Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto V	Celje, dne 6. aprila 1934	Štev. 7
Sam bodi mož
Da, hmeljar, sam bodi mož! Ne zanašaj se samo na druge, temveč stori najprej sam, kar moreš v svojo korist! Vsi dobro vemo, kam je dovedlo in kam zopet povede nepremišljeno širjenje hmeljskih nasadov: k nizkim cenam, k neobhodno potrebnemu zopetnemu krčenju nasadov, k sami izgubi. In čemu to, zakaj to? Ali je mar to potrebno in pametno? Kaj še! Nepotrebno in do skrajnosti nespametno je vse to, zato pa ni treba zopet ponavljati! Sedaj, ko smo končno za silo zopet uravnovesili produkcijo in porabo, sedaj je pač edino potrebno in pametno, da to skrčeno površino nasadov obdržimo in jo pod nobenim pogojem ne povečamo prej — dokler se ne dvigne tudi poraba hmelja. To je pametno in prav in če bi se vsi hmeljarji držali tega pravila, bi se nam ne bilo treba bati nadprodukcije in nizkih cen.
Sam bodi mož, hmeljar, pa bo hmeljarsko vprašanje najprej rešeno! Ponekod, zadnji čas celò na Češkoslovaškem, so izdali zakonito naredbo, po kateri je enostavno prepovedano širiti hmeljske nasade in saditi hmelj na novo. Pri nas take naredbe še nimamo. Sicer so se na zadnjem občnem zboru Hmeljarskega društva vsi hmeljarji enoglasno izjavili zanjo, vendar je tako hitro najbrž še ne bomo dobili in vsaj za letos gotovo že prepozno. Zato pa si pomagajmo sami. Nikar ne sadimo hmelja kar na slepo, nikar na ta način ne ustvarjajmo nadprodukcije in ne tlačimo cen! Kateri pameten hmeljar pa bo sedaj sadil, da za par let, če ne že prihodnje leto, zopet krči nasade? Pameten hmeljar tega ne bo storil, ker mu ne gre za izgubo, temveč za korist! Ne bo sadil hmelja več, kakor ga more držati tudi pri najslabši ceni, pač pa bo skušal, dokler so izgledi na ceno
dobri, v dosedanjih nasadih pridelati čim več in čim najboljšega hmelja.
Pa bo morda kdo ugovarjal, češ, kaj pomaga, če mi hmeljarji ne Širimo nasadov, saj bo sadila okolica, nehmeljarji bodo nasadili hmelja. Bodi mož, hmeljar, in zavedaj se, da noben nehmeljar ne bo sadil hmelja — če mu ne daš sadežev. Kje pa naj jih vendar dobi, če ne od starih hmeljarjev? Žal pa je res, da je povpraševanje po hmeljskih sadežih prav znatno. Ne samo iz sosedne okolice, celò iz daljne Slavonije, Srbije in dalmatinskih otokov se oglašajo nepoučeni zemljedelci, ki hočejo še svojo zadnjo suknjo izgubiti pri hmelju. Ali naj si res sami ustvarjamo svojo konkurenco sebi in njim v pogubo? Ali pa naj tudi v tem oz ru čakamo samo zakonite zaščite naših interesov? Ne, hmeljar, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Bodimo možje in ne dajmo nikomur nobenega sadeža naše savinjske rožce, niti lastnemu bratu ne! Tu ne pomaga nobena črna tabla, o tem smo se že prepričali, tu pomaga izključno le hmeljarska samozavest in možatost. V strašni zmoti je, kdor se polakomni par desetakov, ki bi jih morda dobil za sadeže, kajti izguba zato bo znašala težke tisočake.
Da, sam bodi mož, hmeljar! Premagaj trenutno skušnjavo in ne širi svojih nasadov ter ne ogrožaj s tem danes že itak trhel temelj svojega gospodarstva. Ne vzgajaj si konkurence in ne daj zato nikomur in za nobeno ceno niti enega hmelj-skega sadeža, temveč vse sproti in skrbno uniči. Več složne stanovske samozavesti in možatosti, hmeljarji, pa bomo vprašanje nadprodukcije, širjenja hmeljarstva izven našega okoliša in še marsikatero drugo prav lahko tudi sami rešili v našo korist!
Razno
J. Barih & sin:
O hmelju 1932/33
(Nadaljevanje.)
Predprodaje letnika 1933.
Zaradi ukinitve prohibicije v USA in špekulacije glede potrebe hmelja so se cene hmelju od marca dalje hitro dvigale, kar je povzročilo v vseh okoliših tudi živahno povpraševanje za predprodajo letnika 1933 in v USA celò za predprodajo pridelka za prihodnjih pet let; poudariti moramo, da v Nemčiji do predprodaje ni prišlo. Cene v predprodaji so bile različne. V ČSR se je plačevalo v Žalcu meseca aprila 20 Kč in meseca junija že 32—36 Kč (43 odn. 70 — 78 Din) za kg, v Ušteku in Roudnici februarja 9—11 Kč ter maja in junija 27—31 Kč (19—24 odn. 57—67 Din) za kg; v Jugoslaviji januarja 20—25 Din in aprila do 30 Din za kg (prodanih okrog 660—800 stotov); na Poljskem maja 26 Din in junija 49—57 Din za kg z obljubljenim 50—70% doplačilom (prodanih skupno 700—800 stotov); v Belgiji februarja 13 bfrs, aprila 17 bfrs in junija 22 bfrs (26, 35 in 45 Din) za kg.
V USA je začela predprodaja letnika 1933 že v avgustu in se je plačevalo v Oregonu po 15 do 17 c za dve do pet let naprej, v marcu prihodnjega leta že 20—21 c za tri do pet let, aprila 30 c za letnik 1933 in 26 c za štiri leta naprej, v maju do 50 c za letnik 1933 in 40—50 c za tri leta ter 30 do 33 c za pet let naprej; v Washingtonu se je plačevalo maja 35 — 45 c za tri leta in 33 c za pet let, v juniju 30 c za pet let naprej; v Kaliforniji se je plačevalo aprila 32 c za letnik 1933, maja 55 c ter 45 c za letnik 1934 in 35 c za letnik 1935. Cene so se torej gibale od 18—62 Din za kg. Predprodaje v USA so zavzele ogromen obseg; tam se ne prodaja vnaprej samo pridelek dotičnega leta, temveč tudi pridelek več, celò petih prihodnjih let. Koncem maja 1933 je bilo v Kaliforniji prodanega vnaprej že 50%, v Oregonu 55% in v Yakimi ter Washing-tonu celò 90% pridelka 1933. Nekaj prodaj je bilo sklenjenih že pred par leti po prav nizki ceni 11 do 15 c (13—16 Din) za kg na več let.
(Konec prihodnjič.)
VSI NAROČNIKI
našega lista, ki bodo do 1. maja 1.1. poravnali naročnino za letošnje teto, dobe brezplačno poučno knjižico »Hmeljarstvo«. Knjižico bomo priložili prvi majski številki lista, zato pa do 1. maja zanesljivo poravnajte vso naročnino! Položnice v ta namen prilagamo današnji številki. uprava
Hmeljarsko društvo za Slovenijo je imelo v nedeljo dne 25.pr.m. v Roblekovi dvorani v Žalcu svoj 54.glavni občni zbor. Zastopanih je bilo 13 podružnic s 60 delegati. G. poslovodja je podal obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo v letu 1933 skupno 987 članov, 945 v 14 podružnicah in 42 posameznih. Nato se je dnevni red v toliko spremenil, da je kot druga točka prišla na red izprememba pravil. Proti izpremembi so odločno nastopili delegatje gg. Marinc, Marovt, Steblovnik in Kuder, za pa gg. Piki in šušterič. Pri poimenskem glasovanju je bila sprememba pravil sprejeta z 41 proti 19 glasovom. Po novih pravilih se bo društvo imenovalo Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino in ne bo imelo več podružnic, temveč le poverjenike, ki jih bo imenoval odbor. Ko bodo nova pravila odobrena, se bo vršil izredni občni zbor, ki bo določil članarino za leto 1935. Pri slučajnostih je prišel na dnevni red tudi predlog glede omejitve hmeljskih nasadov, katerega pa bo odbor še predelal ter potem predložil izrednemu občnemu zboru in razposlal na merodajna mesta.
Na češkoslovaškem je širjenje hmeljskih nasadov končno le prepovedano. Dne 28. marca je bila namreč objavljena in je dobila s tem obvezno moč vladna zasilna naredba, ki prepoveduje saditi v letošnjem letu hmelj na novo. Saditi sme hmelj le tisti in le toliko, ki je in kolikor je po lanskem ali bo še pred letošnjim obiranjem opustil starih nasadov. Prav tako sme saditi hmelj tudi tisti, ki je, še preden je s topila prepoved v veljavo, že pripravil zemljišče, postavil žično ogrodje in tudi že nasadil hmelj. Kdor pa teh predpogojev nima, pa vkljub temu nasadi hmelj, mu bo politična oblast odredila, da novi nasad še pred obiranjem uniči, v nasprotnem slučaju pa ga bo sama pustila uničiti na njegove stroške ter bo eventualno še kaznovan. Kakor je naredba dobra in stroga, pa letos najbrž ne bo dosegla popolnega uspeha, ker kdor je nameraval saditi hmelj, je večinoma že pripravil zemljišče v jeseni in morda postavil že tudi žično ogrodje tako, da mu tudi glasom naredbe ni več mogoče zabraniti povečanja nasadov.
Zveza nemških hmeljarjev v Miinchenu (Deutscher Hopfenbauverband), ustanovljena leta 1876, je bila že koncem lanskega leta razpuščena in so bile njene funkcije prenešene na državni prehranjevalni urad (Reichsnährstand, Hauptabteilung 2) v Berlinu. Na Bavarskem pa je bila ustanovljena posebna hmeljarska sekcija pri kmetijskem oddelku prehranjevalnega urada. Sedaj pa bodo predsedniki deželnih posvetovalnih odborov na Bavarskem, Wiirtlemberškem in Badenskem tvorili pri državnem prehranjevalem uradu v Berlinu posebno skupno hmeljarsko sekcijo, ki bo imela sedež v M un -chenu. Po posameznih okoliših pa bodo pokrajinske zveze producentov, katerih predsedniki bodo zopet tvorili deželni posvetovalni odbor. Površina nasadov bo znašala letos 9500 ha. Producentom, ki ne bodo pridelovali kakovostnega blaga, se bo lahko odvzelo dovoljenje za hmeljarenje. Vnovčenje hmelja se bo vršilo tudi v bodoče potom hmeljske prometne družbe, v kateri bodo zastopniki produkcije, trgovine in pivovarske industrije.
Hmeljarska poročila
Savinjsko dolina: Položaj v hmeljski kupčiji je nespremenjeno miren, prometa in zanimanja je le malo ter se skuša uveljaviti zopet nižje cene. — Pomladanska dela v hmeljskih nasadih dobro napredujejo. Rastlina je večinoma prav dobro prezimila.
Vojvodina: V hmeljski kupčiji je prišlo zopet do zastoja in le redko pride še do kakega manjšega zaključka. — Pomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku in pri razmeroma ugodnem vremenu prav hitro napredujejo. Računa se, da bo površina novih nasadov znašala do 400 ha.
Češkoslovaška: Pri sicer bolj mirnem razpoloženju je bilo tudi zadnjih štirinajst dni dnevno nekaj prometa. Povpraševanje je predvsem za cenejše blago, za prvovrstno pa je manj zanimanja. Kupuje se za domače pivovarne in za izvoz. Zaloge so se nadalje skrčile in znašajo le še kakih 4000 stotov. Cene so nekoliko popustile in notira sedaj lanski žateški hmelj 51 do 61 Din za kg. Znamkovanih je bilo dosedaj 26.013 bal lanskega žateškega pridelka v skupni teži 32.787 stotov. Lanski pridelek iz Uštčka in Roudnic notira 48 do 53 Din za kg. — Pomladanska dela v hmeljskih nasadih so se v tekočem tednu splošno pričela. Producenti so se pripravljali, da nasadč mnogo hmelja zopet na novo, vendar bo najnovejša tozadevna naredba, ki je stopila v veljavo 28. marca, širjenje nasadov preprečila.
Nemčija: Položaj na hmeljskem tržišču je postal mirnejši in ni več toliko prometa. Povpraševanje za izvoz je precej popustilo, pač pa za domačo porabo nekoliko oživelo. Več zanimanja je za cenejše blago in se slabše kupi tudi izpocj cene. Nominalno so ostale cene v glavnem nespremenjene in notira lanski Hallertauski hmelj 67 — 82 Din, gorski (Hersbruck) 58 do 74 Din, Spalt 70—90 Din, boljši Tettnang 86—91 Din in Württemberg 68—74 Din za kg. Trži se največ Hallertau, zlasti cenejše blago. Zaključna tendenca je mirna.
Francija: Na tržišču je postalo zopet mirneje. Kupuje se še nekaj za izvoz pa tudi domače pivovarne zaključijo semtertja še kako manjšo partijo. Severno-francoski hmelj se plačuje po 51 Din, alzaški po 71 do 80 Din, uvoženi žateški po 89—90 Din in jugoslovanski po 53—91 Din za kg. Tendenca je prav mirna. — Prva dela v hmeljskih nasadih so že pričela in hmeljarji posvečajo hmelju zopet večjo pozornost.
Poljska: Tržišče je mirno, brez zanimanja in povpraševanja.
Belgija: Pri mirni tendenci in slabem zanimanju notira lanski pridelek Poperinghe 45—48 Din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa nominalno 29 do 31 Din za kilogram.
Anglija: Na hmeljskih tržiščih je slejkoprej zelo mirno in cene več ali manj le nominalne. Lanski letnik notira 74 Din, predlanski 54—60 Din, letnik 1931 pa 9—17 Din in starejši letniki 6—12 Din za kg. — Nedavno deževje je sicer precej koristilo hmeljiščem, vendar je še vedno znatno pomanjkanje vlage. Pomladanska dela v nasadih so v polnem teku in si hmeljarji mnogo prizadevajo, da bi na dosedanji površini dosegli čim obilnejši in boljši pridelek.
Amerika: Tržišče sicer res kaže nekaj več življenja, vendar je povpraševanje še vedno le slabo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in domači pridelek notira lanski 26—34 Din, predlanski 23—26 Din, letnik 1931 pa 18—23 Din in starejši letniki 10—13 Din, žlahtni iz Evrope že zacarinjen pa lanski 84—97 Din in predlanski 53—75 Din za kg. Tendenca je mirna in tudi za inozemski hmelj niso cene nič kaj čvrste.
Najvišjecene, plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Tettnag) ......................90	Din	za	kg
Anglija (Goldingl.......................73	Din	za	kg
Francija (alzaški)......................67	Din	za	kg
Češkoslovaška (Žatec)...................61	Din	za	kg
Jugoslavija [savinjski).................52	Din	za	kg
Poljska (Lublin)........................48	Din	za	kg
Belgija (Poperinghe) ...................47	Din	za	kg
Amerika (kalifornijski).................38	Din	za	kg
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zurichu.
Za razvedrilo
Pred poroko nikar!
Hči : »Ne, pa ne! Pa če bi bil še desetkrat tako bogat, vseeno bi ga zaničevala.«
Mati: »Bodi tiho, za božjo voljo; ne govori tako grdo o možu, dokler ga ne poročiš.«
Na sodniji.
Sodnik : »2e zopet smo vas zasačili pri tatvini. Ali res ne morete živeti brez tega?«
Tat: »O pač, a ne tako dobro.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
v novi, lastni palači
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica
Zaloga cementa!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje :
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške
dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.