 ^-LETNICO Slov. Samostoj. Bolniškega Podp. Društva »riflL za Greater New York In okolico, Ink. V HENSKO - AMERIKANSKEM AUDITORIUM!! 263 IRVING AVENUE :: :: BROOKLYN, N. Y NA PROGRAMU SO RASINE RAZVEDRILNE TOČKE Izvrstna Godba ŽENSKI PLES .ŠALJIVA POŠTA SOBOTA ZVEČER 26. DEC. 1936 NA DAN SV. Š T E F A N^V po s k u s e zdravljenja skega kašlja s pomočjo enega največ dveh poletov v višino 500 do 750 m. Eenostavnost tega zdravljenja, ki se takoj ! pokažejo njegove blagodejne posledice, da oslovski kašelj povsem izgine, ima samo to slabo stran, da se mnogi ljudje še vedno boje letala, kakor so se bali v starih časih vlaka. Sicer se da pa najti tudi iz te zagate izhod, saj gre za otroke v starosti, ko se niti še ne zavedajo dobro, da sede v letalu in plavajo po zraku. ( e se že starši boje letala, lahko pač otroka za nekaj minut zaupajo pilotu samemu ali pa spremljevalen, ki pred letanjem nima nobenega strahu. Glavno je, da otrok izgubi oslovski kašelj ki je silno neprijetna in trdovratna bolezen, večkrat pa tu- di nevarna, posebno pri slabotnih otrocih. Prof. .Lemonier je pa delal lani in letos v Franciji poskuse, ki dokazujejo, da letanje močno vpliva tudi na živce. Tako lahko nevrastenija in drugi nevŠečni pojavi z zvezi z njo izginejo za daljši čas, vsaj za tri do pet mesecev, če se dvigne človek v zračne višave vsaj dvakrat. Pri teh boleznih je pa važno, da se letalo dviga in spušča hitro in strmo. Na ta način je prof. Lemonier iz-lečil mnogo bolnikov, pri katerih so zaman preizkušali različna zdravila. Slabiču, ki ima premalo samozavesti ali ki ga muči nespečnost, pomaga nekaj poletov, da si utrdi živce. Prof. Lemon i er pojasnjuje učinek poleta na živce s tem, da se nauči človek med guga-njern letala, ko se dviga in spušča, razširjati prsni koš. Oim spozna bolnikova podzavest to .blagodejno manipulacijo dihalnega in drugega miščevja, ostane pri podobnem manevru kadarkoli, čim bi živčne pobude izzvale kakršnokoli motnjo,] ki je napravila iz njega nev-rastenika. Celo motnje samozavesti v sferi zakonskega življenja ki jih včasih niti potrpežljiva psihoanaliza ne more odstraniti, se lahko odstranijo z zdravljenjem v letalu. Prof. Lemonier je proučil mnogo takih primerov na svojem privatnem letališču in izpreme-nil na ta način boječe in slabotne može v samozavestne in odločne. Poskusi prof. Lemoniera so postavili mejnik v zgodovini letalstva. Pokazali so, da se more letalstvo uspešno uveljaviti tudi na polju zdravljenja, zlasti živčnih bolezni in da je letali o že zdaj zelo praktično zdravilno sredstvo. Seveda bo pa preteklo mnogo vode, predno bo to najmodernejše sredstvo proti boleznim dostopno širokim slojem, ker je letanje zaenkrat še precej drago, še večja ovira je pa kot rečeno v tem, da se ljudje letala še mnogo preveč boje, posebno tisti, ki naj bi jim prineslo zdravje ROJAKI —SLOVENCI! Nalagajte svoje prihranke v največji s'ovenski hranilnici. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA I M A OKOLI DIN 3SO.OOO.OOO.— VLOG Nove vloge vsak čas izplačljive. ZA VSE VLOGE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA DRZNA ROPARIJA KENBRIDGE, Va., 15. dec. — V tukajšnjo banko sta prišla dva roparja, ustrelila blagajnika, pobrala iz blagajne tri tisoč dolarjev in brez sledu iz-gioila z avtomobilom. POZORISCE PANAM ERIŠKE KONFERENCE Dopisi\ G i raid, Ohio Četrtega novembra se je vršila delniška letna seja Sloven >-kega doma, pri kateri je bil ponovno izvoljen ves stari od-1 or ijn sicer: predsednik Math Bogovieli; podpredsed. John Povlinae; tajnik John Anžiček; blagajnik Jolm Zore. Direktorji: John Jesenko, Anton Gaibrovšek, Joseph Lav venčič, Joseph" Turk, Aciton Rnss. Anton Brezovšek, Sr.; Anthony Brezovšek, Jr.; Mail' Loskovee. Math Kogovšek. V tem letu smo dobro napredovali v klubovih prostorih kakor tudi drugod. Dobili smo o>~em novih delničarjev. tako da sedaj je nas že zopet lepo število skupaj. Upamo, da pozneje nas bo še več. Na zadnji direktorski seji smo sklepili, da priredimo prosto zabavo in ples na Silvestrov | večer. Vstopnina je prosta. | ker so direktorji sklenili, da |bo to kot božično darilo vsem, zlasti pa mladini. Obširneje poročamo pozneje. Zdaj pa voščimo vesele božične praznike* in zdravo movo leto vsem naročnikom in tudi uredništvu Glas Naroda. Direktorij Slovenskega Doma v Girard, Ohio. Burley, Idaho V noči 8. decembra je preminula tukaj Marija Keržišaik rojena Rajnar. ki se je pred 19timi leti priselila z družino iz Burdinc, Pa., tu sem na Bur-ley, Idaho. Tukaj je živela na farmi. Bolehala je že nekaj let in se je zadnje poletje zdravila v Lava Tlot Springs, Ida. Zadnje dni se je počutila boljše in se je podala k počitku ob 11 uri zvečer. Ker je zjutraj dal j kot navadno .ni bilo iz spalne sobe. so hčere pogledale v sobo in jo našle mrtvo. Umrla je brez bolečin, tako rekoč v spanju, ker odeta je bila kot da spi. Dopolnila je ravno 62 let. Zapušča tu v Burley soproga Jolrna Keržišoika; sinove Franka, William a in Jacoba ter hčere Frances in Anno; sina Johna Keržišnik Jr. v Rock Springs, AVyo. in sina Petra Keržišnika u Portla/ud, Ore.; hčere Mary Volč v Auburn, 111., Claro Aubel v Presto, Pa. in Cecilijo Andes v Peoria 111.; brata Martina Rajnar v Cuddy. Pa. Pokopaiiia je bila na Burley pokopališču 11. decembra z obilo udeležbo in sv. mašo- po katoliških obredih. Iz Rock Springs, AVyo., so se udeležili: J. Keržišnik, Jr. s soprogo, svak Frank Keržišnik, svakinja Mrs. Max Kržiš-nik in Johana Potočnik ter Mr. John Mrak in Mr. Frank For-i u,na. Pozdrav! John Kc-rshisniek. Sr. Ivongresna palača v Buenos Aires, kjer je bilo na panaimeriški konferenci zaatopa|aDi enaindvajset ameriških republik. Advertise in "Glas"1 Naroda" v" mm : %V''V!"^ New York, Thursday, December 17, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A gwuiiimiwramw POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA NA RODA" = 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. T= : ZEMLJEVIDI i i MOLITVENIMI ;: i IGRE i K S *.............................................................................................................mi.......gugm.......gspm..............IpaSjajBMgM.....gBjggjjg............^H..............aSfflMtBjaaBgW^^^M.....H.......c^mniiimum^isiiij ROMANI • SPISI - POVESTI jp i!iiii!»i!iiiiMii;iR:.;:i:!iiR!on!iis»i!ri iwffitww dSiKHrira^imiumhin^iiHinHiamfnHRmgaai ANDREJ TERNOVC, (autur), reliefna karikatura is minulosti ....................................—... -30 BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ......................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 153 stkani. Cena................................ .66 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 stranL Cena ................................................... 40 ltomau je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. K«lor ljubi lov In ulanine, ga lx> z napetostjo čital do konea. DEKLE ELIZA, spisal EdnionO de Conconrt. 112 strani. Cena ...................-..............................40 Cuneourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsky podani in ima človk med branjem vtis, da posamezne osebe- sedijo «raj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT- spis«! Miguel Cervantes. lHs str. Cena .75 To je klasično EDEK JE PRAVIL (pravljice) .............. 40r ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........33c FRAN BARON TRENK .... 3r>c FRA DIAVOLO ...................................................50^ GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mi!-" činskl. veselomodre humoreske, T^ strani 35 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (rrtiee o misijonarjih v Koreji) ........................................................... KRALJEVIČ IN BERAČ ................................ 30e KRVNA OSVETA (povest iz abruškib goraV .Z 30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO .......................25« LJLDEVIT HRASTAH, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30« MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON___73« MAROV krščanski deček iz Libanona _______________25« MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40« MRTVI GOSTAČ ........................................................3T,e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ...............70« MLADLM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .30 PRISEGA HLRONSKEGA GLAVARJA Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Hnonder. Cena .............. 30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ........................................25C PARIŠKI ZLVTAR ...................................35e POŽIGALEC ....................................................Zie PRSTI BOŽJI ................................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE __________________33, POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ... 30c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez. 1 — PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO 1 ------------------- 40e D. zv.................40« PRAVLJICA. Spijsai H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ........................ PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ......................... PRAŠKI JUDEK ......................................................25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) 30r POSLEDNJI MOHIKANEC .. ....................IZ RDEČA IN BELA VRTNICA ........................... 30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM* T..... 30c ROBINZON KOŠUT.VIK ..................... J50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. cena ........................... SUEŠKI INVALID ......................... grc 1S521 ™ SIESTO (Povest oz Abrucev) 30c SVETA NOTBURGA ................q^ STEZOSLEDEC „ „ ........................................ SVETA NOČ (pripovedke)...................................... TRI INDIJANSKE POVESTI ......................... TURKI PRED DUNAJEM ...................................»Z i^aji/trdo v^no 1-oALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ JS0 VOLK SPOKORNIK (spisal Pran« Meško- s slikami) —.............................................$i.oo Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ___________________________________________-0c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA «0« ZLATOKOPI (povest iz Alaake) ..............25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dia) 1 W ............ 40e IL del ..............40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zrezku.............50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............................50 8 POVESTI. (IV. zv.)f Gangl............................J* 13 POVESTL (III. rv.>, Gangl .............................50 SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. J. "UL'AB T? AROV!I" New York, Thursday, December 17, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VM9 Naši v Ameriki PIERRE MILLE: Izprehajal som se po pravkar otvorjeni avtomobilski raz. stavi. Počenjal sem vse mogoče, da bi mislili, da se zanimam za avtomobile. V resnic: t-e pa na avtomobile prav nič ne razumem. Ogledujem si vedno le karoserije in zate me smatrajo prijatelji za obžalovanje vrednega idijota. Kar se je ustavil moj pogled na invalidskem vozičku, na katerem je na videz ddbro rejen mož melanholično blodil med vrstami avtomobilov. Ker nisem vedel, kaj početi sem mu nekaj minut sledil. Zdelo se mi je, da se dolgočasi prav tako, kakor jaz, in da se tudi na avtomobile ne spozna bolje. Zato se mi je takoj pri'kupil in slednjič sem ga nagovoril. Bil je zelo inteligentnen in njegove manire so izdajale športnika. I* pogovora sem kmalu spoznal, da mu je politika deveta briga, kar se pa tiče življenjskih nazorov, da je nazadnjafc. Ka-zal je namreč veliko grozo in nekakšen osebni srd do vede in do visega, kar ^e imenuje napredek. ' — Vsi ti stroji so mi zoprni, — mi je dejal trpko — in sploh dovcfljen bi moral biti samo en način premikanja — namreč boja. Toda bas jaz ne bom nikoli več hodil. Mislil sem, da je treha sočustvovati z njegovo bolestjo. — Ali se je vam pripetila nesreča? — sem vprašal. — Da, — je odgovoril, — toda zdaj je že zopet dobro — in še kakišna nesreča! — Ali je vam ostala atropi-ja mišic, slafbost v nogah? — Jaz pa slaibois-t! — je dejal. — Kar poglejte! Dvignil je odejo in mi pokazali dve ogromni stegni, polni mičišastih kloočičev, "strahotni na pogled, Človek bi mislil, da vidi dva hrasta v gozdu ali dva stebra Notre Dame, ali pa končno ves proračun Francije. Monnmentalna, neskončna nadčloveška stegna. — Toda da boste vedeli, — je dejal — to ni napihnjeno. Lahko cJkačete po njih. To je trdo, mišičasto. Ni rokoborca, ki bi imel raka stegna. Črni Johnson, Pempsey, Carpentier — kaj so ti proti meni! DOBER MASER — Zakaj se pa potem takem pustite voziti v vozičku? — sem ga vprašal tavajoč v gozdu domnev in hipotez. Mož je srdito zakričal: — Zakaj se pustim voziti na vozičku ? Zakaj? Ta'koj vam povem in videli boste, ali je1 sploh še kje nesreča, ki bj se dala primerjati z mojo. Poslušajte torej. Dve leti je tega, ko sem bil človek 'ka'kor vsi Lrugi. Morda celo malo boljši od drugih. Ba-ham se s tem. Zlasti pa sem bil zelo spreten v katerikoli telesni vaji. V golfu krickritu in sabljanju se nisem nikogar bal. Gotovo veste, kaj ie kricket, kakšna ostra igra ■e to. Na Samojskih otokih je ?elo nadomestila domačinom ojne in zato je tudi zelo pereč nroblem za pacifiste, kajti v vojnah, ki so jih Samojci volili med seboj, ni bil nihče ibit, dočim je v njihovih parti-rdi kriefceta veidno tu cat razbi-ih glav. Baš v času, ko sem ^e jeega kluba povsem brutalno ob la, kakor se spodobi in prizna-i moram, da sem zelo težko vistal. Imel sem rzpabnjeno koleno, koleno desne noge. Odpirali so me domov. Pri-'litel je moj zdravnik, mi naravnal koleno, ugotovil, da se ie pretrgalo sklepno vezivo in mi položil nogo v mavec. Čez štirinajst dni, ko je snel »bvezo. je dejal: — Tako to je zdaj ^ redu.i zdravi ste. Samo . . . — ... kaj samo? — Vaša desna noga, nad oklepom je zdaj za šest centimetrov tanjša v obseku od le-v noge. To je posledica polivanja nezadostnega gibanja. Mišice vaše desne noge so o-tipnile. — Vražja strela, kaj pa naj nočnem s tem? — sem vprašal zdravnika. — To je kaj enostavno; dajte se masirati,- Zdaj imamo že čudodelne maserje. Naročite slavnemu Vari Stettenu, naj pride k vam. Poslal sem torej po slavnega Van Stettena. Hohmdca, ki dela po nemških metodah. Ah. gospod! Besnim, če se spomnim na tega podleža, vendar pa mo- Važno za potovanje Kd«»r 1« namenjen pulowrti v utmrt kraj ali dobi« koga od tahi, W potrelnw, tin Je potrfrtt v *izrečeno nežno zaigral na mišice mojega Stegna tako, kakor se igra na liro. To vam je bila pesem, gospod, nema, toda Ir.rubna pesem. Zleknjen nazaj, oči uprte v nebo, sem misiil, da se odbijam čez ovire, da plavam nad njimi. Po treh tednih te prijetne masaže iii tega uživanja mi je dejal Van Stetten: — Mislim, da so posVdice ž? tu. Izmerimo vaše noge. Meril ni i je noge pri tem je dobival njegov obraz poteze milnega začudenja. — To je pa res čudno, — mi je dejal. — vi ste reagirali premočno. Zdaj je pa vaša demia noga šest cen*;n»,-lr.>v debelejša od leve. — Ali, saj res, -- s.»m odgovoril, — a povejte mi u<«tila je sedem sinov in dve hčeri, sestro dva brata :n več sorodnikov. * V soboto večer ie preminul v mestni holnišriifi v 0M< ve-'nndu roiak T.onis Kovine, star "fi l-1 i'k' Tj'movfe. fara Aide^ec. odkoder jo uri šel v Ameriko leta 189S. LAHKO JE BITI ZDRAV EREZ BOGASTVA, Trinerjeva Angelica nomenja zdravje. Za draga zdravila ni treba trositi denarja. Čudovite uspehe dobite od veliko družinske stekk-nice Trinerjeve Angelica Tonice, četudi stane samo $1.2^ pri vašem lekarnarju ali prodajalcu zdravil. Ali vas vsako zimo mučijo prehladi? Ali ste imeli enega za drugim izza novembra f Začnito piti Triner-jevo Angelico. neprekofeljivo želodčno zdravilo, ki oživi vaš sistem ter ohranja vaš želodec v najboljšem redu. To pomeni, da vas prehladi ne bodo nadlegovali in da boste boljši v vsakem oziru. Mnogo odjemalcev, ki so začeli rabiti Trinerjevo Angelico, nam jo pisalo: "Tri-nerjeva Angelica je izbomo zdravilo. Jem bolje, spim bolje, močnega se počutim, in vsi moji prijatelji se čudijo, kako preživljam te nadležne mesece brez težav." Poskusite Trinerjevo Angelico ter se sami prepričajte, kaj bo storila. Čelo brezplačen, izdaten nzorec lahko dobite. Pišite danes izdelovalcem Jo?. Triner CVro., 1333-45 S. Adiland Ave., Chicago, 111. Z zdravilom, ki ga proslavljajo vsi. ki ga poznajo, boste povsem zadovoljni. Adv. 1 L. Ganghof er : -mu if Grad Hubertus :: Roman :: 73 CJrof Egge se jc zasmejal. "Aaali! Priznavaš torej vsaij toliko, da je divji lovec zločinec "No vidiš, s tem pripoznanjem si močno razveselil očeta," je segel vmes Robert, "in jaz -eni že mislil, da hočeš prav za prav povedati nekaj či/sto drugega. Ali ne?" Brata sta se spogledala. Vili je ta pogled n-jel in skuša.! za vozi t i drugam. "Seveda zločinec! Moža so tudi pošteno zašili. Tasilo se j; potegoval samo za milo kazen in ta je bila \ resnici upravičena. Če stvar nmtanko prenic-Irimo, je grešil ta človek samo v tem. in to j» • es njegov zlaein, da ni bil dovolj previden pri izbiri svojih staršev. Ce bi se s svojo strastjo za tov rodil kot sin .bogatega očeta, bi vzel ialiko v zakup nekaj lovišč, bil velik Nini rod in pri tem pošten člo vek. Mar ni tako V Vili je -«tof>il k očetu in ga v šali prijel za brado. "Bodi epkrat odkrit, oče. in postavi, da bi se rodil ti kot uboga para' Mislim, iz tebe hi zrastel tudi divji lovec, in povrh še huds-nevaren. "Ne!" je menil odločno grof Eggt\ 44Divjak ^•%tovo ne, bržkone pa zvest lovec." "To bi postal tudi moj klijent." je rekel Tasilo, "če bi me bi! ti poslušal in vzel moža v službo." 44 Kaj takega vseh ti-- tih govoricah!" "Poslovno načelo!" se je nasmehnil Robert "Mlad odvetnik mora poskrbeti, da govore o njem. In v-a čast, to se ti je posrečilo. Novinarski pisači kleče pred teboj. Celo socialdemokratski listi te omenjajo v časteh." "Odkod pa to veŠT' je vprašal Tasilo, s težavo vse kroteč, da bi ostal mireni. "Saj J ve vza-meš nikdar časnika v roko." "Bržkone imam boljšega dela. A dobri prijatelji že poskrbe, da zve človek vedno o tebi najpotrebnejše-" 44To je pač edina prilika, ko se ti pobrigaš zame." 44Dovolj si nama bratoma otežil pot k sebi. K tebi zahaja baje zbirka Wassermannskih postav. ki z ».njimi čist človek nima rad poda. Navajen sem občevati z ljudmi, pred katerimi mi ni treba zapenjati žepov." "Podobe nisi dobre izbral, Robert. Prav ti * svojimi odprtimi žepi bi bil pri teh ljudeh, ki oiihajajp k m on i, bolj varen, ko v tvrj: družbi in pri .igralni mizi." "To je zadelo, Bertel!" se je za - meja 1 gre! EggP škodoželjno. Z besedami strelja boljše i<;> ti!" Robert je nabral obraz v dostojanstvne guhe. "Veselje, da me obklada z nesramnostmi, mu privoščimo. Da bi >e vedel družbi primerno, U-žko pričakujem od nekoga, ki je vrgel svoje lastno ime že med staro šaro." Tasilo je -koril pokonci hi oči so se mu za-bliskale. Kako misliš to'" Vili. ki je sprevidel, da je vsa .njegova diplomacija na cedilu, je odšel iz izbe. Grof TCgge je vstal s postelje, .puhnil tem'k curek dima izim 1 ustnic in stopil peča si k mizi. N«4 da bi odgovoril, je Robert prekrižal roko. Prešlo je nekaj gluhih sekund. "Ali ni-i čul mojega vprašanja!" 41 Kar sem d«*jal, ni treba, da bi še razlaga i. Ti sam si moral priznati, da >i v svojem pridobitnem poslu opustil '-voj podedovani naslov in da ti je doktor dovolj." 44Moj poklic j<> tak, da moram -zahtevati zaupanje- !n pri t.-in ni moja krivda, če naslov, ki so i n i položili v zibelko, pomqnja zame bolj ko nn jezno zarenčal grof Egge. Mar hočeš biti po p'emstvu '" "Nikakor ne, papa! Če tudi ne pišem grofa na svoja vrata, cenim svoje plemstvo vendar vise ko marsikdo drugi, ki si daje vžiga ti krono na vsako cigaretno dozo in vsak gumb svojega jahalnega biča, ter nuni, da je s tem že opravil vse dolžnosti, ki mu jih nalaga njegovo rojstvo." 44Berteb to cika nate!" je pičil grof Egge. DALJE PRIDE ARGENTINSKI PREDSEDNIK A ugustino Justo, pred-ednik a rgentinske republike, čigar gost je bil predsednik Roosevel t, ko se je mudil na panameri-ški .mirovni konferenci v B uenos Aires. 1937 SLOV ENSKO-AMERIK. ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street t iiat »mumm* New York, Thursday, December 1 7, 1 936 Potnavzgor □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Kam pa greš?" ga vpraša v strahu. Harfcmanu, mati. Najprej moram govoriti ž njim in zahtevati od njega resnico. Meni se ne bo branil, ga predobro poznam. Giti ne morem prej stopiti pred oči, dokler se nisem prepričal o njeni nedolžnosti, ali pa dobim dokaze njene krivde." "Ali hočeš še vee -dokazov kot pa nj»no lastnoročno napisano priznanje 4'Da to mi ne zadclstuje, tla bi mogla moja vera v njo omahovati, kajti te besede stoje nasproti pismom, ki jih je pisala meni. Pusti me, da greni. S Hartmanom moram govoriti in ee ga moram čakati celo noč. Giti ne povej ničesar, kadar pride, da sem se vrnil. Izvtdela bo šele, kadar bom stopil preti njo." Stara žena pa ga krčevito drži. "Ali ne boš napravil kake neumnosti, Džorž!" "Pomiri se in ne boj se, če do jutri zjutraj ne pridem. Sem pri popolnoma zdravem razumu." Xaglo se ji iztrga in gre iz sobe. Do Hart ma novega stanovanja pride malo pred desetimi. Počalsi gre po stopnicah ter pozvoni pri vratih. Vzame dol^c njim, kadar pride čajsa, pred no se znotraj nekaj premakne. Sled prikaže gospa Stigler v pomanjkljivi obleki. Najbrže je ravno hotela v posteljo. V vidni zadregi in začudena pogleda Džorža. "Gospod Feldman!" zakli-ee začudena. "Dober večer, gospa Stigler. Z gospodom Hartmanom . rad govoril." Ddbra žena se pomakne nekoliko v temo. "Ga ni donita." "Ali veste, kdaj bo prišel domov?" "Ne, prav nič ne vem." '' Brezpogojno moram talko j govoriti ž domov. Ali ga smem tukaj počakati?" "Prosim , vstopi te in mi oprostite za trenutek. Takoj bom prižgala luč." Hitro izgine in pusti Džorža stati na temnem hodniku. Toda kmalu se zopkož. <'ela soiba je imela veliko zbirko počasi znesenrh umetniških predmetov in je bila navzlic temu kaj prijazna. Hart-man je pogosto z zanimanjem ogledoval te umetnine, danes pa ga vse to prav nič ne zanima. Sedi in ea'ka. / . Kako mučno in naporno je tako čakanje. Minute so bile napolnjene s tisočerimi greni k ostmi in so vlekle v večnost. Zapušeen medtem ko sta Hartman in Gita na veseli zabavi. Bolj je osamljen kot je bil celo leto. Tako blizu cilja svojih vročih želja mu je usoda zvalila veliko skalo na pot. Zapienoma prijema, v roke Gitino pismo in nesrečni list ter ju vedno prebira. S pekočimi očmi gleda na besede vriskajoče sreče v Gitinera pismu. (Dalje prihodnjih.) Denar agenta smrti. Bazi'I Zaharov, agent smrti, ki je umrl pred dnevi ter so ga pokopali le ob udeležbi najožjih rodbinskih članov na graščini Balincourt, je zapustil ogromno premoženje 30 milijonov funtov šterlingov. Kdo bo podedoval po njem milijone, tako se sprašuje zdaj radovedni svet. In tudi, ali je milijonar zapustil kakšno oporoko? Tisti ki so posvečeni v tajne pokojnega agenta smrti navajajo, da prideta kot ded i eni v po Ste v na.jp roj . V primeru da bi se premoženje agenta smrti razdelilo med ti dve dedični, bi vnovejli angleška odnosu o francoska državna blagajna ogromen zapuščinski davek. Skoro polovico dediščine bi dobili državi. Na ta način bi se vrnil denar zopet k tistim virom, iz katerih je pritekel pokojniku, kajti Zali n rov je dobavljal na i več orožja francoski in angleški vladi. To>da oglaša se še tretji dedič, ki je — kakor se čudno sliši — po poklicu Čevljar v londonskem Whitechapelu. Ta možakar, ki mu je zdaj (>7 let trdi, da se piše Hvram Barnet Zaharov in pravi, da je nezakonski sin pokojnega milijonarja. Uveljavil bo za tega delj svoje pravice kot dedič na Zaharovijeve milijone. Ta k6 se bo za denar mogotca smrti začela predvidoma velika nravda. Gre za ogromne milijone — od katerih bodo, kakor vse kaže, imela v prvi vr~ti zaslužek sodišča in advokati. IZGREDI V BAGDADU TU* L'AMGKBT BWWNE DHL! IN VM&, T>00000000000000000000000-9; PiRlte nam za cene voanlh U-stov, rezervacijo kabin in pojasnila za potovanje. SI.OVEMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. igth St., New York Vojaštvo prihaja v Bagdad, zatem ko je AI-Fariq Bekir zan -til vstajo, da postavi na čelo vlade K i km at Snlejniana. brata Mahmud paše, ki je h* a 1SM)8 vrgel s prestola sultana Abdul Haniida. NEWS DOBER MASER Nadaljevanje s 5. strauu LIPSKI VELESEJEM V STISKAH ZA PROSTOR. Ogromna površina lipskega tehničnega in gradbenega veu-sejma ne zadostuje več. Po -ne-kem sporočilu predsednika u-prave tega velesejma dr. Koh-lerja, bo imel pomladni vele-sejm Drillotlrrje leto štirikrat večji obseg nego 1. 1932. Potrebovali bi za 15 odstotkov večji prostor nego letos. V ta namen so si zamislili clo vrsto novih razstavnih zgradb, ki jih pa do pomladi ne bodo mogli dokončati. Zavoljo tega hočejo postaviti velikanskem šotora o zgradbo. Nekaj prostorov bodo Dridobili tudi na ta način, da bodo propagandno prometno razstavo "Potovanja" prenesli v največje razstavno poslopje v notranjosti mesta, in sicer v tako zvani Bingmes.-haus. gije pa ne poznajo. Moje levo •stegno je bilo zdaj točno šest centimetrov debelejše oo1 leta. Slednjif mi je pa dejal ta mož s slepc ^repričevalnostjo ljudi, ki vidijo samo svoj cilj ored seboj Dober maser 3 — Mislim, da je nama zdaj uspeh zagotovljen: vaši nogi morata biti povsem enaki in sicer ne samo zunaj, temveč tudi znotraj, na vsaki mišici v živcih in kosteh, v vseh žilah in žilicah. Drznem si celo trditi, da sta tudi enako kosmati. Dosegel sem čudežno harmonijo. Opravil je potrebno merjenje potem je pa zmagoslavno dvignil glavo. — Niti pol milimetra razlike ni, — je dejal. — Obe vaši stegni merita nad kolenom v obsegu po 6G centimetrov. Moje bo mi vet Zdaj ste delo ji* končano. Ne treba hoditi k vam. najkrasnejši primer mojega le-čenja. Natiesel sem preti njim kup zlata, ki ga je milostno sprejel, potem sem pa poklical krojača. Sami boste razumeli, da je bilo treba del moje obleke po obsegu izpremeniti. Moral sem se sprijazniti z obliko hlač. ki ji pravijo huzarske, toda v njih v resnici že davno nober huzar ne hodi. Posledica je bi la, da sem bil podoben tesarskemu tovarišu — in to me j•• jezilo, kajti priznati moram da nimam rati preprostih ljudi Čutil sem pa v nogah izredne moč. Najprej sem bil tega sil no vesel in vrnil sem se v Bon login ski gozdič k svojemu nogometnemu klubu. Žoga je pa poči*]a že ko sem jo prvič brcnil. Pripisoval sem to slabemu usnju in dal sem si prinesti dniiro, toda zadela ta ista usoda. — Premočno brcaš — mi je dejal tovariš. Zato sem pa napel vso svojo nežnost in obzirnost: žoga ni počila, pač je pa odletela na drugi breg Seine in padla na grajske 11 volišče. Moral sem odstopiti v svojem klubu in potem nisem več ho1:1 na tekne. Od tistega dne so bili moji križi in težave vedno večji. Naraščali so v sorazmerju z mojimi nogami,s pri čemur ta fraza v mojih ustih ni gola prispodoba ali pretiravanje, kajti človeka navaja že sama naraiva k temu, tla rabi one tlele svojega telesa, ki so za dano opravilo najsposobnejši. Izključen iz nogometa, sem se še enkrat lotil teka. Kmalu sem postal svetovni prvak, toda potem so me diskvalificirali kot nestvor. 'ki nima nobenih, zaslug za svojo zmago. Ne prirejajo se tekme ljudi s konji v teku, je iz-iavila komisija strokovnjakov, ki so se bili zbrali, da bi ocenili moj uspeh. A ti skoki, t; obsegi noir so se še izpopolnili — posmehljiva izpopolnitev in pogumni napredek, tlelo doktorja Van Stettena. Moje noge o postale take, kakršne vidite. Dosegel sem posebno in nemogočo stopnjo odvratnosti. Ni-sem se več upal pokazati ljudem, da bi se mi ne smejali in kazali za menoj s prstom. Težko sem prenašal to, in enega teh posmehljivcev sem hote I kaznovati. In kaznoval sem ga gospod: To je menda edini "lovek od ustvarjenja sveta, ki je na mestu umrl, ko je dobil brco v zadnico. To ran prinese slavo v delih zdravniške vede. Kar se mene tiče, nisem imel od tega nič drugega, ne-j:o tla sem prišel pred okrajno sodišče in izgubil s tem svoje levištvo v kazenskem seznamu. Ko sem prišel iz zavetišča, ki ni ga j 4 bila proti moji volji oreskrbela družba, sem odšel k -'.dravniku, toda ne k Van Stet-f.enu. čigar samo ime me je že navda ialo z grozo. — Eno samo sredstvo je, — mi je dejal,— in sicer ne gibati se, mirovati in počivati. f'e čutite v sebi dovolj poguma, da svojih nog štiri ali pet let sploh ne boste premikali, bodo vaše mišice morda izgubijo tr preobilico moči. Ves trti od groze sem poslušal njegovo nesmiselno razlago. — In zato vas vidim, zdaj na tem vozičku ? — sem ga vprašal. — Da, gosp:d, — je odgovoril, tla! Sem invalid zaradi ^reoblilice moči. Ali si morete misliti moje muke? Na paraikih, U no debela tiskani, vrse v domovino Izleti pod vrlstv« izkušenega spremljevalca. 116. de cembra: Normandle v Havre januarja: t'haini.»ain v Havre Berrngaria v Cherl>ourg t-;u ropa v Bremen Manhattan v Havre !>. januarja: Saturn i a v Trieste Lafayette v Havre 13. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 1.1. januarja: Bremen v Brenu-n IG. januarja: Hex v Genoa Paris v Havre 1.0. januarja: Berengaria v Cherliourg 22. januarja* Kuropa v Bremen 20. januarja : Coiite d! Savoia v Genoa Champiain v Havre '.'7. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2 fehruarjsi : Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg 0. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa ■). februarja: Europa v Bremen 10. februarja : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja : Con te di Savoia v Genoa 10. februarja : Bremen v Bremen 20. februarja : lie de France v na vre Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Queeti Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen 1*7. februarja: Paris v Ha\re Rex v Genoa ZMEŠNJAVA Z BANKOVCI V ŠPANIJI. Span'ska nacionalna vlada je odredila poselbno žigosanje bankovcev španske narodne banke. Zadnji rok za to žigosanje je bil 30. pret. meseca. Čim bolj se je bližal ta rok, tem večje množice so se zbirale preti okenci "podružnic omenjene banke v krajih, ki so pod cblastjo Francove vlade. Ker so se posamezni trgovci v zad-rtjili dneh že branili sprejemati še nežigosane bankovce, jc generalni guverner v Talaveni izdal odredbe, v kateri je na- glašal, da so stari bankovci jx> prisilnem tečaju v veljavi še do konca meseca in da bodo tisti poslovili ljudje, ki bi se jih branili, proglašeni za sovražnike nacionalističnega gibanja ter stTogo kaznovani. TOLPE RASA IMRUJA RAZOROŽENE. Štefani poroča iz Addis Aba-be, *la so se zadnji ostanki tolp rasa Imruja, ki so vznemirjali italijansko okupacijsko vojsko na a bes inskem ozemlju, umaknile na ozemlje Mongalle, ki je v britski posesti. Angleži so Abesince razorožili, orožje so pobrali sudanski orožniki, ki sej odpeljali Abesince v ujetniškt taborkščv r Mahmur. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno <1o '-daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu zastopniku v Va.šern kraju all pa kateremu izmed zastopikov. ko jih imena so "tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-Ceni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. NAJVIŠJE ZAVAROVANJE. V bližnjih dneh se prične v ladjedelnicah v Clydebarikii gradnija posestrime orjaške ladje "Queen Marv". Imena novi ladji še niso določili, pač pa so jo že sedaj zavarovali za čas gradnje in sicer na vsoto 4 in pol milijona funtov šterlin 2TOv. To je najvišja vsota, za katero so kdaj zavarovali kakš no ladjo. "Queen Mary" so zavarovali na primer " sam o'' iN JlVa1 za 2,700,000 fantov šterlingov.! uitie"^ CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin "0i,0BAI>0: Pueblo, I'erer Cullg, A. SaftlC Wals€uburg, M. 4. B}tvuk INDIANA: Indianapolis. Fr. Zupantit. 'ILLINOIS: Chieago, J. Bevčič, J. Lukanich Cieero, J. Fabian (Chicago, Cicero ln IUlnoia) J til let, Mary Bambitb La Safle, J. Spelieh .Maseoulah, Frank AumistLn North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzinilier. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: ' Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. frank Gou2e El.v. Jos. J. Peshel Rveletli. Louis Oouže fUlbert, Lnc!a Vessel IIibl>ing. John Povfie virgin a. Frank Brvatlch MONTANA: Ronndup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Karl Strniftha Falls. Frank Maala fOHIO: Barberton. Frank Trohft Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. .Taeoh Resnlk. John Slannik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrmSe Youngstown, Anton Klkeli OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA : Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supmntii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math K»mfa Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogač«, Philip Fr >- gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr, Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. 81 ek Sheboygan; Joseph Kakei WYOMING: Rook Springs, Louis Tauehar Diamond ville, Joe Rollcb Vsak zastopnik Izda p^rdlU a____ to, katero je prejel. Župnike topi« priporočamo. UPRAVA "GUB NARODA"