KES ISSN 0351-6407 9 7? 0 3 5 1 6400 1 9 S ESTNIK vestnik NK VESTNIK VES * VESTNIK VES W VESTNIK Predstavitev Vestnika na Internetu 9000 murska sobota, vegova 13, tel. 069/32-735, fax. 069/31-954 Microsoft Canon QUALIFIED DEALER URADNI PRODAJALEC 6 LET TRADICIJE I CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Hiša celovitih računalniških rešitev I Računalnik PENTIUM 100 za SAMO 88.888 SIT - Program PRODAJA in SERVIS VOZIL Panonki tečejo zadnji Murska Sobota, 1. avgusta 1996, leto XLVIII, št. 31, cena 170 SIT Izrek ati 1 k ■' denarja toliko muzike, je v teh časih zgo-držuez aP'!alizma dobil nekoliko drugačno konotacijo. Morda in oti^r .^ne turistične manifestacije, ki se ozirajo v preteklost ne kažeJ°ile^an^e °^aje. ^se ^eP° 'n Prav- So, nenazadnje, cekini ^omar zameriti, če mu na ta način mimo državnega Zato je $e kakšna para v vaško ali pa društvemo malho. ^šnejšik^10 resneSa razmisleka zapisana misel enega naju-^niku 7^ned^erJev v Sloveniji mag. Marjana Cerarja v svojem W.- £0 Saje začel objavljati v sobotni prilogi Dela, ko pra-misljse muzika denarja, utihnejo vse druge godbe. In tej stiinseu aze Pridružiti, če nanjo gledamo skozi optiko pošteno-^ijenja ' tempa življenja. Nenazadnje pa tudi sedanji tempo Po sebi 7 ZakiJuček epohalne zgodbe o uspehu ponujata sami kotjeZa .aced razmislek. Namreč, če je z denarjem že tako, kljub VSe ano vPreJ omenjeni misli, pa se v vsakdanjem življenju Ospredje VU n.e odmikava tako rožnato. Ali pač! Vse preveč sili v Prašanje na eni strani, kako preživeti, na drugi pa, kako Kokoši z zlatimi jajci fc so brez repov Atrije Če nas Je vsaj posredno pred časom iztirilo do-Sr^no, ra^1^’ k' %a navadni varčevalci niso čutili tako nepo-7^7 7” morda varčevalcev Triglav banke, se je v teh dneh j^očni in^,a ena kokoši, ki naj bi nesla zlata jajca. Gre za ■ Ju
  • $ in । n11 'n rn°žnost obročnega odplačevanja Mesecev z minimalno obrestno mero. »Nepolitična« tekma - Mura: Bečej ali politika je »ukrojila« tekmo zgolj iz ozadja Soboški Kep uspel na mednarodnem razpisu v Bosni Bosanci opremljajo 7000 kmetij stran 4 stran 10 Tragedija v Veliki Polani Samota ubija stran 27 V Zgodbi s kokošjega kljuna se Chipsy sprašuje, kako so v nekem podjetju v obmejnem mestu »zakockali« dva milijona mark. stran 3 vestnik, 1. avgusta 1996 ktualno okoli nas PO SLOVENIJI ZDA proti Kubi ■ LJUBLJANA - Feri Horvat, predsednik odbora za gospodarstvo, je sprejel ameriškega veleposlavnika v Sloveniji V. Jackovicha, s katerim sta se pogovarjala o gospodarskem sodelovanju med ZDA in Slovenijo. Trgovinska menjava med državama je lani dosegla 551 milijonov US $. BLED - Sešli so se guvernerji centralnih bank BiH, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Obravnavali so predloge Banke za mednarodne poravnave (BIS) iz Basla o delitvi premoženja nekdanje Narodne banke Jugoslaviije. LJUBLJANA - V Skladu za razvoj so se odločili, da bodo v prihonje prodajali pooblaščenim investicijskim družbam delnice oziroma deleže podjetij, ki se lastninijo, s ponudbo za odkup na podlagi javnega razpisa. LJUBLJANA - Naftni derivati so v povprečju dražji za en tolar. Na vladino odločitev je med drugim vplival težaven položaj Nafte Lendava, ki se sooča z izgubami v poslovanju. PO SVETU ■ ATLANTA - Eksplozija bombe v Atlanti na varovanem ozemlju v času 01 je razblinila še zadnje sanje o najbolj varnih OI. Zaenkrat še nihče ni prevzel odgovornosti, med množico ranjenih sta dva umrla. Mednarodni olimpijski komite je sporočil: »The show must go on« - šov se mora nadaljevati. Veliki mogotci, kot so Coca Cola, NBC in drugi, torej nimajo časa, da bi z dnevom žalovanja počastili umrle. Biznis je biznis, in to je razlika z letom 1972 in munchenskimi OI. ■ BRUSELJ - V EU je zaposlenih 148,3 milijona ljudi, kar je 49,3 odstotka prebivalstva. Brezposelnih je v EU kar 18 milijonov ljudi, od tej jih je pet milijonov mlajših od 25 let. SARAJEVO - Iz urada visokega predstavnika za civilni del Daytonskega sporazuma Carla Bildta so v zvezi s spo- rom o priznanju rezultatov volitev v Mostarju predlagali, naj bi župan Mostarja postal Hrvat, vodstvo okrožja pa naj bi prevzel Musliman (uradni rezultati: SDA - 48% in HDZ 45%). CELOVEC - J. Drnovšek in F. Vranitzky sta se sestala na tradicionalnem delovnem srečanju. Med drugim sta-govo- rila o multilateralnem .sodelovanju in o vprašanjih evopske varnosti. ■ SARAJEVO - ZDA so začele pošiljati orožje za skupno vojsko Muslimanov in Hrvatov v BiH. V prvi pošiljki naj bi bile puške in rakete. ■ VVASHINGTON/BRUSELJ - Bill Clinton je podpisal zakon, ki uvaja sankcije proti vsem tujim podjetjem, ki vlagajo v naftno in plinsko industrijo v Libiji in v Iranu, ki pokrivata 10 procentov svetovne porabe, EU pa iz teh dveh držav uvozi kar 20% nafte. BEOGRAD - Podpredsednik Federacije BiH Ejup Ganič se je v Beogradu sešel z Nikolo Sainovičem. V okviru pr- vega uradnega obiska predstavnikov bosanske vlade v ZRJ po letu 1992, sta državi podpisali sporazum o ukinitvi vizumov, o vnovični vzpostavitvi cestnih, železniških in letalskih povezav in telekomunikacij in o odprtju predstavništev gospodarskih zbornic v Sarajevu in v Beogradu. ■ NEW YORK - Čeprav so potapljači že našli skrinjici Bo-einga 747 ameriške letalske družbe TWA, ki je eksplodirala nad Long Islandom, še vedno ni uradne potrditve vzroka nesreče. Od 230 umrlih sojih do zdaj identificirali samo 93, našli pa vsega skupaj 113 trupel. LONDON - V VB je v zadnjih sedmih letih že 70 mačk zbolelo za mačjo obliko bolezni norih krav, lani so odkrili en, pred dvema letoma pa 16 primerov te bolezni. ■ PARIZ - Letos so v Franciji odkrili že 9 primerov bolezni norih krav (BSE). ■ ANKARA - Med več kot 2J2 gladovno stavkajočimi političnimi zaporniki v turškifr zaporih jih je dvanajst umrlo, preden je država delno sprejela njihove zahteve. ■ PARIZ - V francoskem glavnem mestu te dni poteka ministrska konferenca sedmih najbolj razvitih držav na svetu (G-7), prisostvuje pa tudi Rusija. Srečanje je namenjeno boju proti terorizmu. Frnacoska vladaje pripravila predlog s 25 ukrepi, med njimi je tudi predlog za okrepitev nadzora nad Internetom in drugimi podobnimi mrežami, preko katerih se lahko teroristi sporazumevajo. HAAG - Pred mednarodnim sodiščem ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se nadaljuje sodni proces proti bosanskemu Srbu Dušanu Tadiču, ki je obtožen vojnih zločinov. ■ PERUGIA - Nadaljuje se sojenje nekdanjemu italijanskemu premieru Giuliju Andreottiju, ki ga obtožujejo, da je leta 1977 naročil umor novinarja Mina Pecorellija. ■ BONN - V Nemčiji jedrska energija omogoča kar 38.000 zanesljivih in predvsem dobro plačanih delovnih mest. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik) Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh' Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960. 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Ameriška ljubezen do Castra VV ashington z grožnjami pritiska na vse tiste mednarodne firme, ki so pomagale k minimalni gospodarski rasti na Kubi. Desničarji in Kubanci v eksilu vztrajajo pri padcu njihovega osovraženega nasprotnika Castra. Z bojaznijo pred izgubo glasov v novembru se je predsednik Clinton pridružil močnemu toku. EU, Mehika in Kanada so zd-ružno protestirali. To je »kršitev človekovih pravic«, so ugotovili v parlamentu EU, šef EU Jacques Santer je napisal ogorčeno pismo Billu Clintonu in bruselska komisija je zagrozila z uvedbo vizumov za državljane ZDA. Vendar pa ima nov zakon že svoj učinek. njaki vedli kot kolonizatorski gospodje. Šele 1934 je Roosvelt ukinil zapisano pravico, da smejo kubansko zunanjo politiko voditi iz Washingtona. To pa ni zmanjšalo vpliva Američanov na sladkorni otok. Koncerni iz ZDA so obvladovali kubansko gospodarstvo in trgovino; še posebej po drugi svetovni vojni je postala Havana pod brutalnim diktatorjem Batisto tropski seks- in igralniški paradiž. Bradati revolucionarji, ki so Moa se povsem razlikuje od drugih krajev v obubožanem, v tropski vročini podirajoči vzhodni Kubi: ceste, na katerih se vozijo bleščeči novi avtomobili, so brez lukenj, čeznje je potegnjen fini asfalt. Hiše so nanovo prepleskane, ljudje lepo oblečeni. V brezupni, »zagospodarjeni« karibski državi je Moa nepričakovani svetlobni žarek. Za državni slogan »Socializem ali smrt« imajo rudniški delavci iz Moe samo še pomi-Ijujoč smehljaj, saj delajo v kapitalističnem koncernu, katerega 49-odstotni lastnik je kanadski gradbeni koncern Scheritt International. Njegov robustni šef lan Delaney se je s Castrom zmenil za »deal«. Posel koristi obema. Tudi na račun velikih hotelov naj bi se letos povečala gospodarska rast za pet odstotkov. Toda že marginalni gospodarski napredek je pri velikih severnih sosedih vzbudil jezo. V primeru LR Kitajske je Washington pojasnjeval, da gre za gospodarske kontakte, ki vzpodbujajo demokracijo - v primeru Kube, rav- no nasprotno: režijska knjiga ZDA predvideva za Kubo samo nenadni padec komunističnega dinozavra Fidela Castra. Za razliko od vladajočih v socialističih državah vzhodne Evrope se je revolucionar pred obalo ZDA, kljub zatonu sovjetskih zaščitnikov, obdržal - kar je najbrž njegov naj-Večji triumf. Mu bo ta uspeh pokvaril Hel-ms-Burtonov zakon, poimenovan po glavnih avtorjih, to je konservativnem senatorju Jesse Helmsu in njegovem republikanskem s-trankarskem prijatelju iz reprezentančne hiše Danu Burtonu? Kar zadeva 34-letni trgovski embargo med ZDA (Kubanci govorijo o blokadi, in to z vso pravico), ta zakon hoče doseči razširitev embarga: dokončno gospodarski zlom države in zaton njenega Comandante en Jefe. Zakon grozi praktično vsem tujim investitorjem v Castrovem kraljestvu. Helms-Burtonov zakon predvideva, da bodo morale plačati odškodnino vse tiste firme, ki so kupile ali imajo profit od lastnine ameriških državljanov, ki jo je Castro nacionaliziral. To pa bi vsako investicijo na otoku sladkorja spremenilo v nepredvidljivi in neizračunljivi ri-ziko. Eksperti ocenjujejo, da bi zahtevki lahko prekoračili 100 milijard dolarjev. Španske verige hotelov so ukinile nove investicije. Nizozemske banke in zavarovalniški koncern ING je prejšnji teden napovedal umik iz industrije sladkorja. Poskus, da bi prisilili tuje firme k bojkotu na Kubi, je vrhunec ameriške obsesije, ki jo imajo ti z majhno karibsko državo. V 19. stoletju so otok od Špancev hoteli odkupiti bogati južnjaki. To naj bi povečalo vpliv in ozemlje s sužnji. Ta »odlična mala vojna«, ki so jo konec preteklega stoletja zoper španske kolonialiste na Kubi bili Američani, Kubancem ni prinesla pričakovane suverenosti, temveč najprej štiriletno zasedbo severnjakov. Čeprav je bila Kuba formalno neodvisna, so se sever- na Kubi zmagali leta 1959, so se primarno bojevali za ponovno suverenost. Šele ostro nasproto-vanjeWashingtona je prisililo može, zbrane okrog komandanta Castra, da so prevzeli socialistično plansko gospodarstvo in se naslonili na Moskvo. V Kubi je predsednik John F. Kennedy - v raketni krizi 1. 1962 -tvegal celo spopad s Sovjeti, ki bi se kaj lahko končal z nuklearnim fiaskom. Toda Castro je vse preživel - invazijo Kubancev iz eksila 1. 1961, kakor tudi smrtne cigare, ki mu jih je namestila CIA. Desetletja je Moskva financirala kubansko gospodarstvo. Po razpadu SZ se je diktator Castro izkazal kot zelo fleksibilen člo- Sov se mora nadaljevati Tako so sporočili predstavniki Mednarodnega komiteja olimpijskih iger. V naglici, v biznisu ni bilo časa za žalovanje. Očitno sta dva mrtva in nekaj več kot stoterica ranjenih premalo, da bi za en dan prestavili športni cirkus. Toda iluzija o ameriški varnosti je splahnela. Kaj so počeli pol leta FBI in druge državne službe? Če so atentatorji pred 24 leti odkrili svojo identiteto, se to tokrat še ni zgodilo. Bo Amerika, kot so zapisali v Liberation, morala obuditi zanemarjeno razpravo o liberalnih dogmah? f Iz Monoštra piše----------------------- Amerika, Amerika Od začetka olimpijskih iger v Atlanti se človeku zdi, kot da se življenje vrti le okrog športa, kot da bi v teh dneh pozabljali tudi to, da praznuje Madžarska v tem letu 1100. obletnico prihoda Madžarov na ozemlje današnje države. Na to pomembno obletnico nas spominja v teh dneh le reklama na televiziji, ki nas opozarja, naj bomo v tem prazničnem letu prijazni s tujci in turisti, da ne bi imeli le-ti slabega vtis o 1100-letni Madžarski. v Amerika pa si je zaslužila pozornost Madžarov že pred olimpiado. V Kaliforniji so namreč prijeli Američanko madžarskega rodu, ki je prekupčevala z novorojenčki. Več kot tridesetim nosečnicam z Madžarskega je omogočila potovanje v ZDA in tam so se po porodu odpovedale otrokom. Novorojenčke so posvojile družine brez.otrok, za to so posredovalki odštele 80 tisoč dolarjev, mame nosečnice so dobile 18 tisoč. Obstaja sum, da so podobni transporti potovali v Ameriko tudi iz Romunije, Poljske in Rusije. Protislovno v žalostni zgodbi Je dejstvo, da omenjene dame v Ameriki niso priprli zaradi prekupčevanja z novorojenčki, temveč zaradi tega, ker od omenjnenega dohodka ni plačevala davka. Na Madžarskem je dobila zadeva druge razsežnosti, ko se je izvedelo, da je v stvari na nek način vpleten tudi znan ginekolog in mednarodno priznan genetik dr. Endre Czeizel. V hišni preiskavi so baje našli tudi dokumente, ki dokazujejo, da Je bil sum utemeljen. Mnenja o zadevi so zelo različna. Večina ljudi jo popolnoma obsoja, nekateri pa vseeno pravijo, da je zaradi humanitarnih razlogov tem dojenčkom bolje, da bodo odraščali v bogatih ameriških družinah, namesto da bi postali domski otroci ali bi jih mame po porodu umorile. (Teh umorov je bilo na Madžarskem v zadnjem obdobju kar precej.) Vsi pa se strinjajo s tem, da je ta stvar, kije lahko nekaj časa nemoteno potekala, odtis moralnega in gospodarskega stanja družbe. Tudi to je 1100-letna Madžarska. vek. Ukazal je »posebno gospodarsko periodo« in dovolil leta 1993 posedovanje zelenih bankovcev ter privabljal investitorje s stare celine. Z nastopom demokrata Billa C lintona se je zdelo, da bo politika ZDA do Kube postala bolj realistična. Človek v Beli hiši je opogumljal humanitarne organi-zacije, naj okrepijo svoje dejavnosti na Kubi. »Sled II« so imenovali Clintonovi ljudje svoja prizadevanja; hoteli so namreč izolirati Castra v lastni državi, tako da otoka ne bi več izolirali od zunaj. Leta 1994 je Clinton s Castrom podpial dogovor o vračanju kubanskih beguncev na Kubo; ta dogovor je potnem za Kubance v eksilu - jasno izdajo. V zamenjavo naj W Castro letno podelil vizume 20.000 ljudem, da bi ti lahko odpotovali iz države. Helms-Butonov zakon, ga avtorji na veliko in v naj slabši imperialistični manir označujejo kot »zakon o sv bodi in demokratični soltd nosti do Kube«, je poV" večina ameriškega kongr^ ' Clintonovi svetovalci, preč sem Waren Christopher, s svarili pred konflikti s trg vskim lobijem- Toda neproporcionalna razvit Clintonov strah, da bi lahko izgubil glasove na volitvah oziroma postavil zmago na kocko, gaje prisilil na kolena. K°s0 Kubanci konec februarja sestreliti dve ameriški letali, ki sta »P^ v°cirali« Castrovo letalsko o rumbo, je Clinton podpisali kon. Njegova odločitev, predvsem kar zadeva sporni del okrog ops-kodnin, naravnana zoper tuje d govske partnerje, naj bi vstop' v veljavo po volitvah, je Clinton« ali kot ga imenujejor Publikanci »tresoči puding«-da, kaj bo sledilo? Bosta kot naslednji, ki jih bodo doletele am riške sankcije, Iran in Libija^ DER SPIEGEL (priloga: fotograf In zdaj nazaj k olimpiadi. Pr,c so hi džarskega tabora, in s tem tudi, setih prevelika. Nekateri so govorili cel°° raz°^ zlatih medaljah. Potem pa v ^'»dalje i1 ranje, razočaranje...Nosilec zlate celone v rokoborbi Peter Farkaš s tekmovanja brez dobljene točke. f , ^gju. M , prvak v sabljanju. Zgubil je v prve i!,n u teri niti do prvega dvoboja niso pri kot ? tekmovalcev v boksu je tehtal pa - smel. Lahko, da je po zajtrku P ^afn jnia Bomo pa pokazali svetu v P1^ 'j0 doma ca. no favoritinjo Krisztino Egerszegt, J gV pteS „ skoraj kot boginjo. V disciplini 400^ ^ V® je vsakdo pričakoval od nje zlato. nesreč°-kot tretja, so to komentirali kot neko n Vse kaže, da so se nekateri'na on sa^. prenaglili, ko so (si) obljubljali - najh°J to), kot če dejstvo, da si drugi a ' svetu, nič ne bi pomenilo. m nekai najeli sani1 Končno pa smo le dobili medalj. Plavalci in atleti so vsie Madžarov. . ^^rt, ki ka bo Sanjski pa naj bi bil tudi kaV jja priredili 30. julija v Budimpešti irl gl e sodelovala poleg tenorja Jose K°n jt Dominga tudi Diana Ross L Ma^l klA1 prireja v počastitev 1000-^q0 tn^r ’ vstopnice je treba odšteti prib vsota. ffi za madžarske razmere precepi' {gnorja 1100-letnica sem ali .mirnih f ja dol, precejšnji del madžarski' -0 ngniN ’ .^titU' navdušen nad koncertom. ‘ iailturh' .^j V dogodek ogromno stal, madza' . fitia^ »flfV cije pa se ubadajo z l0Ht ežavami. Koncert pa pravzap , 0N’ b° mogel k promociji Madžar s e. rja sp j^kveda\Xlbše Da prevladala razum in strpnost, se lahko obeta samo naj abse. Da 5UIn kaj hitro zataji in strpnost popusti, je pokazal zadnj. _ pnZnaVH Mikov vseh zadružnih enot, ki ga je sklical vršilec dolžnosti direk F ^>onke JožeNemeš in nanj povabil tudi najodgovorne s.p eds a « Zadružne zveze Slovenije. V štiriurnem razgovoru kie°bo j Mnnjal na prerekanja in medsebojna obtoževanja, Jn'k zadružnih enot nikakor niso mogli najti skupnega jezika n to jt Smovni dokaz, da se razkorak med dvema nasprotujočima si tabo o-od katerih pa nobeden nima prevladujoče večine, samo se povečuje. meri akterji vseh k'se imajo za izvoljene tudi vke sv°iih zadružnikov, |/!sn'ci zastopajo voljo le-zadn.? ■ na-ibolje lahko ocenili zadniZni^-sam'- so namreč v br^"1 Času tud' Prek0 pisem m /.oziroma časopisnih pole-MiuiMMa S'in si j'h še 'z' botj , a oba nasprotujoča si ta-Ptesici k° dobili dokaj dober 'njihov;nad tem’ kaj se dogaja v miitah " Zadrugi- Žal v teh pole-obtož2rev'adujejo medsebojna Mvečkrat na račun Maj1 v.preteklosti. premalo ali MtrenmPa Se v nJih ne prika’ Zadrugi v-n' P°'ožaj in težave v Mm;/ ',So dobile razsežnosti, JOv katastrofo. stavljali združitev dotlej samo- stojnih kmetijskih zadrug in zadružnih podjetij v enovito kme- takojšnjim bo rešitev z^n^tU®a milijarda tolarjev M°sti Panonke v začetku ta zadolženost pa se ^Poravnavanja obvezno-Povečuje, je problem. b’ bilo težko najti re-hbJM' oba nasprotujoča si Uo trenutku našla skup-ker ie takšno pri-utopija, posledice lah-bap bredvidevamo. Most! "°nka v takšni organizi-t« jas^a prihodnosti, je zdaj Miki v’ 'n to spoznavajo tudi M1« 's° Pred dobrim poldru-MciJ? P°8oj za uspešno Zadružnega sjstema po- z tijsko zadrugo. Toda pomembnejša od same organiziranosti je v tem trenutku izpeljava sanacije, saj za nove oblike organiziranosti še ostaja čas, medtem ko se za sanacijo izteka. Dobra namera direktorja Jožeta Nemeša, ki kot ključni in najpomembnejši ukrep v postopkih sanacije Panonke postavlja prodajo poslovnih deležev v ži- b bodo začeli graditi mejni prehod Dolga _______1 •___________1______1 Glavni iz. ^tejnerski prehod 1V gradijo evropski mejni ^ili 2 ^rortmih dimenzij. V Dolgi vasi bodo u 22LPloščadi z nekaj kontejnerji. Mm. i - -------------------------------- jmi Ozef Kocon je v sodelovanju s pomurskimi poslanci v i •’ Plovno sklical vse odgovorne in vse prizadete, po- v mejiiim prehodom Dolga vas. Koliko je bilo podob-NP* je bj| ” letih, smo že pozabili šteti, zelo podobna sestava ti ■ ^cin^^krsk >*a ne^e^isKcm srečanju 2. aprila 1995 in nato še po Za iZk^* Protestu šoferjev, ko so ugotovili, da se ni skorajda f J^nje delovnih in čakalnih razmer na dolgovaškem Prej za • J*’ d* odgovorne vladne službe v Ljubljani vso ener-®v> kak *l^e m°žiiih zamud in posreovanje zastarelih in na-rf«, i’n n pa za iskanje resničnih rešitev za ureditev najbolj ^bolj zanemarjenega mejnega prehoda v Sloveniji. in juga li meinnj°lnforma-z t'Je Mi Prehoda Mah, 0 ne bo več \ M in°h avtoc et P°novno SSSti med Za-\ .M Stat;0"1’ Pav regije in s?‘ka usluž-ar|ne na meji ne laže: od 1987. leta (ko je bil mejni prehod obnovljen) do 1995. je indeks povečanja tovornega prometa 4152; od 1993. (podatki iz tega leta in še nazaj so osnova za izdelavo načrtov) do 1995. leta seje tovorni promet povečal za 50 odstotkov, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa za 23 odstotkov. O zman-šanju tovornega prometa na mejnem prehodu Dolga vas ni ne duha ne sluha. vilsko-predelovalni industriji in prodajo poslovne stavbe v Kocljevi ulici v Murski Soboti, ostaja le pri pobudi, če ne bo dobil soglasja vseh zadružnih enot. Soglasja je doslej uspel pridobiti od vseh, razen od cankovske, pa čeprav predsednik upravnega odbora in hkrati s tem tudi predsednik Panonke izhaja prav iz te zadružne enote. Predsednik, ki se ne Okoli predsednikovanja pa prihaja tudi do neobičajne situacije, saj ima trenutno Panonka dva predsednika v eni in isti osebi. ta oseba pa tej isti osebi ne priznava predsedniške funkcije. Sliši se neverjetno in nerazumljivo, vendar upravni odbor s predsednikom, kije bil pred poldru- danji predsednik. Na pritožbo nekaterih članov zadruge je sodišče novemu upravnemu odboru zamrznilo opravljanje vseh funkcij, kar v bistvu pomeni, da je legalen prejšnji upravni odbor, vse to pa je razmere v Panonki še bolj zaostrilo. Po vsem tem človek dobi občutek, da gre za kljubovanje, to pa pomeni, da za Panonko ne bo rešitve vse dotlej, dokler se ne bodo zamenjali vsi »igralci«, od katerih prihajajo pobude za razvoj dogajanj. Voz iz tega kroga lahko zdaj potegnejo le tisti zadružniki, ki niso obremenjeni z bremeni in dogajanji v preteklosti, zato ne bi kazalo ovreči pobude predsednika Zadružne zveze Slovenije po sklicu izrednih občnih zborov vseh zadružnih enot in volilnega občnega zbora Kmetijske zadru- gim letom na izrednem občnem zboru zadruge izvoljen povsem legalno, je bil pred nedavnim na izrednem občnem zboru, ki je bil sklican na pobudo nekaj čez sto zadružnikov (izbiranje pobude s podpisi), zamenjan, namesto 25-članskega starega je bil izvoljen novi 15-članski upravni odbor s povsem novimi člani, le predsedniško funkcijo je ohranil dofe- ge Panonka, na kateri bi izvolili novo vodstvo, ki ne bo obremenjeno s preteklostjo. Gotovo se med člani še najdejo takšni, ki jim ni mar le za lastne interese, vendar časa je malo in če ga ne bodo znali izkoristiti, bo propad dobršnega dela prekmurskega zadružništva neizbežen. LUDVIK KOVAČ vas Glavni izgovor Servisa skup- nih služb je bil, da ne morejo odkupiti zasebnega zemljišča, na katerem posluje ena od špedi-cijskih Služb. Lastnik jih je zavajal in jim nagajal že vse od januarja 1994. leta. 9. februarja letos pa je Upravna enota Lendava na zahtevo republiškega pravobranilca izdala lastniku razlastitveno odločno, na katero seje pritožil. Ministrstvo za okolje in prostor je 26. aprila pritožbo zavrnilo, vendar je lastnik vložil tožbo na Vrhovnem sodišču. Nato pa se je Vlada Republike Slovenije odločila, da bo ukrepala po drugem odstavku 23. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu lastništva (UL, 5/80); v odločbi, izdani 20. junija, se sklicuje na nujnost primera. 17. julija 1996 je Ministrstvo za okolje in prostor Vladi republike Slovenije in Servisu skupnih služb izdalo potrebno gradbeno dovoljenje za širitev in rekonstrukcijo mejnega prehoda Dolga vas. Zakaj kontejnerji? Župan Kocon je za pomiritev prejel dopis Cestnega podjetja Ljubljana, s katerim ga obveščajo, da so s Servisom skupnih slu- žb podpisali potrebno pogodbo o izvajanju del in da bodo izvajalci v ponedeljek, 5. avgusta, začeli z deli. Toda gradili bodo le plato, ploščad za čakanje, in še to zaenkrat le v »gramoznem« stanju. Kakor je povedal predstavnik Servisa skupnih služb, kljub razlastitvi lastnika domačina še vedno niso pridobili dveh zemljišč, ki sta del stečajne mase. Tako je tudi izdano gradbeno dovoljenje zgolj začasnega značaja, kar pomeni, da dokler ne bodo popolni lastniki vseh zemljišč, na urejeni plato ne smejo potegniti asfalta ali betona. O spremembah projektov niso hoteli niti slišati, čeprav so jih predstavniki policije, carine in inšpekcijskih služb opozarjali, da ne morejo pristati na to, da bodo kljub rekonstrukciji mejnega prehoda svoje delo še naprej opravljali na dežju in v kontejnerjih. Na načrte iz 1993. leta, ki so bili narejeni na osnovi zastarelih podatkov, so pristali zgolj zato, ker so jih vsi imeli kot začasne. Na mejnem prehodu, kjer morajo dnevno pregledati tudi po 900 tovornjakov in kjer je namesto 12 danes zaposlenih kar 72 policajev, pa na rešitev s kontejnerji ne morejo pristati. BERNARDA B. PEČEK Glosa Zgodba s kokošjega kljuna »Dragi prijatelj, s tabo pa slabo kaže,« ga nagovorim čez mizo. Na dušekje zvrnil že drugi kozarec izbrane kapljice, letnik '93, da sije umiril vnemo in utopil raztresenost. Bolj dolgi kot kratki temni lasje so bili tisti večer za gostilniško mizo že pošteno razkuštrani in rdeča kravata je silila na eno stran ter kazila lepo modro obleko. Na mojo opazko se še namrdnil ni, le dim je puhnil proti meni ter mi zameglil pogled. »To zapletanje v posle pritlehništva te bo ugonobilo, tako kot najinega znanca,« nadaljujem, ne da bi bil z druge strani deležen najmanjše pozrnosti. »Ne vem, če ni začel ravno tako kot ti, potem pa se vse bolj zapletal v silno mrežo majhnega kraja tam v samem kljunu naše kvoke.« Nekoliko sem priprl oči, potem pa kar videl, kako, ravno tako kot midva sedaj, s svojimi partijci poseda za tisto zadnjo gostilniško mizo, in Lizo, ki se je s strežbo pri tej mizi trudila na vse kriplje ter diskretno prinašala pijačo. Kako tudi ne bi, saj so se prav tiste večere in prav za tisto mizo sklepali veliki, ah kaj veliki, milijonski posli. Liza je kajpak vedela, da bo uspešno sklenjen posel polnil tudi njeno denarnico. » Veš, prijatelj, pri vsej stvari ni šlo za posel, ki bi si ga poslovnež z veseljem vpisal na seznam svojih poslovnih uspehov ter bi z njim filial novine. Šlo je za sivo-črne posle in kupčije,« nadaljujem zgodbo, potem ko namignem natakarici, da odstrani padalce, ki so se prištulili k sosednji mizi, saj bi lahko kaj vlekli na uho. »Tudi najinemu znancu takrat, ko si je tako kot midva sedaj zvr-I nil drugi kozarec tretje buteljke, ni bilo povsem jasno, kaj je storil. Kolikor ga poznam, vem, da mu v tistem trenutku to sploh ni bilo pomembno, glavno je bilo okusiti mu slast, da je močan, prav on, kije bil vsa dolga leta tam nekje na spodnjem klinu lestvice, nepomembni, a vedno glasni občinski človek. Prava gospoda pa je sedela tam zgoraj, tudi za posebej rezerviranimi gostilniškimi mizami. Da, v tistem trenutku je bilo zanj pomembno, da je začutil to moč, ki mu ga je dal denar in zaradi česa so se pred njim klanjali prav tisti, ki so svoje dni zviška in prezirljivo gledali nanj,« sem zadovoljen s svojim čitanjem ljudi razgaljal znanca, ki si je morda ravno takrat v domači kopalnici temeljito krtačil zobe. Bil sem sveto prepričan v to, tako močno, da bi tistega, ki bi mi oporekal, gladko in z viška oblil z izbranimi besedami. »Posel je bil sklenjen, močno se mi zdi, da je bilo to v prvi polovici lanskega leta; najinemu znancu je bilo potrebno samo še soglasje. Tega pa mu tudi ni bilo težko dobiti, saj so o tem njegovem predlogu odločali najožji sodelavci in prijatelji, tudi Majhen, ki pa zaradi dobrega okusa in storjenih jim že uslug tudi niso ravnali drugače, kot je bil njegov predlog. In takrat najin znanec še sam ni vedel, da je na svoj vrat in vrat Markca firme nastavil zanko, debelo kar za sto milijonov tolarjev. »Zatakni si to leporečje nekam. Mi poslovneži se pogovarjamo s trdimi besedami. O kakšnih poslih je beseda,« se je naprosti sedeči, sedaj že z meglenimi očmi rdečih obrob obregnil vame. »Z največjim Kuharjem v mestu se je odpravil na Markca banko, da bi zanj izgovoril posojilo, vredno 100 milijonov tolarjev, sam pa bi prevzel poroštvo. Toda na Markca banki so se lotili natančnega pregleda bonitet firm Kuhar in ugotovili, da bi se za ta denar, če bi da gali tako rizični firmi, lahko obrisali pod nosem. Pa se najin prijatelj raztrešči, pohiti na banko in v svojem velikem slogu številnih besed zagotovi, da so Kuharjevi znani in pomembni ljudje v mestu, katerim on popolnoma zaupa, in zato bo sam na svoje ime - ne ravno na svoje, ampak na ime Markca firme - zanje najel 100 milijonov tolarjev posojila. Rečeno, storjeno. Markca banka je dala 100 milijonov tolarjev, kateri so potem, ne da bi se na računu znančeve firme sploh ogreli, romali v Kuharjeve roke. Ta ob tolikšnem kupu denarja do svojega posrednika skoraj gotovo ni mogel biti škrt in nekaj bankovcev je izbrani večer, skoraj prepričan sem, zdrknilo tudi v njegov žep; po grlu pa se je pocedila izbrana domača kapljica in poplaknila izbrane jedi italijanske kuhinje. Za najinega znanca je bil to nepozabni večer, saj se je dvignil, polete! skoraj do neba. Ne ravno do neba, pa vendar do tistih visokih, najvišjih krogov. Tako slastno je bilo okušati moč, ko so trkali na vrata Tone pa Štefan in Ivan pa Jože in ..., kdo bi jih vedel vse, ter prosili za denar. Najin znanec pa jim je posojal in bil pomemben. Saj sploh ni bilo pomembno, da ta denar ni bil njegov, da je bil od velikega sistema Markca, ki sega čez naše meje, ki postaja vse večji in večji, kupci pa verjamejo, da je nakup v Markcu vedno dober nakup. Saj je bil tudi v velikem sistemu sam velik in pomemben. Sicer pa si je to svojo pozicijo še kako dobro podmazal, ko je v roke velikega položil vse premoženje majhnega. Pa mu za to ni bilo treba storiti drugega, kot da je z besednim kockanjem obrnil vse, ki so to premoženje tudi ustvarjali. Potem, ko je tako sijajno speljal stomilijonski posel za Kuharja, je bil, sedeč na tronu, priročen še za kaj drugega. OH fabriki je na znameniti elitni četrti padla v oči še nedokončana zgradba iz marmorja, ki bi bila šik in pravšnja za poslovne prostore. Kuhar, investitor je za njeno dokončanje potreboval denar in Oil fabrika mu je nakazala 40 milijonov tolarjev. A je za to potrebovala zanesljivega garanta. Najin znanec je bil ravno pravšnji - imel je denar in za firmo Kuhar bi dal roko v ogenj. Toda v OH fabriki se je zasukalo in črtali so vse, kar je dišalo po razkošju. Toda od Kuharja, kateremu močno poka po vseh šivih, denarja niso mogli več dobiti. Ker pa toliko milijonov tudi niso mogli kar pozabiti, so se z akceptnimi nalogi spomnili na garanta. Sposobni mladi mož iz OH fabrike, za katerega ne vem, ali ljubi cvetje, je z najinim znancem in Kuharjem odhitel na sedež Markca firme ob dravskem mostu ter tamkajšnji vrh prepričal, da se bo zadeva čudovito dala izpeljati v kompenzacijski verigi. Volk bi tako ostal sit in koza cela, toda Kuhar v to verigo ni vložil ničesar, zato se klopčič ni mogel odviti. Akceptni nalogi so udarili račun Markca firme. In sedaj se je zanka zategnila, kajti Markca firma je bita zaradi teh poslov lani oškodovana samo od firme Kuhar za 140 milijonov tolarjev ali skupaj zaradi norega posojanja denarja za več kot 2,2 milijona mark,«sem vidno vzemirjen izrekel še številke. »Le misli si, da ga bo to pokopalo,« se za dimno zaveso zareži preko mize, »Ostrižu se že postilja v drugi firmi. Ne bodo vsi take mrhe, da bi ga pustili crkniti. Kuhar, ki ga je znal izcuzati in mu je za hrbtom kazal norce ter ga obkladal z vzdevki, ga že ne bo pobral. Sedaj se bo pokazalo, kdo je pravi prijatelj. In verjemi, še vedno jih ima nekaj,« je zamomljal, ko si je nagnil naslednji, morda že deseti kozarec izbranega domačega, letnik '93. Chipsy 4 vestnik, 1. avg usta 1996 ospodarstvo Kje so bistveni vzroki za krizo v zadružnem sistemu Panonka? Odtujevanje od osnovnih načel zadružništva Slovensko kmetijsko zadružništvo ima v Sloveniji že 130-letno tradicijo, v vsem tem obdobju pa je doživljalo številne vzpone in padce. S tem zapisom ne želimo posegati preveč nazaj, velja pa zapisati, da je prvi večji razcvet po drugi svetovni vojni doživelo sredi petdesetih let (po neuspelem poskusu s tako imenovanimi kmečkimi delovnimi zadrugami), nato je v šestdesetih letih povsem zamrlo, ponovno pa je oživelo sredi sedemdesetih let. Za sedemdeseta in osemdeseta leta bi lahko zapisali, da so bila naklonjena zadružništvu, saj je država številne ukrepe na področju kmetijstva izvajala prav preko kmetijskih zadrug. V začetku devetdesetih letih je bila odpravljena večina ukrepov, ki so bili vezani na status tako imenovanega združenega kmeta, zadnje novosti na področju organiziranosti pa je leta 1992 prinesel zakon o zadrugah. V funkciji članskih interesov V skladu z mednarodno priznanimi načeli je zakon opredelil zadrugo kot organizacijo, ki pospešuje gospodarske koristi svojih članov, ki se vanjo združujejo prostovoljno, zaradi poslovnega sodelovanja in demokratične uprave. Prav zaradi slednje imajo vsi člani enake glasovalne pravice. Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih 160 kmetijskih in gozdarskih zadrug, njihov namen pa je podoben, kot velja za zadruge drugod v zahodni Evropi. V zadrugo se člani povezujejo prostovoljno, da bi združeni izboljšali svojo konkurenčno sposobnost in povečali ekonomsko učinkovitost. Na trgu, kjer prevladujejo veliki gospodarski subjekti, majhna gospodarstva ne morejo preživeti, zato se povezujejo v zadruge. Zaradi nekaterih solidarnostnih prvin (enakost deležev, enakost pri upravljanju) je v zadrugi odpravljena konkurenca med člani, krepi pa njihovo konkurenčno sposobnost navzven. Za vse funkcije, ki naj bi jih opravljala zadruga, veljajo seveda določene zakonitosti, in če pride do bistvenega rušenja teh zakonitosti, je kriza zadružništva tako rekoč neizbežna. Nekoliko daljši uvod v ta prispevek je bil potreben zato, da bi lažje razložili krizo, v katero je zašel zadružni sistem Panonka. V tem sistemu je trenutno prisotna finančna, kadrovska in upravljalska kriza, do katere pa ni prišlo čez noč, pač pa je posledica dogajanj v preteklosti, ki niso bila povsem v skladu z zadružno miselnostjo. V svojem bistvu je zadruga sicer podjete, vendar podjetje s specifičnimi lastnostmi. Soboški Kep uspel na mednarodnem razpisu v Bosni Bosanci opremljajo 7000 kmetij terega je vključena tovarna drobne kmetijske mehanizacije Gorenje Muta, ki bo dobavila 920 motokultivatorjev, osipovalnikov in vrtečih kultivatorjev. rajo posle končati do končano vembra, se že pripravljajo na ve razpise. H Prvi je že zunaj in rok za P vo poteče naslednji teden. pa je 5 milijonov«^ in ima razpisanih IM en traktorjev s pripadajoči® ključki. Naslednji, na kat bodo sodelovali tudi s tuj® pa je vreden mark. V njem so zajeti tudi u sni traktorji z ustreznimi P1™ ki. V Bosni imajo zagotovljenih 50,4 milijona dolarjev za nabavo 3.240 motokultivatorjev, 450 traktorjev, 3.456 plemenskih telic in 2.600 koz V teh dneh je med našimi gospodarstveniki v ospredju odpiranje bosanskega trga in iskanje tržnih možnosti našega gospodarstva na tem trgu. V ta namen je bil pred nedavnim organiziran predstavitveni sejem slovenskega gospodarstva v Sarajevu. Gospodarska zbornica pa naj bi se celo tako »potrudila«, da je izdala priročnik: Kako trgovati z Bosno. Posel vreden 5.900.000 mark niškim podjetjem Prim. Skelnjen posel je vreden 5,9 milijona nemških mark. Kep je proizvodno Posel ni samo sad ugodne ponudbe Po oceni direktorja podjetja Pavla Švende tega posla verjetno ne bi uspeli dobiti, če ne bi imeli vzpostavljenega poslovno-tehnič-nega sodelovanja z zeniškim podjetjem Prim, ki je še v času vojne iskalo partnerje za tesnejše sodelovanje in kooperacijske odnose. Do tesnejšega sodelovanja in podpisa pogodbe o poslovno-teh-ničnem sodelovanju in kooperacijski proizvodnji Kepove kmetijske mehanizacije je tako prišlo Iz nič ni nič Kep je med Porn“rs^tijske ti že znan proizvajalec -j mehanizacije, ki se je predvsem s proizvodnjo jj Je podjetje, ki so ga ««' trije presežni delavci po njenem stečaju, m gje. danjih prostorih Pan0? ^pode na to, da je prežive djetniške bolezni, ga P . sta. letih lahko prištevamo n 8. bilna in obetavna PodjeiJ a bre-imi zaposlenimi, čeprav e. menijo nekateri negativ^ Zadruga ima svoje specifičnosti Bistvo zadružne filozofije je, da svojim članom omogoča čim boljše gospodarske učinke, zato naj praviloma tudi ne ustvarja podjetniškega dobička. Z zadružno maržo se krijejo stroški poslovanja, da članom ni potrebno posebej zbirati sredstev za te stroške, če nastane presežek, ki ne pomeni dobička v klasičnem pomenu, pa se ga razdeli med člane ali nameni za nove naložbe. V podjetniškem smislu se namreč dobiček deli lastnikom kapitalskih družb na osnovi njihovega kapitalskega vložka v podjtje, medtem ko se presežek v zadrugi deli med člane na osnovi njihove udeležbe v skupnem poslovnem procesu. Zadružništvo v zahodni Evropi se je začelo razvijati sredi prejšnjega stoletja in je temeljilo na treh ključnih vsebinskih področjih. Da bi se kmetje osvobodili odvisnosti tujega kapitala, so začeli oblikovati lastne finančne sklade (hranilno-kreditno zadružništvo je bilo tako prva oblika zadružništva), blagovno zadružništvo naj bi koncentriralo nabavo sredstev za potrebe kmetijstva in s koncentracijo prodaje olajšalo prodor na trg, z organizacijo predelave v zadružnih obratih pa naj bi del dodane vrednosti, ki jo ustvari predelava, ostal primarni proizvodnji. Na t^h ključnih področjih temelji zadružništvo še danes, vendar zaradi zahtev razvitega gospodarstva v zadnjem času doživlja velike spremembe. V Bosni so v svojih projektih obnove postavili na prvo mesto kmetijstvo v okviru projekta »Hitre obnove farm in kmetij v Federaciji BIH«. Za obnovo imajo po besedah vodje projekta pri bosanskem ministrstvu za kmetijstvo dr. Zihada Čauševiča za obnovo kmetijstva v sodelovanju s Svetovno banko za obnovo in razvoj zagotovljenih 50,4 milijona dolarjev. Od te vsote je nekaj več kot polovica namenjana za nabavo kmetijske mehanizacije, preostalo pa za plemensko živino, predvsem plemenske telice in koze. Kot je povedal dr. Zihad Čauševič za sarajevsko Oslobodenje, bodo v obnovo vključeni vsi prizadeti kmetje na območjih, ki so utrpeli največjo vojno škodo, bili razseljeni ali pa so bili med begunci. Kmetje sicer ne bodo deležni nepovratne pomoči, ampak jim bodo namesto ugodnih kreditov dali ustrezno mehanizacijo in plemensko živino. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so bile podpisane prve pogodbe iz mednarodnega razpisa za obnovo. Ta posel je podpisalo soboško zasebno podjetje Kep s partnerji in v sodelovanju z ze- udeležen z 920-timi enobrazdni-mi plugi za moto kutivatorje, kar znaša 441 tisoč nemških mark, poleg tega je še nosilec kooperacijskih poslov s Primom in nosilec slovenskega dela posla, v ka- Druga posebnost zadruge je, da so ustanovitelji hkrati tudi njeni poslovni partnerji, praviloma edini ali vsaj večinski. Če v zadrugi začnejo prevladovati poslovni tokovi s tretjimi osebami, ta izgubi načelo identitete. Za zadrugo je pomembna tudi njena poslovna naravnanost, saj bi morala načeloma opravljati le dejavnosti, ki so vezane na gospodarske dejavnosti njenih članov. Širjenje dejavnosti ima lahko za posledico odtujevanje zadruge od svojih članov. Slabša kapitalska stabilnost je prav tako ena od posebnosti zadruge, saj je ob izstopu večjega števila članov in vračilu njihovega članskega deleža lahko ogrožen obstoj zadruge. Ta posebnost za naše zadruge sicer ni tako značilna, saj je članski delež razmeroma nizek. Je pa dejstvo, da je zato tudi odgovornost članov za razmere v zadrugi veliko manjša, kot če bi za njene obveznosti odgovarjali z večjim premoženjem. Zadružna filozofija obšla Panonko Za Kmetijsko zadrugo Panonka bi lahko trdili, da je večina omenjenih načel v njej porušena in v tem je potrebno tudi iskati vzroke za njene težave. V Panonki ne morejo govoriti o načelu identitete', saj je okoli 800 članov z vplačanimi članskimi deleži le manjšina tistih, s katerimi zadruga sodeluje, krog dejavnosti, ki jih opravlja, pa je veliko širši od tistih, ki so vezane na gospodarsko dejavnost članov. Na vse to se navezujejo še prenekatere napačne poslovne odločitve v preteklosti, neurejene razmere v kmetijstvu v zadnjem času, zato je bila kriza v tem zadružnem sistemu neizbežna. Tudi za samo organiziranost bi si upali trditi, da ni primerna in kot enovit gospodarski subjekt ne more opravljati svojih osnovnih funkcij. Res je sicer, da se bo moralo tudi tradicionalno zadružništvo prilagajati zahtevam razvitega trga, vendar bo pri tem moralo upoštevati specifičnosti, ki veljajo v zadružništvu. Nastajanje velikih zadružnih sistemov (Panonka je v bistvu že zdaj takšen poslovni sistem) bo sicer neizbežno, vendar bodo morale primarne zadruge imeti v njih pomembno konstitutivno vlogo. Najbrž imajo zato prav tisti, ki zahtevajo, da sedanje zadružne enote postanejo samostojni pravni subjekti, od njih samih pa bo potem odvisno, kako se bodo povezovali med seboj. In ob izvajanju sanacije sedanjega Panonkinega zadružnega sistema mimo temeljite analize vseh omenjenih dilem gotovo ne bodo mogli iti. LUDVIK KOVAČ Ko hočeš plačati, pa ne moreš Kako Hrvatje skrbijo za svojo promocijo Če se boste kdaj odpravili na Hrvaško, npr. v Čakovec, in boste pri tem upali, da boste prihranili nekaj tolarjev, če boste na eni izmed številnih bank vplačali za svoj dopust na hrvaški obali, vam priporočam najprej en apaurin ali pa vsaj dobre živce. Kajti kar hitro se vam lahko brez problemov odposlali naka-zgodi, da vas bodo pošiljali od žilo v tujino, pa še ceneje bo. banke do banke, in ko se boste N. N. znašli na tisti pravi, npr. Croa-tia banki, vam bodo vljudno povedali, da kot tujec ne morete pri njih vplačati dopusta. Jah, če vam bo uspelo uporabiti vse primerjave, npr. kako ste to že nekdaj počeli v Avstriji itd., se bo morda gospe zaradi vaše vsiljivosti zdelo vredno poklicati... kam drugam, kot v njihov center sveta - Zagreb? Potem boste čakali, kajti telefon je pač nenehno zaseden. In čakali. Ko gospa končno dobi sporočilo iz štaba, da kot tujec lahko vplačate pri njih na račun, ki ga ima pri njih njihova (tj. hrvaška) firma, se vam bo za trenutek zazdelo, da ste dosegli, kar ste hoteli. Občutek zmagoslavja vas bo kaj kmalu minil, ko boste zopet morali čakati in čakati, kajti preden bo gospa izpolnila nekaj obrazcev, bo minilo še precej časa. Nauk? Včasih se pač splača biti lokal patriot in se odpraviti na kar najbližjo LB, kjer vam bodo že zgodaj spomladi. Nesporno je to po besedah Pavla Švende eden od glavnih razlogov, poleg konkurenčnih cen, da so na mednarodnem razpisu uspeli. Poleg tega pa so z vzpostavljenim sodelovanjem s podjetjem Prim že nastavili zametke za lastno proizvodnjo kmetijske mehanizacije v Bosni, ki je dosedaj tako rekoč ni bilo. In kot pravi, jim to sodelovanje veliko pomeni v smislu zaupanja bosanskih državnih organov, saj so si na ta način zagotovili tudi kakovostno servisno mrežo za mehanizacijo. Novi razpisi in pričakovanje novih poslov Čeprav so dobavni roki za mehanizacijo izredno kratki, saj mo- slabe naki, ki pa niso P^Sti, J ga dela ali r>esPoS bodnjh pak prej spleta n $ pan-3« liščin in dogajas Ker je jh panoftJčjti vanjem v takra . r3zte prostorih, mu odnosov z n°v^odkuPa Pr glede najema ah o rov. hilo tudi za .o- Podobnoje ^a del P& ko je ta Prene ^^jtvo-;;, ženja v svoje kljub katH^CjeUSP6'^ mu žiroracunu m zalip ^0 -------------------------------------------------------------- . Projekti trilateralnega sodelovanja med Slovenijio, Madžarsko i pred bruseljskimi vrati pred bruseljskimi vrati Zanje poldrugi milijon eW V Bruslju, na sedežu Phare programa, boho še danes ali jutri dobili dokončen in usklajen program trilateralnega sodelovanja med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Zanj naj bi Evropska skupnost preko programov Phare primaknila 1,5 milijona ECU-jev. Gre za projekt, ki ga v Bruslju že poznajo, za dokončno pridobitev sredstev pa jim je bilo treba poslati še zadnjo usklajeno različico projektov. To je napovedala dr. Riana Benko, vodja oddelka za tujo tehnično pomoč na ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki seje v prostorih murskosoboške območne gospodarske zbornice sestala še z madžarsko delegacijo, ki jo je vodil Otto Balogh, direktor Pharove pisarne za obmejno medregijsko so- . delovanje pri izvajanju programov Phare ter z nekaterimi občinskimi predstavniki in vodilnimi z obmur-ske gospodarske zbornice. Razen o programih iz trilateralnega sodelo- vanja v projektu, ki je pred bruseljskimi vrati, so začeli pogovor o bilateralnem regijskem obmejnem sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo. Na drugem.srečanju, ki bi ga opravili dvajsetega septembra, naj bi obe strani že imeli pripravljene konkretne predloge, ki bi jih potem uskladili in z njimi poskušali pridobiti denarno pomoč Phare. Skupnih interesov ne manjka, je ugotavljala dr. Riana Benko, toda za to, da se posamezni projekt izpelje, je potreben čas. Programe tri- lateralnega vljali večkottric6', za njegovo 'Zve pričakujejo sred Zato tudi m m gblagajne dabi-ilSat^Pf^ med Slovenil1’ sav® jbA SeŽ^l^ vedno vec Pu pojasnil- Soboška enota Banke Creditanstalt po obsegu poslovanja Pomanjkanje programov , ospodarstvo za kreditiranje financiranje specializiranih dejavnosti ^^Proizvodnje, ki zagotavlja izvoz , vedno večji konkurenci na področju bančništva posamezne banke pCej° različne načine in poti, kako se čim bolj približati uporabnikom. V on»urju trenutno posluje že devet različnih bank, kar 8 od teh svojo javnost opravlja v Murski Soboti; med tiste, ki so k nam prišle med pa sodi Banka Creditanstalt. Enota te banke, ki je v Murski Mi začela delati leta 1992, ko se je Interna banka ABC Pomurke Priučila k CA-Novi banki, si je zdaj že utrdila svoje mesto v tem pro-J1?’z nekaterimi novimi aktivnostmi in specializacijo v posamezne cne Posle pa skuša pridobiti še nove poslovne partnerje. lu^odstotni večinski lastnik m ”ke Creditanstalt, d. d., Lju-naj aje CA Bankverein z Du-^lni'med Preostalimi malimi So tudi nekatera po-. j,So nekoč delovala v ihta n Pomurke. Banka, ki Po2°eg Murske Sobote svoje Novi ce enote še v Mariboru, dokanit°r1C1 in Ljubljani, se je Mali a 'zirala in si tako prido-MnihnCe Za opravljanje vseh VetZalnah°v0V' Čeprav je uni-cializir, dnka’ se ie P°sebej sPe' rib ban- V3 0Pravl.janje nekate-n'n Poslov, med njimi pa je najpomembnejši plačilni promet s tujino. Povezava preko Creditanstalta na Dunaju in sodelovanje s korespondenčnimi bankami v večini evropskih držav ji omogoča hitra plačila v tujino, prav v poslovanju s tujino pa vidijo v banki svojo prihodnost. Enota Banke Creditanstalt v Murski Soboti je največja, saj opravlja dobro četrtino vseh poslov, ki jih banka opravlja v Sloveniji, takšen obseg poslov pa je še toliko boljši, ker ga obvladuje le 8 odstotkov vseh zaposlenih. e^a ambulanta dr. Marije Perič na Cankovi ^bulanta v cerkveni lasti Zd/’ na vab*'u dr. Marije Perič, ki je pripravila otvori-ir p A bolT'^6 an,bulante na Cankovi, znašel v besedi župnišče Kličeva UsJ j tiskarski spodrsljaj je nekaterim šlo v nos to, da je st i0 ®jeno Ji a' $e P°seM tistim, ki so se ves čas zviška spotikali Ce i11” ^biik« • Ambulanta, ki jo je na dan otvoritve odprla vsem 'Vf!nih km« ln krajanom ter vabljenim gostom iz zdravstvenih in l*ane. se lahk0 zapiše > Canko°’ c6 j° Primerjamo >0^. ambulanto. S sJ^tavitvj”10 ln funkcional-M>e^° Prostorov ter s Vzr>- Ostorik .Javnika v zgor-faradi« ke ambulante. de> pi^nta n ega’ ker je takšna ja% j a P°stavljena na poli boli a, Vrednost še več-^l/^žava ’, ker je kot na dla-SaJ.Main, kmalu denarja %H011 ^aj TPrašanje je, če bi <0'dabi?Pa bi iahko po-tibse?®rn°sti J^^nto zaradi v kate-'^bj?3 Canfc ahko zaprli in jo ^tn^.^dai n: ltudi za vedno "eb?' in tu p nova ambulanto, ‘reba '“ pravnika vanjo So P°dežehvi.zdravniki za Mje Ve ambulantah So010 šel3?0 na vse kri-Š5taviti "a?aj °Preme je ^d^le.Tn^-mzdelom ‘Kurije p!rbo po naP°ve-p ra. ric zgodilo že ^tdar !ts’n,e in 0" Sami gradnji Xj be.p°treh Jenem delu v ^M^Prej. n° Povedati še S,dr^Ptej o.J3 bo ambu-% ?av,iega ‘31a v mreži jav-' bo v^i dravstva. Zdra-^Ork^Opravr de^ala kot za- Ve Po skl?606 zdravstve-jSi in^13 zdravT"' pogodbi b M v 116 bolnih tVeni zavaro-^nn^Ulant °m' bojazen. ^ica151^3« e?6 storitve tiN S'jesšt,toreJ odveč. °dločb0 n3ni ^čine že %St'' košnje 7IZdap konce-itL Pto? tudi str t?b dane ie V°Zit°rovin n kovni pre-^^ža^dtnen^b 'Zrekla tjkSi^^sa na nje’ravno na L a|i v ? M odJe od ministr-ng'ster kot°VOr’ da so j° X>eji^ebnoam-n°Zava 010 se t0. da ovalnico skle- z veliko začetnico. ne pogodbo o opravljanju storitev za socialno zavarovanje in potem lahko začne z delom v ambulanti. Cankovska zdravnica je tisti dan, ko je dobila še pismo z mi- Dr. Marija Perič .se v novi zasebni ambulanti na Cankovi pripravlja na to, da bo fotografinji Nataši Juhnov izmerila krvni tlak. nistrstva o njenem vpisu v register, skoraj vriskala od veselja. Toda zakaj tolikšno veselje, če novi ambulantni prostori niti stanovanje ne bo njena last? Zdravstvena ambulanta je namreč zgrajena na zemlji, ki je v lasti župnijskega urada Cankova, v njegovi lasti pa bodo tudi vsi novozgrajeni prostori. Novo zdravstveno postajo bodo torej uradno s svojimi prispevki zgradili farani cankovske župnije, zemljo pa so po sklepu župnijskega sveta pred dobrima dvema letoma trajno namenili za zdravstvene potrebe, saj na njem že stojita zasebna lekarna in zobozdravstvena ordinacija. »Lastništvo je cerkveno, o tem Od 130 delavcev jih namreč v enoti v Murski Soboti dela le 9 in 2 pripravnika. Po obsegu poslovanja se enota v Murski Soboti uvršča takoj za najmočnejšimi bankami, ki poslujejo na tem območju, sodeluje predvsem s podjetniki, obrtniki in občani, zaradi precejšnje samostojnosti, ki jih ima enota na tem območju, pa se v zadnjem času širi obseg sodelovanja s podjetniki in občani. Tako na depozitni kot na kreditni strani banka sodeluje z 90 podjetji in več kot 2 tisoč drugimi komitenti, po uvedni plačilne kartice DINERS pa se število slednjih še povečuje. Med občani so postali znani predvsem po hitrih gotovinskih kreditih z dobo vračanja do 3 let in po namenskih kreditih z dobo vračanja do 5 let; višina kredita je lahko do 2 milijona tolarjev, obrestna mera pa se giblje med TOM + 10% in TOM +12%. Močno je razvito tudi varčevanje, kjer prevladujejo devizne hranilne knjižice, s katerimi je moč dvigati hranilne vloge tudi v Avstriji. Ob plačilnem prometu s tujino v banki zagotavljajo tudi devizne kredite za nakup opreme, ni nobenega dvoma niti se ne razmišlja o tem, da bi se lastništvo prevzelo. To ostane župnijska last, saj so oni kot investitor in lastnik, tako daje tisti, ki ima te prostore v najemu, z najemno pogodbo vezan na župnišče,« je povedala Marija Ditri-ch, ki je investicijo tudi tehnično vodila. Investicija brez opreme je doslej stala 24 milijonov, tretjino vrednosti objekta ali 7 milijonov je že prispeval župnijski urad, vse ostalo pa je primaknila dr. Marija Perič. Sama oprema jo bo stala še dodatnih 55 tisoč mark. Tolikšen prispevek, pa ničesar od tega? Čemu toliko denarja, če si z njim ni kupila niti tistega zadnjega kota v novi hiši? To, da bi iz gole radodarnosti poklanjala milijone, ne more biti res. »Zdravnica i-ma sklenjeno najemno pogodbo za dvajset let, s tem da se v najemni pogodbi obračuna najemnina, ki je zaradi vezanih sredstev nekoliko nižja,« je povedala Di-trichova. Dr. Marija Perič bo torej za opravljanje svoje zasebne zdravniške dejavnosti novozgrajene prostore vzela v najem. Toda kot podnajemnica in zasebna zdravnica v osnovni zdravstveni dejavnosti s svojim delom samo za zdavstveno zavarovalnico že ne bo obogatela. A ti, ki soji denar posodili, med glavnimi posojilodajalci je bila UBK banka, bodo pričakovali poplačilo. Zato smo dr. Marijo Perič vprašali, kako bo uspela poplačati vse dolgove, ki si jih je najela? « S kvalitetnim delom, ne samo mene, ampak tudi mojega 'predhodnika dr. Hercoga smo si pridobili zaupanje celih genera- največja v Sloveniji ki jih podjetja potem odplačujejo z deviznimi prilivi, odobravajo kratkoročne in investicijske tolarske kredite, na ta način so sodelovali pri financiranju izgradnje novega kopališkega centra v Radencih, za katrerega so zagotovili 40 odstotkov sredstev v obliki kredita, vključujejo se v financiranje samostojnih podjetnikov, še posebej pa želijo pomagati tistim, ki se odločajo za samostojno podjetništvo. Vendar pri slednjih dajejo prednost specializiranim dejavnostim (zasebni zdravniki, odvetniki) in tisti proizvodnji, ki zagotavlja izvoz. Čeprav naj bi sredstva vlagali tam, kjer se zbirajo, v soboški enoti ugotavljajo, da depozitno področje presega kreditno, vzroke za to pa pripisujejo pomanjkanju ustreznih programov, ki bi jih bili voljni podpreti s posojili. Študija, ki sojo v Banki Creditanstalt naredili na področju drobnega bančništva, predstavlja osnovo za strategijo razvoja tovrstnega bančništva, z novostmi pa bodo prišli na tržišče v jesenskih mesecih. Prijaznost, ustrežljivost, strokovnost in hitre storitve so moto njihovega poslovanja, soboška enota pa se bo tudi letos predstavila, na kmetisjkem sejmu v Gornji Radgoni, kjer bodo opravljali vse bančne posle, zainteresiranim pa ponudili tudi hitre kredite za nakupe na tem sejmu. L. KOVAČ cij, tako da so se vsi krajani odločili, da je tu njihov zdravnik in to njihova ambulanta,« je odgovorila sogovornica. S tem je seveda povedala to, da se je s podpisi zanjo opredelilo okoli 3500 krajanov, torej prav vsi, ki živijo v krajevni skupnosti, in da bo ob tolikšnem ševi-lu opredeljenih bolnikov za enega zdravnika ter tolikšnem obsegu dela morala zasebna ambulanta (finančno) dobro poslovati. Dodajmo, da je sprejeta norma na zdravnika okoli dva tisoč podpisov. Ambulanti pa se seveda odpirajo tudi druge možnosti pridobivanja dohodka, in sicer z opravljanjem samoplačniških storitev. Vse več storitev v zdravstvu je treba plačati iz lastnega žepa in bolniki s cankovskega konca jih bodo raje opravili pri njih, če jim bo to samo omogočeno, kot da bi šli na primer v zdravstveni dom v Mursko Soboto. »Sodobno opremljeno ambulanto bom lahko ponudila ali vanjo povabila tudi internista, morda pediatra in še katerega iz drugih dejavnosti,« je povedala dr. Marija Perič. Ambulanta je torej nared, v njej pa Občina Cankova - Tišina nima nobenega deleža. Razen tega, da je dala koncesijo za zasebno dejavnost, občina h postavitvi ambulante ni prispevala ničesar. Podžupan Viktor Voršič je povedal, da je bil na občinski svet v zvezi z gradnjo ambulante dan predlog o sklenitvi tripartitne pogodbe med partnerji dr. Peričevo, župnijskim uradom in občino, vendar je bila obravnava predloga preložena. O občinskem prispevku k can-kovski ambulanti bodo torej na organih občine še razpravljali, Cankovčani pa upajo, da bo tudi občina primaknila svoj prispevek. Sama krajevna skupnost je osebno dr. Peričevi izročila kot darilo 300 tisoč tolarjev ali ves denar, ki so ga takrat imeli na računu, z njim pa je poplačala razne pristojbine in soglasja pred začetkom zidave. »Ustreznega prostora, parcele, ki bi jo lahko namenili za gradnjo ambulante, pa nismo imeli, zato gre vsa zahvala župnijskemu svetu, da je svoje zemljišče namenil za potrebe zdravstva,« je še povedal podžupan Viktor Voršič. MAJDA HORVAT = Seja vlade Zadnja podražitev pred počitnicami Podražitev bencina za 60 stotinov-Odkupljeno 56 tisoč ton pšenice - Subvencije države za zgraditev hladilniških naprav za sadje do 35 odstotkov vrednosti naložbe Vlada se je na svoji zadnji seji pretekli teden le odločila in podražila naftne derivate. Navadni in super bencin sta se podražila za 60 stotinov, in tako stane liter prvega sedaj 70,30 tolarjev in drugega 82,80 tolarjev, neosvinčeni 95-oktanski je sedaj po ceni 76,20 tolarjev (prej 74,50), neosvinčeni 91-oktan-ski bencin stane 70,70 tolarjev (prej 70,20), plinsko olje D-l 74,80 tolarjev (prej 74,30), plinsko olje D-2 69,90 tolarjev (prej 69,40), kurilno olje ekstra 36,30 tolarjev (prej 36,00) in kurilno olje srednje lahko 31,80 tolarjev (prej 28,70). Podražili so se tudi mazuti v povprečju za 11 odstotkov, utekočinjeni plin pa bo po novem stal 101,01 tolar (prej 91,80). Po ocenah vlade naj bi bilo do preteklega tedna odkupljeno 56 tisoč ton pšenice, kije izjemno dobre kakovosti. Predvidevajo, da bodo odkupili 90 tisoč ton. Vladaje sprejela tudi odlok, s katerim bo slovenskim čebelarjem omogočila nakup največ do 1.500 ton sladkorja za krmo čebel iz Zavoda Rapu-blike Slovenije za blagovne rezerve po regresirani ceni 74,00 tolarjev za kilogram. Nastalo razliko med prodajno ceno in ceno, določeno z Uredbo o določitvi cen kristalnega sladkorja iz republiških rezerv v višini 18 tolarjev za kilogram, bosta krila Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v višini 50 odstotkov. Vlada je tudi spremenila notranjo strukturo finačnih sredstev, ki so bili namenjeni strukturnim spremembam v kmetijstvu. To zadeva sadjarstvo in, program razvoja sadjarstva, v katerem je bilo na prioritetnem mestu obravnavanje in sofmaciranje gradnje in obnovo hladilniških naprav za sveže sadje. Pripravljen je bil dolgoročen program obnove in graditve hladilnih in dodelavnih zmogljivosti za sadje. Država naj bi sodelovali pri teh obnovah, kar naj bi bi omogočilo ohranitev sadjarstva v Sloveniji. Vendar pravega premika ni bilo. Glede na to, da se situacija, ko ni na razpolago zmogljivosti za skladiščenje svežega sadja na trgu v času jesenske sezone, zaostruje iz leta v leto in da obstaja interes predelovalcev za investicije v tovrstne zmogljivosti v primeru večjega deleža podpore države, se je Vlada odločila, da se namesto regresiranja obrestne mere za najete investicijske kredite za naložbe v hladilnice za sveže sadje, financirajo projekti kot namenske investicije y obliki subvencije do višine 35 odstotkov vrednosti celotne naložbe. Enaki pogoji za podiplomske študente Vlada je obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in ga je že poslala v državni zbor, kjer naj bi ga obravnavali po hitrem postopku. Izkušnje so namreč pokazale, da Agencija za trg vrednostnih papirjev nima pooblastil za učinkovito izvajanje nadzora. Zato Agencija ne more dovolj učinkovito preprečevati morebitne škode investitorjem, ki lahko nastane kot posledica manipulacij upravljalcev vzajemnih skladov. Predlagane spremembe in dopolnitve so zgolj manj zahtevne spremembe, saj ne bodo spremenile pravno-si-stemskih rešitev zakona. Agencija bo dobila možnost za učinkovitejši nadzor nad poslovanjem družb v zvezi z dodatnimi pristojnostmi v zvezi z začasnimi ukrepi, ki učinkujejo še pred pravnomočnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja. Vladaje sprejela sklep, ki zavezuje Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da do 1. oktobra v okviru svojih pristojnosti zagotovijo enakopravno uveljavljanje pravic študentom, ki so se vpisali na visokošolski zavod in se izobražujejojo po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, v kolikor niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Marjan Horvat Moja dežela lepa, urejena in čista Kateri kraji so naj.. Komisija Pomurske turistične zveze je opravila regionalno ocenjevanje v akciju Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa, urejena in čista. V kategoriji »drugi kraji« se je potegovalo za odličje deset pomurskih krajev, komisija pa se je odločila za Bakovce, kjer je opažen vztrajen napredek in prizadevanje ljudi, da bi bil njihov kraj z okolico čist, urejen in prijeten. Med manjšimi mesti pa niso imeli konkurence Beltinci. Komisija je dala temu kraju lepo število točk ne le za vse večjo skrb po urejenosti »mesta«, ampak tudi zaradi številnih športnih, kulturnih, družabnih in turističnih prireditev, kar ustvarja pester utrip življenja. V konkurenci izletniških krajev je zmagal Ljutomer, kajti tam meščani, društva, klubi, zaposleni v podjetjih, zasebniki, turistični delavci... ustvarjajo in s srcem živijo s svojim vse bolj čistim in urejenim mestom. Murska Sobota pa je zmagala v ocenjevanju mest s prehodnim turizmom. Med turističnimi kraji je komisija prisodila prvo mesto Lendavi, ki je po oceni komisije večja, bolj urejena in nasploh bolj organizirana kot njeni tekmeci. Ocenjevali so tudi deset osnovnih šol. Prvo mesto v kategoriji »velike šole« so dali Osnovni šoli Gornja Radgona, med »manjšimi šolami« pa je naj... Dvojezična OŠ Dobrovnik. Med šestimi srednjimi šolami na območju Pomurja pa po urejenosti izstopa Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. OSTE BAKAL 6 vest n ik, 1. avgustajO^ sociala, šolstvo, zdravstvo Dom starejših v Lendavi načrtuje gradnjo prizidka Za večnamenski Polletno poslovanje v zdravstvu Ni slabo, toda ne ve se, če bo prostor in dodatne postelje tako tudi ostalo Ko so v Lendavi pred dvema letoma odpirali dom za starejše občane, so sogovorniki za javnost omenjali prednost, ki jo bo imel ta dom, to pa je majhnost, ki naj bi prispevala k večji domačnosti in prijetnosti bivanja v njem. Toda pred časom se je lendavski dom oglasil s potrebo po dozidavi. »Na vsak način ne bi preveč odstopali od tistih strokovnih argumentov, ki smo jih navajali takrat, ko smo se odločili za novi dom, vendar sedaj imamo že tudi nove izkušnje,« je povedala direktorica doma Angela Hozjan. V domu namreč potrebujejo večnamenski prostor, v katerem bi lahko obogatili delo in življenje njihovih varovancev. Toda če bi dozidali samo večnamenski prostor, bi le-ta pomenil za dom tudi večji strošek. Zato načrtujejo dozidavo, s katero bi ob večnamenskem prostoru dobili tudi nove sobe za stanovalce. Tako bi število postelj povečali s 122 na 168, te pa bi bile namenjene za oskrbo bolnih varovancev. Tudi pri njih se namreč število varovancev, ki potrebujejo zdravniško pomoč in oskrbo v primerjavi z varovanci, ki bivajo na stanovanjskem delu doma, zelo povečuje. »Iz izkušenj lahko rečem, da bi bila tudi ta povečana kapaci-te a doma z gerontološkega vidika še zelo sprejemljiva: in tudi iz ačuni v tem načrtu so pokazali, da je taka investicija dosti bolj smotrna. Tudi cena oskrbnega dne bo zaradi tega lahko nekoliko nižja,« je povedala sogovornica. Na odločitev, da je dom potrebno dozidati, pa so vplivale tudi potrebe po domskem varstvu, saj na prosto mesto čaka že 43 starih, čakalna doba pa je vse daljša. Prosilci iz naših krajev na sprejem v dom čakajo tudi po mesec dni. »V začetku smo bili prisiljeni zapolniti dom tudi z varovanci iz drugih območij. Sicer jih tudi sedaj ne odklanjamo, vendar pa je bil dom zgrajen predvsem za naše občane, zato je smiselno, da pri obravnavi vlog dajemo prednost ljudem iz naših občin. Sedaj je 69 odstotkov varovancev iz naših občin, ostali pa so iz drugih območij - iz mariborske in celjske regije ter iz drugih občin.« Denar za prizidek naj bi v 80 odstotkih primaknila ustanoviteljica doma, torej republika, 10 odstotkov bi poravnal dom iz svojih amortizacijskih sredstev, prav tolikšen delež pa bi poplačale občine lendavske upravne enote. »Z investicijskim programom smo že seznanili vse župane občin in od njih dobili tudi moralno podporo ter pisne odgovore o strinjanju z našim programom. Poslali pa smo ga že tudi na ministrstvo in avgusta bi se o njem pogovarjali tudi z državno sekretarko.« Prizidek z opremo bo po predračunih stal 208 milijonov. Ali se bodo v proračunu našli potrebni milijoni za dozidavo lendavskega doma, če vemo, da si v številnih krajih že leta prizadevajo za to, da bi dom sploh dobili ter da se drugi oglašajo s potrebo bo obnovi ? »Težko je napovedati, kako bo republika naš investicijski program ocenila, vendar razmišljamo, da je investicija dolgoročno zanimiva, saj se delež starejšega prebivalstva povečuje, kajti že leta dva tisoč bo okoli dvajset tisoč ljudi starejših od 65 let. V celoti je zgrajena tudi ififrastuktura, kar pomeni, da je za investicijo potrebnih toliko manj sredstev. Zato je naložba z našega vidika in gledano dolgoročno upravičljiva,« je ob koncu še povedala direktorica Angela Hozjan. MAJDA HORVAT Še zadnjič so v zdravstvenih zavodih opravili polletne obračune o poslovanju, saj po novem zakonu o računovodstvu, ki je v parlamentarnem postopku, v prihodnje tega več ne bo potrebno opravljati. Opuščanje polletnega zbiranja podatkov o poslovanju v javnih zavodih, kar je predvideno v novem zakonu o računovodstvu, je morda smiselno, saj so podatki lahko le približni. To pa zato, ker financiranje v zdravstvu ne temelji na plačilu opravljenih storitev, ampak na načrtovanem obsegu storitev za določeno obdobje z akontacijami. Podatki, ki sojih zbrali v računovodstvih zdravstvenih zavodov za polletno poslovanje, so torej lahko le začasni, saj v zdravstvenih zavodih še ne vedo, koliko sredstev jim bo zdravstvena zavarovalnica dokončno priznala za drugo trimesečje. Prav tako v teh podatkih še ni zajet vpliv zdravniške stavke. da bi primaknile svoj denarni prispevek, še posebej to velja za občine prejšnje murskosoboške občine, razen mestne občine, ter za občine z lendavskega konca. da se financiranje še vedno opravlja na osnovi lanskoletnih po^ db. »Bojazen je, da bodo dokončni obračuni za drugo trimesečji Fotoesej: Obrazi Mure Christine de Grancy Danes so v okviru prireditve Meja na reki v gostišču Tiir-kenlochu v Bad Radkesburgu odprli fotografsko reportažo Christine de Grancy. Na fotografijah so predstavljeni (uradniki) župani in kulturniki obmurskih krajev: Jugendburga, Brucka, Fronleitena, Gradca, Leobena, Wildona, Murecka, Bad Radkesburga, Gornje Radgone, Veržeja in Ražkrižja. Ob vseh teh, ki jim je avtorica pustila pozirati, pa so tudi obrazi drugih, ki jih je srečala ob Muri, ljudi, ki se še niso naučili pozirati v javnosti ali pa jim to ni potrebno. Fotografija: NATAŠA JUHNOV. Štefan Vučak s Pomurskega zdravstvenega zavoda pa vendar za tokratne podatke iz poslovanja pomurskih zdravstvenih zavodov pravi, da so ugodnejši, kot so bili prejšnja leta. »Pozna se varčevanje pri materialnih stroških, skoraj v vseh zavodih seje zmanjšalo število zaposlenih, v nekaterih pa so si povečali prihodke tudi od drugih plačnikov, torej so svoje storitve tudi tržili,« je povedal. Kljub temu pa so v nekaterih zdravstvenih zavodih ob polletju poslovali z izgubo, predvsem v tistih zdravstvenih domovih, ki sojih zaradi odhoda v zasebno dejavnost števično zapustili zdravniki in zobozdravniki, s seboj pa niso »vzeli« zdravstvenega osebja, s katerim so sestavljali delovni tim. To seje poznalo v poslovanju predvsem ljutomerskega in murskosoboškega zdravstvenega zavoda. Na manj ugodno poslovanje pa je vplivala tudi nepripravljenost občin ustanoviteljic, Gornjeradgonski zdravstveni dom je v prvem polki letošnjega leta posloval s 4,9 milijona presežka, s presežkom 5 milijonov je končal poslovanjetudi lendavski zdravstveni dom. V Ljutomeru so imeli izgubo v višini 1,9 milijona, s primanjkljajem]^ posloval še murskosoboški zdravstveni dom v višin 7,2 milijona tolarjev ter bolnišnica s 47,5 milijona tolarjev. Zdravstvena domova, ki sta poslovala z dobičkom, bosta ta presežek namenila za poplah izgub iz let '94 in '95. Še vedno kot vzrok za nastalo izgubo ostaja tudi nepoplačilo preseženih storitev s strani zdravstvene zavarovalnice in manjše priznavanje materialnih stroškov, kajti standardizacija materialnih stroškov v Sloveniji še ni pripravljena. Prav tako še niso pod streho pogodbe med zdravstvenimi zavodi in zavarovalnico, tako manj ugodni, kot so in tudi likvidnost se poslabšala po teh d°? ^aiij mesecih, ko bo opra J vstvetiik storitev predvsem v Z domovih, kjer je sei anju ’ močnejši,« je o P ooveda‘ zdravstvenih zavo Štefan Protest - krik na pomoč Medtem ko so nekateri v sredo dobili iger, so se drugi, natančneje Štefan Lebar, borili za kruh. Oblika: javni protest. Posledice: kazenska ovadba pri sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru. Ko smo se v sredo pripeljali pred radgonsko občino, ni bilo nikogar, ki bi javno protestiral ali kako drugače izražal svoje nezadovoljstvo s svetom, državo, občino ali njenimi predstavniki. Lebarja je policiji že uspelo odpeljati, bojda, ker so dobili klic, da moti javni red in mir, da maha z nožem in grozi (ne prisotnemu) županu. Res? Samo delno. ogleda to stanovanje in še dodal: »Izkazal sem nezaupanje, zdaj pa mi pravijo kriminalec. Prekipelo mi je in če ste vi prva oseba v Radgoni, vas rotim, pomagajte mi!« Vodenik je navedel nekaj podatkov o številu brezposelnih (okrog 1750 v radgonski občini), o težavnosti iskanja trajnejše zaposlitve itd. Lebarjeva zgodba Lebarjeva tragedija pa se je začela že mnogo let prej. Ko je zgorela hiša v Berkovcih, so za požig okrivili njegove otroke. na hodniku črnkas • je poje obljubil, da bo tudi skrbel. Način reševa^ , Seveda lahko na ves l ieda; katere neljubi) dog ^^tefl mo kot na izsdJeVf?J^ so pripomnili, kaj .obnoP^ vseh 1750ubralopod^ »Čunte« Lebar bi lahko odšel s policijske postaje, ko so policaji dobili ustrezne podatke, vendar se je odločil, da bo tam počakal na župana. Je grozil z nožem? Simbolno dejanje? Lebar je rekel: »S svojim dejanjem sem hotel dokazati, da ni pravice, kajti eni živijo na veliki nogi, jaz pa moram glodati kosti«. Policija seje torej odzvala na klic in domnevnega kršitelja odvedla s sabo. Da bi nož lahko dejansko imel samo za lupljenje kosti, očitno niso pomislili, čeprav je imel vrečko polno kosti. Prihod župana Na policijo je prišel radgonski župan Miha Vodenik. Z Le- Stala Odpeljali smo se do nekdaj lepe hiše, kije pod spomeniškim varstvom. Leži v bližini gasilskega doma. Vzpon do Lebarjevega stanovanja ni za velike pete, kajti kaj hitro lahko človeku spodrsne. Voda je v pritličju. V sobi nima elektrike. Stranišče je na skupnem hodniku, a je polno, ker ga nihče ne izprazni. Lebar nima denarja, da bi lahko stanovanje uredil. Plačuje vodo, ne pa najemnine. Za stanovanje meni, da je za miši in podgane, ne pa za človeka; župana sprašuje, kaj od tega je on. Župan mu obljubi, da se bodo pogovorili v ponedeljek zjutraj ob osmih - on, Lebar in pristojne službe. Lebar ne verjame v socialne službe, meni, da se mu te samo posmehujejo. barjem sta se že poznala, saj naj bi mu župan pred dvema letoma pomagal rešiti stanovanjski problem. Lebar se z županovo interpelacijo ni strinjal in mu je povedal, da to ni stanovanje ampak stala, da ne potrebuje nobene milosti, temveč delo (po izobrazbi je gozdarski tehnik), in ne socialno podporo, saj se s 17.000 tolarjev ne da preživeti. Vztrajal je, da naj si župan Štefan Lebar po odhodu s policije. V vrečki ima kosti in nožek. I Na policijo je prišel tudi radgonski župan Miha w- stori župan? Potem je šlo vse nizdol. Z ženo sta se razšla, otrok ne vidi, pravi, da jim nima nič dati. Ko seje preselil v Radgono, je dela kot gozdar tudi v Pomurki. Našel sije žensko, a ko je izgubil službo, je šlo vse zopet »k vragu«. Samo ena izmed mnogih zgodb? Da, če nisi soudeležen. Sosedje Ko smo se sprehodili do sosedov, se je leseni balkon pod nogami čudno nagibal. Sosedje za stanovanje plačujejo okrog šest tisoč tolarjev, imajo pa napeljano vodo in elektriko, ki ju seveda plačujejo posebej. Dimnik, ki so ga popravljali, so ga popravili tako, da je stena Vodenik- a ■ Drugi Pra^^ enje.ja si f Morda bi • donskem* A stor.nakaA, A dejansko g tak^ld e toda, ah bi J ' šal? ^''^post^^dd v lep'10 koga. k‘ stisko nekog^j? je gau^^^vic^ socialnih k sti? nataSA bčine ^čina Rogašovci še vedno ne soglaša z deliteno bilanco Se enkrat bodo dali na tehtnico Novim občinam bivše soboške občine ni uspelo skleniti komPro - utj:0 'azdelitvi premoženja, kajti Rogašovci so še ve no pro i, • Prikrajšane, ker niso dobili osnovne šole. Z delitvijo bi se strinjali, ce ^bili sredstva za gradnjo osnovne šole. Na ponovnem posvetu žu-Panov so rogašovski predstav-Predlagali, da bi jim za šolo "a'i sredstva iz 957 milijonov farjev vrednega stanovanjskega fonda. nih. Rogašovski svetnik Herman Kisilak je odgovoril, da je centralizacijska politika kriva, da so se ljudje iz Goričkega preselili v Soboto. Rogašovski svetniki so pred- °bčinski svet Občine Rogašovci je je pred sestankom vseh županov sprejel sklep, “a se strinja s kriteriji delitve sredstev stanovanjskega sklada po legi. Vendar z dodatkom, da je Občina Rogašovi opravičena do 5-odstotnega deleža od zneska milijonov tolarjev, ki ga dobi Mestna občina M. Sobota iz naslova Udarnosti. Zaradi graditve osnovne šole prosijo vse občine pravne naslednice za P°močpri gradnji šole v breme stanovanjskega sklada, ki ga prevzema mestna občina, in sicer v vrednosti vsaj enega stanovanja, to je cca. 5 milijonov tolarjev oa Vsa^e občine. Gradnja šole pa naj bi stala okoli 400 milijonov tolarjev. Sobočani so zatrjevali, da je s'anovanjski sklad predstavljen snavidez.no vrednostjo. Z njim "Pajo stroške na račun social-a’P Problemov, za katere mo-sami plačevati najemnino. Pdi drugi župani so opozorili ^oje socialne probleme. Kogašovsko občino so hoteli tcPričati, da je gre kljub vsemu ključ delitve. Bela Pa-i J e Povedal, da so pri delitvi ^ialHudi jz števila zaposle- lagali, drugi pa se s tem ne strinjajo, da rešijo problem z arbitražo. »Arbitraža bo draga, ampak najmanjši bomo profltira-li,« je bil prepričan Kisilak. Vendar druge občine niso navdušene nad arbitražo. Aleksander Abraham seje vprašal, koliko bi stalo, če bi cenili vsako hišo, vsako šolo, vsako cesto ...? Ro-gašovski župan Janko Halb pa je dodal, da lahko prej pokličejo na pomoč predstavnike Seja Občinskega sveta Občine Radenci . sveta vfuviiiv naucuvi Kako pokriti izgubo Nravstvenega doma? P« * br zd?11'^ so na zadnj' redni seji obravnavali odlok o ustanovi-vi?6). Ker av^ene8a zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona (prvo titi^^bove h--*e na °bmočju bivše občine Gornja Radgona ustano-° Uresniče ° .ne’ se morajo le-te kot ustanoviteljice zavoda dogovo-s. 0 eni i, anju ustanoviteljskih pravic in obveznosti. f Ut‘Zs^d obveznosti ob-2tVeriega do zd' Rad’ ali že pri na-končal hrLVeč kot z iz8ubo v ^'Nntern" milij°ne t0' rnimi ukrepi bi lahko pokrili za 1.196.000 tolarjev izgube, ostalih 2.900.000 tolarjev pa bi po veljavnem odloku o ustanovitvi zavoda morale pokriti ustanoviteljice, torej občine. Glede na število prebivalcev bi morala Občina Radenci zagotoviti 25,1 odsto- Radgona ^novili Lisjakovo jamo 'id? stai-o p ^iške družine Gornja Radgona je s prostovoljno akcijo v^Žuk11’ °*>niuIJr^0V0 jamo- Le-ta je v starem rokavu reke Mure in sodi Čl Man' A ani’>'cn*- Moti le vse večja poraščenost in spreminjanje st^i ki) (■ Amerike, ki je tudi svojevrsten naravni rezervat, ^li ?11|n deln^,80"8 so s pro-'V?'0 jatn0 : obn°vili in ure-Slč^je hif okolico- Lis-del sta a dolgo časa le i’ o?ato je 7 r,e8a r°kava reke Maurerje n„. p,okrajine ob ^•^ka 1)^5 prava sPre' L R8°hnČanov in Sf.?11) sicer' R blci so °ko-Sl^riiko?3^6 Potre-^Dai-^žega 8ar’ ki bi se rad 8a Zraka, ne bodo S^Opa >4^ nekaj me-je mclanjska s«?lskih k d°kaJ mistično straneh. saj D? L onerm P°Sad'b topo- «?rit Ja Po ,p c[. www.nnF' j 1- avgusta 1996 Veterinarska služba v boju z mastitisom Govedorejce ob ekonomskih pestijo še zdravstveni problemi metijska panorama 9 genija bi potrebovala nacionalni program za zatiranje mastitisa Vsem ekonomskim problemom, ki že nekaj časa pestijo slovensko in ^sko govedorejo, se je v zadnjem času pridružil še zdravstveni. astitis je trenutno največji zdravstveni problem, žal pa nimamo petega nacionalnega programa za njegovo zatiranje, medtem ko na tulli strani imamo stroge evropske normative za kakovost in neoporeč-»st mleka. S problemom mastitisa se je na območju nekdanje soboške spoprijela veterinarska služba, ki je organizirana v okviru Veten-"Skega zavoda Murska Sobota, k sodelovanju pa želi pritegniti tudi ’e občine na tem območju, ki naj bi zagotovile del sredstev za izvedbo "števne naloge. So^°bm°čju 9 novih občin, ki obči dn’ce nekdanje soboške h a.e’Je trenutno 5.789 kmetij, žav krav> zaradi te- skaL1J111 !majo v zadnjem času ov°stjo, pa kar 2.000 rejam grozi prepoved oddaje mleka. Problem je še toliko večji, ker med rejami v glavnem prevladujejo majhne kmetije z majhnim številom krav, ki pa zahtevajo enako tehnologijo reje kot velike, vendar majhne reje teh stroškov ne prenesejo. Na vseh kmetijah redijo v povprečju le 2,76 krave (po reji), takšno stanje pa je posledica kmetijske politike v preteklosti, ki ni uravnavala prestrukturiranja kmetij in koncentracije govedoreje, pač pa je velike kmetije silila k opuščanju krav. Tako je trenutno na tem območju le 5 kmetij, ki redijo nad 20 krav, na eni redijo 20 krav, na dveh od 16 do 20 krav in na šestih od 14 do 16 krav, medtem ko ima kar 2.815 kmetij, ki pred- stavljajo polovico vseh rej, v hlevu eno ali dve kravi in T.58 1 kmetij od 3 do 4 krave. Zdravljenje mastitisa je zahtevna in draga naloga, ki zahteva sodelovanje vseh zainteresiranih, zato v veterinarski službi županom novih občin predlagajo, da za to namenijo del proračunskih sredstev. Po podatkih veterinarske službe so za sanacijo mastitisa potrebne povprečno tri ure po reji, del kritja stroškov so prevzele Pomurske mlekarne, del naj bi krile občine, rejec pa bi nosil stroške za zdravila. V občinah se odgovornosti za sanacijo te bolezni sicer ne otepajo, zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev pa so mnenja, da bi se v akcijo moralo vključiti tudi kmetijsko ministrstvo in zagotoviti del sredstev za izvedbo teh nalog, saj so sredstva, ki sojih v občinskih proračunih zagotovili za kmetijstvo, v večini občin že razporedili za posamezne namene. L. KOVAČ Prehrana prašičjih pitancev Sodobne mesnate pasme prašičev so izredno rastne živali, vendar pa je njihova intenzivnost odvisna od intenzivnosti krmljenja. Intenzivnost krmljenja pomeni, v koliko dneh prašiči dosežejo zaželjeno težo. 100-odstotno intenzivnost krmljenja bi dosegli, če pitamo prašiče s koncentrirano krmo po volji. Struktura prirasta Prirast je sestavljen iz nalaganja mišičnega in maščobnega tkiva. S povečanim zauživanjem krme se povečuje tudi dnevni prirast, vendar pa se spreminja sestava tega prirasta. Nalaganje mišičnega tkiv poteka le do neke meje, kije genetsko določena, od tam naprej pa se nalaga le maščobno tkivo. Od tu izhaja zakonitost, ki je pomembna pri sestavljanju krmnih mešanic za prašiče pitance, da prašiče krmimo le toliko, da nalagajo maksimalno mišično tkivo. Če pa jih krmimo preveč intenzivno, se nam lahko zgodi, da se nam zamastijo, kar spet neugodno vpliva na sam ekonomski učinek pitanja. Preskromno krmljenje je sicer ugodno za sestavo prirasta, vendar pa je prirast majhen. I C Ocenjevanje vin v okviru 34. mednarodnega । ekjsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni yumpiada slovenskih vin ^etos °cenjujejo 824 vzorcev iz vseh genskih vinorodnih rajonov r0 OCPhj —1—| ^arodnj LanjU mesnih izdelkov v domači in suhomesnatih izdelkov v t^elk^ .Hrenci *er P0 mednarodnem ocenjevanju mleka in mleč-V začetku tega tedna v okviru letošnjega mednarodnega Silvin1VI Sl čeprav bo vršiti V ? Je žetev tudi na 2Jutra;Vnem že Končala. ^jev' 1'985 2So v Mlinopeku ^krJ^lo v sil ^največ pšenice ^8a|2lc°lenda'hL Tu so Prevze- sMkeo? kcga >n rakičan-kospodarstva ter pšenico iz štirih kmetijskih zadrug na območju nekdanje lendavske občine in od posameznih pridelovalcev. S polj Kmetijskega gospodarstva Rakičan so prevzeli 8.137 ton, iz Kmetijskega gospodarstva Lendava pa 8.179 ton pšenice, 5.918 ton so oddale vse štiri kmetijske zadruge in 1.631 ton posamezni pridelovalci. V sušilnici v Črncih v Apaški dolini pšenico še prevzemajo, saj se je že- tev tu začela nekoliko pozneje, do včeraj pa so od tamkajšnjega kmetijskega gospodarstva in od kmetov odkupili 4.700 ton pšenice. Letos so odprli tudi nov zbirni center pri Vidmu, tu pa so s prevzemom že končali. Kljub manjšemu pridelku smo z oddajo tržnih presežkov lahko zadovoljni, saj bo v silosih končalo okoli 45 tisoč ton pridelka, bolj zadovoljni kot lani pa bodo tudi pridelovalci, saj je kakovost letošnjega pridelka dobra in temu primerna bo tudi cena, ki jo bodo dobili za oddano pšenico. LUDVIK KOVAČ Radgonsko-kapelski vinogradniki ne mirujejo Usposabljanje članov Tudi v tem poletnem času prizadevni vinogradniki na območju Rad-gonsko-Kapelskih goric ne mirujejo. V tamkajšnjem društvu vinogradnikov, ki šteje okoli 200 članov, v avgustu načrtujejo številne akcije, od izobraževalnih do predstavitev svojih vin na ^mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Člani društva namreč s svojimi vzorci sodelujejo tudi na letošnjem ocenjevanju in pričakujejo številna odličja. Sicer pa bodo letos imeli radgonsko-kapelski vinogradniki na 'cene Puiskov «teni seimu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 7 ari^ °d 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 ■ JCV’Proda| Parje potrebno odštevi od 10 do 15 tisoč 1 Pa so petindvajset živali. sejmu svoj razstavni paviljon, kjer bodo prodajali vina svojih članov, predzadnji dan sejma, v soboto, 31. avgusta, pa pripravljajo dan vinogradnikov z bogatim srečelovom. Sredstva, ki jih bodo iztržili s prireditvijo, bodo v celoti namenili za ureditev vinskega doma v vili Rezač na Policah, ki naj bi postal zbirališče tukajšnjih vinogradni- kov, v domu bi potekale številne aktivnosti in promocija vin članov društva. V avgustu bo društvo pripravilo dve strokovni predavanji za svoje člane. 10. avgusta bo o tem, kako predstaviti svoje vino, predaval priznani strokovnjak dr. Julij Nemanič, 31. avgusta pa bodo poslušali predavanje o pripravi vina za vstekleničenje, ob vsem tem pa se pripravljajo še na postavitev klopotca. To se bo zgodilo 15. avgusta na prireditvi, ki jo bodo skupaj s Turističnim društvom Radenci pripravili na Kapeli. Nekaj dni pred trgatvijo, med 11. in 15. septembrom, bodo radgonsko-kapelski vinogradniki odpotovali še na strokovno potovanje v Nemčijo. O. BAKAL N h Sd MU BoSO ! SE VSAJ b»£ MoRC ( Kot to CLAt^l OJ)boJL^. iMAnHoMKA N vk.EbSEj)fjika v Epi oS£bi 1 V KS Tehnologija Povezava med mesnatostjo, zauživanjem in izkoriščanjem krme je pomembna in zanimiva za vsakega rejca prašičev pitancev. Vsekakor so velike razlike med pasmami prašičev. Zato je pomembno, kakšen je naš izhodiščni material za rejo prašičev pitancev. Prav tako je pomembno, da prašiče med sabo ločimo po spolu. Kastrati nekoliko boljše priraščajo, če zaužijejo tudi več krme. Vendar pa imajo kastrati manjšo sposobnost za nalaganje mišičnine in je setava njihovega prirasta slabša. Iz tega sledi, da moramo kastratom nekje v drugi fazi pitanja omejiti krmo. Vse te zakonitosti se odrazijo na linji klanja in imajo ekonomski učinek takrat, ko je cena klavnih polovic odvisna od količine mesa v klavni polovici. Krmljenje po volji ali omejeno krmljenje Po volji krmimo takrat, ko sposobnost prašičev za zaužiVanje krme ne presega sposobnosti za nalaganje mišičnine. Omejenega krmljenja se poslužujejo tam, kjer plačujejo klavne polovice na podlagi mesnatosti. Omejeno krmimo ponavadi v drugi fazi pitanja, to je od teže 60 kilogramov naprej. Na območju, ki ga pokriva ŽVZ za Pomurje s svojo strokovno službo, se rejci prašičev pitancev poslužujejo v glavnem dveh tehnologij krmljenja. Pitanje s popolnimi krmnimi mešanicami ali pa krmljenje s siliranim koruznim zrnom in dopolnilnim koncentratom. Zato smo se odločili, da vam tidve tehnologiji tudi podrobno predstavimo s primerom krmljenja. Pitanje s popolnimi krmnimi mešanicami Pri takem načinu krmljenja se poslužujemo dvofaznega pitanja, in sicer od teže 25 do 60 kilogramov ter od 60 do 100 kilogramov. Primeri krmnih mešanic so naslednji - od 25 do 60 kg: koruza ječmen pšenica sojine tropine ribja moka mesna moka pravimin-pit 50% 15 % 10% 15 % Primeri krmnih mešanic od teže 60 do 100 kg: koruza ječmen pšenica sojine tropine ribja moka mesna moka pravimin-pit 50% 20 % Značilnost pitanja s popolnimi krmnimi mešanicami je ta, da imamo ves čas enako krmo in si lahko piripravimo krmo tudi na zalogo. Obnese se tudi v primerih, ko imamo na razpolago suho koruzo vključeno v krmni obrok. Pitanje s siliranim koruznim zrnjem Pri tem je potrebno upoštevati količino suhe snovi oziroma količino vode v siliranem koruznem zrnju. Pri nas se poslužujemo sistema, da si dodatno pripravimo doma ali pa kupimo koncentrat s 35 % surovih beljakovin in ga krmimo skupaj s siliranim koruznim zrnjem. Pri krmljenju siliranega koruznega zrna moramo biti pozorni predvsem, da imamo dodaten obrok uravnan tako, da so pokrite vse potrebe po hranilnih snoveh. Poleg tega moramo paziti, da imamo kvalitetno silažo, ki ni pokvarjena ali plesniva, ker vse to neugodno vpliva na ješčnost in zdravstveno stanje živali. Primeri krmljenja s siliranim koruznim zrnom: 35-odstotni koncentrat Ječmen 30 % Sojine tropine 30 % Ribja moka 28 % Min vit dod. 12% V fazi pitanja od 25 do 60 kilogramov pokladamo 1,4 do 2.5 kilograma siliranega koruznega zrna in 0,35 kilograma 35 % koncentrata. V fazi pitanja od 60 do 100 kilogramov pokladamo 2,9 do 3,7 kilograma siliranega koruznega zrna in 0,30 kilograma 35 % koncentrata. Pitanje s siliranim koruznim storžem Silaža, pripravljena iz celih koruznih storžev, je nekoliko manj priporočljiva za prehrano prašičev pitancev, vsebuje velik delež surove vlaknine, kar neugodno vpliva na prebavljivost celotnega obroka, ki ga dajemo prašičem. Primeri krmljenja s siliranim koruznim storžem: 35-odstotni koncentrat ječmen sojine tropine mesna moka ribja moka min. vit. dod. 32% 33 % 22% V faza pitanja od 25 do 60 kilogramov krmimo 0,8 do 2 kilograma siliranega koruznega storža in 1 kilogram 35 % koncentrata. V fazi pitanja od 60 do 100 kilogramov pokladamo 2,4 do 3 kilograme siliranega koruznega storža in 0,8 do 1 kilogram 35 % koncentrata. Zaključne ugotovitve Poraba prašičjega mesa na prebivalca v evropskih državah z intenzivno prašičerejo že zdaj znaša v povprečju nekje 50 kilogramov. Po predvidevanjih naj bi se poraba do leta 2000 še povečevala. Da presežki maščob ne bi pomenili prevelikega problema, se v reji prašičev poslužujemo selekcije kot vpliva na klavno kakovost in pa seveda kvalitetne prehrane. Prav s kvalitetno in primerno prehrano lahko vplivamo na cilj pitanja, to je, da pridobimo čimbolj mesnate in klavne polovice s čim večjim deležem šunk, plečk, kareja in drugih mesnatih delov. Rezultati naše selekcije kažejo, da je naš prašič pitanec primeren za zakol v teži od 100 do 105 kilogramov pri ustrezni prehrani. Abraham Panič Zorica, dipl, inž., strokovna sodelavka za prašičerejo 10 vestnik, 1. avgusta^ o nogometu - nogomet Mlinarski dnevi Bistrica ’96 Zametek pravega murskega mlina? »Nepolitična« tekma Mura: Bečej Lani se je na provizoričnem murskem mlinu vrtelo eno kolo potočnega mlina, letos pa dve z loputami povezani kolesi, kar spominja na pravo mursko mlinsko kolesje Politika je ukrojila tekmo zgolj iz ozadja - Ko plapolata obe zastavi, slovenska in ZRJ, pa ju lahko (ne)opaziš - Dajte nam iger! - Uradni in neuradni navijači s kletvicami in pozdravi, ki spominjajo na ... - Ko je edini odmev navijačev namesto groma nasprotnikovih navijačev, grom z neba - Kje za vraga so se skrili Srbi? - Ko se moški poljubljajo v znak prijateljstva - Tiha večerja - Adijo moja črna jakna - Če navijaš za Muro, imaš konja v črno-belih barvah in še kaj - Naslednji miting v ZRJ - Vse je to »kurtoazija« bodo v Soboto šli z osebnimi avtomobili. In so. In sedeli so na glavni tribuni. In so ploskali z našimi vred. Hoteli so dokazati, da je šport šport. O tem, da šport že zdavnaj ni več samo šport, ampak da je spolitiziran itd. itd., ni hotel srbski »prijatelj« nič slišati. Kvečjemu je hotel avtorizirati svoje izjave, ki nam jih je dal. Odpade, nisem pri volji za takšne tone. Je žal tako, da smo dopustili, da so značilni murski mlini na »kumpe« propadli. V mislih imam mline, ki na vodi niso imeli le pogona (kot ga ima zdaj Babičev mlin pri Veržeju), apak tudi naprave za mletje, zato so zrnje v vrečah nosili v mlin po brvi. Seveda se ves čas v mlinu niso zadrževali ne mlinar ne njegove hčere ne »pomelaji«, ampak so takrat, ko ni bilo dela, posedali (včasih tudi kaj lepega počeli) v bolj varni »kučici« na bregu. Bili so to lepi trenutki v težkih časih (le malokdo je »namlatil « več kot deset »metrov«), V Krajevni skupnosti Bistrica že nekaj let obujajo spomine na preteklost z Mlinarskimi dnevi. Pripravili so jih tudi letos. V soboto so prikazali mlačev žita z malo mlatilnico, potem so malo tekli okrog »kantine«, metali krogle, nato pa se je oglasila glasba in treba je bilo zaplesati. Nedelja je Gospodov dan, zato je bila na prireditvenem prostoru pri murskem mostu Za potrebe Mlinarskih dnevov so na valovih reke Mure postavili provizorični mlin. Prireditelji so zatrdili, da je to zametek pravega mlina. Bomo videli, katoliška maša. Popoldanski program pa je bil zelo zgodaj - kmalu popoldne. Predstavili so mlinarske kuharske in pekarske dobrote, ki sojih številni obiskovalci seveda ne le gledali, ampak tudi pokusili. Zanimiv je bil prikaz Delo v Vučkovi oljarni je mehanizirano, tule, na prireditvenem prostoru, pa je bilo treba pokazati, kako rfaporono (a k sreči prijetno) je bilo nekoč, ko so zmes ročno »mesili«. izdelovanja bučnega olja in njegove uporabe. Tudi za cvrtje rib! Oljarnar Vučko sije s tem naredil dobro reklamo. Tudi mlinar Kolenko se ni dal. Dokaz za to je bil mlin na dveh »kumpih« s skoraj pravim murskim mlinskim kolesom in seveda »mašinerija«, ki je »delala« moko. Kot že velikokrat prej tudi tokrat niso manjkale predstavnice pevskega zbora, ki so tokrat manj pele in več delale, ko pa so ljudje tako radi segali po njihovih dobrotah. »Pralni stroj« (korito, škafi, ribeš, prtnjače ...), s katerim so prikazale nekdanji način »delanja belega gvanta«, je bil morda preblizu pulta z živili, a se kaj hudega ni moglo zgoditi, saj perice niso nenehno prale, četudi jih je nek mož priganjal, včasih celo katero udaril po riti. Zabavne pa so bile seveda tudi mlinarske igre, denimo vlečenje vrvi idr. Ker se je nedeljski program odvijal kmalu popoldne, so z uradnim delom sklenili sorazmerno zgodaj, kar je bilo dobro za prireditelje, ne pa za tiste, ki s(m)o se ravnali po »sončni uri«, torej domnevali, da se bo vse začelo po 15. uri. Pa nič zato: nekaj s(m)o še ujeli, po drugi strani pa dovolj zgodaj prišli na mlinarsko veselico in tako dobili sedež. Kar trlo seje ljudi, ki so jim postregli s pijačo, ribami in nekaterimi mlinarskimi jedmi. Besedilo in fotografije: Š. SOBOČAN V ozadju je pult z dobrotami, v ospreju pa nekdanji pralni pripomočki in seveda ženski (saj je pranje žensklo delo, mar ne, možje?), ki sta pokazali, kako so to nekoč počeli »na roko«. Kje je 200 Srbov? Miting in nogomet - kje so meje? Dejstvo je, daje dogodkovni karakter mitinga in športnega tekmovanja zelo podoben. Razgreti »navijači« v obeh primerih vzklikajo, kažejo geste ipd., pri mitingih »tulijo« ob dobro izrečenih retoričnih stavkih političnega govornika, na nogometu ob možnostih zadetka in še bolj, ko je gol. In na tekmi, ki je nenazadnje prva tekma med srbskim in slovenskim moštvom v Sloveniji, bi pričakovali, če ne že kaj drugega, vsaj par Srbov, ki bi vzklikali »Bečej, Bečej«. Množica slovenskih policajev, tistih v uniformah in tistih brez njih, je že kazala na to, da so v-Fazanariji tudi srbski navijači. Ko v stilu najprej pokažeš vse prepustnice, ki jih lahko dobiš za »veletekmo«, za mednarodno tekmo Uefe med »južnjaškim« in skorajda EU-moštvom, se ob prihodu na igrišče počutiš skoraj kot v zaporu. Si znotraj in si ožigosan. Pogled na častno tribuno, kjer tako ali drugače sedijo pomembni ljudje. Pa saj na njej sedijo sami znani soboški velemožje in veleda-me. Še kdo? Kdo ve. To ni najboljši prostor za iskanje Srbov. Pa vprašaš enega policaja pa vprašaš drugega in tretjega in vsak ti kaže na .drugo skup jno navijačev - tam so, tam so. Ko obkrožiš igrišče od znotraj, jih ne moreš, prepoznati po obrazih. Vse »face« so si bolj ali manj podobne, jebi ga, sonce naredi svoje. Na glavni tribuni dve zastavi, rdeča-bela-plava in bela-pla-va-rdeča, ki ju navijači ne dosežejo. Kaj, pa saj to ni hokejska tekma, kjer ti nasprotnik zažge tvojo zastavo. Greš proti gringovcem in čakaš, kdaj bodo navijači iz nasprotnega tabora privlekli na piano bobne in klubske oznake in začeli s kontranavijanjem. Pa nič. Gringosi. Samo ti. Črno-beli, vsi navijači. Tam... Na tribuni, kjer naj bi sedelo 200 srbskih navijačev, se mimo varnostnika, ki zopet hoče videti vse možne prepustnice in oznake (človek pač igra svojo vlogo z vso ihto, za nameček pa, da je red red, ti odgovori, da je rep rep - pač nivo paznika, ki mu je za 90 minut zrasel greben) prebiješ med navijače. Ja, bodo muraši že dali gol in bodo ti obsedeli in malo manj zadovoljno opazovali žur. Gooool! Pa nič. Nekateri ne ploskajo. Po obrazih sodeč niso ravno srbski. Po kletvicah, v katere so se vtihotapili široki a-ji in e-ji, po histeriji, ki jih je slišati iz ženskih ust izza mojega hrbta, niso najbolj tuji. Kamuflaža? Kje pa! Ko bolje pogledaš, spoznaš nekaj navijačev beltinskega kluba. A, tako torej. Grom In ko navijači Mure zakričijo ob možnosti, da bi domači zatresli mrežo, manjka odmev. Tak, ki ga lahko dajo samo nasprotnikovi navijači. Šele takrat nastane na stadionu »ogenj«. Tukaj pa samo iztegnjene roke mladcev. In edini odmev, ki ga dobijo, je grom z neba. In dež, ki izmiva napetost. Ko se začne odmor, z neba kaplja dež in za vsakim drevesom stoji moški, ki kaplja v travo. Drugi del Ko odhajata, se eden izmed usmerjevalcev prometa pozanima, Za občutek, da si na tekmi, morajo ob igralcih biti navzoči navijači nasprotujočih si ekip. Kje so skriti vsi ti Srbi, ki naj bi prišli iz Ljubljane? kdo in kako sta, kam gresta ... in mimogrede pove štorijo o sodišču in o sosedu, s katerim se tam »pogovarjata«. Pove še nekaj o podkupljivosti sodnikov, o delujočih zvezah in zvezicah, vendar ne slišim podrobnosti. Morda bi bilo včasih dobro spiti kakšen kozarec piva. Nek Srb komentira tekmo Mura ni zmagala zato, ker bi igrala tako dobro, temveč, ker je Bečej igral tako slabo. S takšno tekmo nima nobena ekipa šans v ANA Akcija. Če drugi polčaš preživiš v uredništvu in po radiu spremljaš tekmo, si misliš: če bi bila publika tako živa, kot je komentator, bi bilo vzdušje na igrišču več kot dobro. Ko se vrneš med zmagovalce in poražence, ti zmagujoča publika očita, ker si zamudil »lepi« konec. Odojek 200 Srbov in oddojek naj bi bil spektakel po spektaklu. Mesto dogodka: kopališče. Fantje v modrem, edini z napisom Bečej, tiho sedijo za dolgo mizo. Poraženci? V tem trenutku se zdi slogan »kogar ni porazil poraz, ga bo porazila zmaga«, bleferski. Kje je 200 Srbov? Je res, da jih niso policaji pustili priti iz Ljubljane? Se je kdo zbal nemirov? Ko ti dogodek razlaga Srb Enega izmed organizatorjev prihoda srbskih navijačev iz Ljubljane smo povabili, naj prisede k naši mizi. Povedal je, da so navijači odpovedali prihod z avtobusi v Mursko Soboto, ker naj bi se pri razpečevalcu vstopnic oglasili policaji. Torej jih je odvrnilo zanimanje policajev? Odločili so se, da naprej. Potem zopet spremeni v glasu in govori o konju, ki barve gringosov. Pa čeblja o lih, ki si jih bodo izmenjali,0 ' daje to potrebno fotografi™' tem, kaj je naloga novinar^, tem, kako je potrebno oznac tekmo (npr. v stilu velika bratsk “'inegovo^ oni že še imeli miting. Ko zaz in srepo pogledam, pojas^- kj t turnir v Republiki Srbsk 'g bodo slavili sodelovanje m ro in Bečejem, sodelovanje, bi bilo vzor politikom. . j živeli mitingašHVabi k^ naj prisedemo. Odklonim ■ ima že mrzlo. Odojek se J pališče že pripeljal v kos _ tretjo in četrto uro m Mo P° o fešti za 200 Srbov. ^ JfanWv belo. Samo obrazi mla ^ti so tihi. Od nekod zaslis niso bili na fronti. „ jjjso S kom se kdo P01gra. oSti, da hoteli dati policajem m° bi jih maltretirali. Misli,_ Nič ne odgovori, spet si JI samo šanse jim nismo Kdo je zdaj zajec? Jezims Mjje Kdo meje poslal na tekm ■ treba priti v službo v barvah? Konec Moška se poljubljata na ene in druge strani, srbski in d°' venski človek. Dokaz, da se s« spomnimo, »prijatelji«? Odhaja mo. Razen, da v bazenu ohladnn jezo, kajti ves ta pogovor je kako dokazoval, da sta politika1 šport povezana, da nekateri^ dolj, drugi manj izrabljajo, ni M nobene želje po še enem »nm skem« pogovoru. Ropotamo P SGP POM-GRAC nadaljevanju Uefe. No, pa se začnejo zgodbe o prijateljstvu z NK Muro in njenimi vodilnimi. O tem, kako ima srbski prijatelj obarvan svoj lokal črno-belo, kako ima ves lokal in sploh vse v Murinih barvah. Ko komentiram, da so črno-bele proge lahko za inscenacijo Alcatraza (kot npr. v istoimenskem disku), je jezen. Ko ga kopaliških vratih, da nas zn° spustijo na igrišče. Tik pred odhodom še en Centar, še enega Srba, Bečeja (ne »poslovenjenega). Je to kurtoazija. Komentar?!*< . Tjudje so za 1500 do 2500 iger, ventil in spomin, nekate še prost dan. Naj živi Po tekmi. Večerja v tišini. Tisti, ki ne vidi obeh zas a , ,ŽUtO KU povprašam po bečejskih zastavicah, zažene vik in krik, češ da je sramota, da nismo videli zastav na glavni tribuni. Na veliko kaže obe zastavi, ki visita na kopališki steni. Jezi se še Tik pred ’ moja jakna. .ta§a ^stnik, 1, avgusta 1996 ulturna obzorja 11 mednarodni folklorni festival v Beltincih Vsi plešejo isti ples, pa vendar vsak drugače Ponovno se je začela uveljavljati peča, ki je izrazito slovensko pokrivalo, kakršno koli, ali je zelo preprosto kot bela ruta ali ima vezanino. Ena izmed bolj preprostih je tudi prekmurska in je zavezana spredaj. Lahko pa smo videli tudi zavezana zgoraj z malim petelinom ali pa z zelo bogatim velikim petelinom. Baročni čas je prinesel bolj umetelen način vezanja. Meja na reki - monodrama Noelle Renaude: Rosa Aurora Konstanze V dveh dneh beltinskega festivala smo si lahko resnično ustvarili pre-kaj se trenutno dogaja na slovenski etno sceni - v glasbi, folklori, k*ariki... Tako so v okviru tega festivala v beltinskem parku pripravili 'tno večer, kjer je nastopilo sedem izvirnih ljudskih skupin in godcev, v ne-fl)0 Pa so v okviru Dnevov slovenske folklore nastopile najboljše sloven-«folklorne skupine. Skupine, ki so pokazale vso sorodnost in različnost *nske ljudske kulture. Mogoče bo kdo rekel: Pa kaj bi ljudska kultura ^rjavi z visoko kulturo? Toda če že drugo ne, moramo pri ljudski “dnosti spoštovati izvirnost in raznolikost na majhnem območju, me-ko pri visoki kulturi lahko večkrat opazimo uniformnost. ;esem in glasba ružita narode Ta Pili c Pa ne P°meni. da so nasto-Slove^0 najbo'jši’ kajti teh )e v lektnr-IJI se veliko, ampak so se-soXPOSkušali izbirati tako, da °bntoč’č'm več slovenskih IJ p' 8°j'j0 izvirno ljudsko tako a Predvsem Pa jih izbirajo dob’ a Pridejo skupine, ki se vijahi'. zei° na lokalnih re-festiva]Je nast0P na beltinskem nje v U Zanie P°sebno prizna-stivj] J P,a Ze'i hiti beltinski fe-Xini, nar°dni, in takšna je ^folkin°Va oznaka, so povabili ji pa so sodelovali tudi številni znani umetniki. %vl0 Pa S raš in ,em‘ “Zitn^sliu ° delali samo z X?13 s tistrSkimi tehnikami, »eL^le, s k?? sP°znavali tudi ^i^^nan^r'111' so delali X ^iš 2a .111 kako lahko z 1» pl«. d drugim risali s trstiko, živalskimi peresi, delali pa so tudi z »orehovim bajcem« (barva narejena iz orehovih listov). S pomočjo tega paca so dobili rjavkasto barvo, z dodajanjem vode pa so nastajale nianse. Tako so nastajali gvaši. Zanimivi izdelki pa so nastali tudi, ko so delali z liviranim tušem; tudi Meja na reki -Grenze Im F'«5 kije naj ne bi bilo ^Ura’k’nas in Pove/“je’ ■ .ske Radgone ter R“s >5 Pihalnih godb iz avstrijske in sloven ke W » A J* ^l skupnosti nadaljnjih kulturnih priredi se je zvrstilo na odru, ki so govopa -e nad in tudi drugem p0,menUvn«g kako ga bodo fina”™« ^i5'1-h tdJ ovensko javnostjo) bdel Pnoku ' , že napovedoval tem’ko so govorniki iz avstrijs ■|duje, je marsika e ^’Sn8kki bo leta 1998, v smislu, da se z sploh bo, kega Predstavnika ob tem spreletaval srh, kaj SLO, Ponazorimo namen tega festivala njk Mmistr-"^^Itht^' stvani. Otvoritve se je udeležil tu । P bodo sredstva S^^bii T1 Pal-k'sicer ni Prinese! ne bomo na tem konc ’ 'e vabilu se le odzval, v smislu, da ne orjreditve. da ministrstvo ignorira ‘ Jne gledališke t Zsuka’«ega se bodo in so se ze zvrstit „ Panske inštalacije, Iheram veter g slovenskih m X ^j na kratko povedano profestonalm ar aK diti. ANR lnikov, je vsekakor dogajanje, ki ga ne smete tu so z dodajanjem vode dobivali svetle barve. Pri likovnih tehnikah so jim veliko pomagali Ne-mes Laszlo, umetnostni keramik Nemeth Jonas, Borbely Karoly in drugi. Ker živimo na območju, kjer je lončarstvo dobro razvito, Prekmurje pa je znano po svoji lončarski tradiciji, so v svoj program vključili tudi delo z glino. Povabili so znanega kiparja Ferenca Ki-ralyja, ki jim je pokazal, kako pri kiparstvu iz gline nastaja portret in kako kipar pristopi k temu delu. Pomagali so mu vsi udeleženci kolonije, tako da so skupaj nanosili glino in oblikovali glavo. Zadnje poteze pa je pri kiparjenju naredil seveda Kiraly. Ogledali so si tudi atelje Štefana Galiča in njegove barvne lesoreze, obiskovali so galerije in muzeje. Vsak dan pa so imeli tudi predavanje o umetnostni zgodovini. »Bistvo kolonije je,« je razložil Franc Gerič, »da imajo drugačen pristop kot v šolskem programu. Predvsem pa se razlikuje po tem, da je na koloniji individualno vodenje.« Najprej so jih-prve dni opazovali pri njihovem ustvarjanju, potem pa sojih začeli glede na znaje in njihova slikarska nagnjenja usmerjati. Poleg tega pa na slikarskih kolonijah niso obremenjeni z drugimi šolskimi skrbmi. Kolonija seje resda končala, g. Gerič pa je povabil vse mlade umetnike, da lahko takoj, ko jih zgrabi ustvarjalna žilica, pridejo v bivši disco na gradu, ki so ga spremenili v atelje in galerijo. ANR Šimširit in štajeriš Vsi ti plesi, ki smo jih danes videli, niso izvirni slovenski plesi, ampak so od nekod prišli, pa so se pri nas prijeli. Najpogostejši ples je bil štajeriš, plešejo ga vse skupine razen Belokranjcev in Istrijancev, in zibenšrit ali po prekmursko šimširit in po primo-srko šetepaši. So pa v vsaki pokrajini nekoliko drugačni, kajti pokrajina plese oblikuje po svoje. In v tem je čar folklornih skupin. Tudi preko načina plesa in hitrosti glasbe lahko spoznamo, kako so nekoč živeli naši predniki in kakšno-življenje smo imeli. Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Nataša Juhnov kulturni koledar Meja na reki - gledališče August Strindberg: Gospodična Julija. Slovensko Mladinsko gledališče (Ljubljana). Igralci: gospodična Julija - Nataša Gračner; Jean - Pavle Ravnohrib; Kirstin - Maruša Oblak. Režija Eduard Miler, scenografija Meta Hočevar, dramaturgija Tomaž Toporišič, kostumografija Alan Hranitelj, koreografija Matjaž Farič, glasba Boris Kocovan. Gornja Radgona, 29. julij 1996 ob 20.30. Predstava, ki »stoji«, kije izbrušena do te mere, da ji na nek način prisostvuješ in moraš prisostvovati kot tradicionalni, tisti, v kateri ljudje igrajo in prezentirajo gledališki tekst. Torej je užitek, ki ga ponuja predstava v tistem »deja-vuju«, ki se gledalca lahko dotakne kot nostalgičen spomin na preteklost. Čeprav primerjava s predstavo Rose Aurore Konstance ni najboljša, pa vendarle obstajajo med njima podobnosti in v interpretaciji skupnih momentov tudi tisto, kar npr. Roso uvršča konec 20. stoletja, igralci in predstava Gospodične Julije pa pač ostajajo v Strindbergovem času. Rosa, če ne bi bilo kamere, bi lahko rekli, da je iz nedoločene preteklosti, ki pa je vseeno bližnja in relevantnejša od predstavljene preteklosti v Gospodični, kajti (kljub odlični igri), ves čas veš, da si v gledališču, da je to delo, ki pripada svetovni dramatiki in da te ne prepriča predstava, temveč Toporišičeva spremna beseda. Kajti to, kar vidiš, je igra. Skozi predstavo se gledalcu tako nenehno lahko vsiljuje želja po sodobnejšem, času bolj primernem gledališču - morda je to gibalno ali telesno ali...? Bi za to predstavo lahko nenazadnje rekli to, kar je Strindberg napisal v uvodu h Gospodični Juliji: »Gledališče se mi je dolgo zdelo kakor umetnost nasploh Biblia pauperum, se pravi sveto pismo v podobah za tiste, ki ne znajo brati pisanega ali tiskanega; in dramatik laični pridigar, ki krošnjari z mislimi svojega časa v poljudni obliki, tako poljudni, da srednji razred, ki predvsem zahaja v gledališče, lahko doume, za kaj gre, ne da bi si moral preveč beliti glavo. Gledališče je bilo torej zmeraj ljudska šola mladine, na pol izobraženih in žensk, ki imajo še zmeraj primitivno zmožnost, da goljufajo sami sebe in se dajo goljufati, se pravi,da so dostopni za iluzije in sprejemajo sugestijo pisatelja...?« PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V sredo, 7. avgusta, zvečer bo na grajskem dvorišču nastopila etno skupina The Iron Horse iz Škotske. GORNJA RADGONA - BAD RADKERSBURG: V četrtek, L avgusta, bo ob 11. uri v gostilni Tur-kenlock v avstrijski Radgoni otvoritev fotografske razstave Obrazi Mure. Ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole Gornja Radgona predstavitev pesniških zbirk dr. Mirka Križmana in Josefe Prelog. V 20.30 uri pa bo na dvorišču radgonskega gradu premiera lastne produkcije: Odon von Horvath Sem in tja. V petek, 2. avgusta, pa bo na istem mestu in ob isti uri repriza te predstave. Ista predstava bo tudi v soboto. Ob 22.30 uri bo na vrtu gostilne Tiirkenloch jazz koncert z Otmarjem Binderjem & Band z naslovom Sad Songs. V soboto, 3. avgusta, bodo na dvorišču radgonskega gradu brali eseje o Muri z naslovom Rečna potovanja. Ob 22.30 bo pred radgonskim gradom zaključna prireditev. V nedeljo bo ob 11. uri v kleti na gomjeradgonskem gradu Cornelia Kondgen brala pesmi in prozo Use Aichinger Schlechte Wbrte. Erika Pluhar pa bo ob 17. uri na dvorišču muzeja v A. P. avstrijski Radgoni brala lastne tekste Zwischen die Horizonte geschrieben. Ob 19. uri pa bo v Meščanski šoli v avstrijski Radgoni glasbeni koncert nagrajencev. Od 1. do 4. avgusta bodo od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure v hotelu Kaiser von Ostereich v avstrijski Radgoni pogovori o kulturi. Pogovarjali se ,bodo o pomenu reke z različnih vidikov. IŽAKOVCI: V ponedeljek, 5. avgusta, bo ob 14. uri na otoku ljubezni predstavitev programa Bujraških dnevov in knjige Tineta Mlinariča Ranljiva reka. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: Od 5. avgusta do 1. septembra si lahko v Galeriji Murska Sobota ogledate Izbor iz stalne zbirke te galerije. Na ogled so tudi dela domačh umetnikov, članov Dlupp-a. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav je na ogled samostojna-razstava likovnih del Bogdana Baroviča. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je odprta razstava akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Predstavlja se z novejšim likovnim ciklusom Intermez-zozoik. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru Zavoda (vhod v knjižnico) si lahko ogledate razstavo likovnih del Otroci odraslim. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih nove občine je na ogled razstava Franca Mesariča. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda razstavlja Peter Jančar iz Gornje Radgone. 12 vestnik, 1. avgusta 'a glasbeni sceni Bracom Doblekarjem o komercialni glasbi, jazzu in še čem Jazz je v nasprotju z mentaliteto Slovencev samo znaš melodijo zaigrati tata kot je po notah. Pomembno je. * Jazz & Blues Kip Hanrahan -glasbeničudak Glasba skladatelja, producenta, dirigenta in pisca besedil Kipa Hanrahana je hkrati inteligentna in čutna, kompleksna, prvobitna in inovativna. V njej se prepletajo latino, karibski, brazilski in jazzovski ritmi. Stalnica v glasbi Kipa Hanrahana je presenečenje: glasbene zvrsti se prepletajo in razhajajo, resnost se meša s humorjem. Kot producent je Hanrahan dolgo časa sodeloval s slovito pianistko in skladateljico Carlo Blay (njuno sodelovanje je trajalo celih deset let) ter z zasedbo Jazz Composers Orchestra. Kot producent je ustanovil svojo lastno gramofonsko družbo, imenovano American Clave. Ob drugem deluje vedno našel čas za izdajanje svojih plošč, katere vse po vrsti veljajo kot poslastica za ljubitelje drugačne glasbe. Njegove najpomembnejše plošče, ki so izšle pri njegovi založbi, so: Coup de Tete, Desire Develops an Edge, Conjure-Music for the Texts of Ishmael Reed, Conjure-Cab Calloav Stands in for the Moon, Vertical Currency, Days and Nights of Blue Lučk Inverted, Exitica in pa zadnja Ali Roads Are Made Of The Flesh. Kot producent se je tudi udejstvoval na treh albumih mojstra bandeneona Astorja Piazzolle. To so albumi Tango Zelo Hour, The Rough Dancer and the Cyclical Night in La Camorra. V svoji dolgi in uspešni karieri pa Hanrahan najdlje in najtesneje sodeluje z Jackom Bruceom, revolucionarnim basistom in vokalistom, ki se je proslavil v legendarni zasedbi Cream skupaj z Ericom Claptonom in Gingerjem Bakerjem. Jackovo igranje bas kitare kakor tudi petja je dalo glasbi Kipa Hanrahana zelo značilen zven, ki ga spremlja od začetka njunega sodelovanja. Kip Hanrahan sicer bolj redko prihaja na evropske turneje, kar je verjetno tudi vzrok njegdve relativne neznanosti v Evropi, vendar pa vedno, ko pride, pride s svojo stalno skupino Conjure, v kateri sodelujejo Ishmael Reed, Little Jimmy Scott in naveza iz New Orleansa Alan Toussaint in Charles Neville (Neville Brothers). Poleg te stalne zasedbe pa se njegovih turnej udeležujejo tudi glasbeniki, ki z njim snemajo plošče, med katerimi so Don Pullen (25.12.1941-22.4.1995), David Murray, Henry Treadgill, Giovanni Hidalgo, Richie Flores, Carmen Lundy, JT Lewis, An-tony Carillo, Mario Rivera in drugi. Za Kipa Hanrahana je čar glasbe v tem, da »poskušam slišati nekaj čisto novega. Vse hočem imeti v oblasti, hkrati pa si želim presenečenj. Navsezadnje pa hočem imeti v oblasti tudi presenečenja.« Velike letalske nesreče ponavadi poleg navadnih smrtnikov prizadenejo tudi znane in uspešne ljudi Tako je bilo tudi v zadnji veliki nesreči letala ameriške družbe TWA, saj je bila na njem tudi soproga znanega saksofonista Wayna Shorterja (ex VVeather Report), ki se je svojemu možu želela priključiti na njegovi evropski turneji. Wayne Shorter je seveda turnejo prekinil in se odpravil domov v Ameriko. Iztok R. Ansambel Gašparji: Veter nosi pesem mojo (Helidon) Ansambel Gašparji je skupina mladih fantov in deklet, ki so si že dodobra utrli pot v svoji glasbeni zvrsti. Njihova prva kaseta je izšla pred tremi leti in seje imenovala Gašperji, to smo mi. Najnovejša kaseta pa se imenuje Veter nosi pesem mojo; tudi tu pa je z njimi sodeloval legendarni Slavko Avsenik, pomagal jim je tudi Slavko Avsenik, ml. Na kaseti je dvanajst skladb, polk in valčkov, od tega je pet instrumentalnih in sedem vokalnih skladb. Kmalu pa bo izšla tudi kompaktna plošča, ki se bo dala kupiti tudi v tujini. Svojo glasbo so ponesli tudi zunaj naših meja, saj so nastopali v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in na Nizozemskem. Povsod pa rso bili zelo dobro sprejeti. »Ljubka je pomlad iz najstniških balad... Marie ne piši pesmi več.« Mlajši bralci te skladbe le bežno poznajo, tisti nekoliko starejši pa bi ob teh taktih samo zavzdihnili. Ja, to je bil čas Hazarda. Pogovarjala sem se z Bracom Doblekarjem, članom te skupine. Trenutno je v drugih vodah, zato sva govorila o današnji glasbi, o kakovosti, o jazzu in seveda o razumevanju jazza ali interpretacijske glasbe. Kaj praviš o slovenski glasbeni sceni?A ni pri nas nivo kakovosti komercialne glasbe zelo nizek, na primer, če ga primerjamo s hrvaško glasbo? »Absolutno. Oni imajo tradicijo. Pri nas je bila tradicija v starih popevkah, kot so jih izvajali Majda Sepe, Privšek ... Upam si trditi, daje bil Dejvi Hrušovar zadnji slovenski komponist pop glasbe. Pa naj mi kdo ne zameri, ampak v pop glasbi je nastala taka luknja. Vsak si vzame kakšen ,komad’ ali več, pa potem začne iz tega. Upam si trditi, da so Japonci pokvarili to glasbo, s tem da so izumili inštrumente, ki veliko naredijo sami.« Zato je jazz vedno bolj popularen. »Ker je postalo dolgčas. Sedaj se posluša jazz, ljudje se izobrazijo ....in potem bo počasi nastalo nekaj novega. Prepričan sem, da bo šlo v tej smeri.« Kakšni so pa naši jazz festivali? »Nekoč so na jazz festivale prihajali ljudje, da so se pokazali. Bog ne daj, da bi se vtikali, kaj so igrali. Pri nas se danes na teh festivalih vrti narodna glasba, na primer Kubanci z njihovo narodno glasbo. To je morda improvizacija, ampak takšna je njihova narodna glasba. Predstavljeni pa so za jazz. S tem izborom, ki je bil letos, se sploh ne strinjam. Zato se bodo morali pri nas nujno popraviti izbori na jazz festivalih.« Kakšni pa so potem mednarodni festivali jazza? »Moram reči, da je splošna kriza. Organizatorji so poslovni ljudje, niso pa ljubitelji te zvrsti glasbe. S tem zaslužijo, in zato imajo radi to glasbo. Na festivale pokličejo skupine, ki gredo bolje v promet. Jazzerje imajo v bistvu najraje, ko odstopijo od jazza, tako tudi Milesa Davisa, ko je začel igrati fusion.« Ali ni to preveč puristično gledanje na jazz? Kajti vse se razvija »Potem pa se naj drugače imenuje. Glasba mora izhajati iz improvizacije, ne pa igrati fraze, ki smo jih že slišali. Čas bo naredil svoje ... Jaz sem tista generacija, ki se spomnim, da so iz jazz klubov Novice od tu Če je kdo slučajno videl, kako Matjaž Jelen, pevec skupine Shank Rock, šepa, je to zato, ker je pred kratkim padel z motorjem. Poškodbe niso hujše, zato bo Matjaž lahko brez posledic nadaljeval svojo kariero. Bolečine pa bodo ob masaži hitreje izginile. J'J Vrtnar Sasha se podaja na turnejo. Za to priložnost ne bo s seboj odpeljal skupine lepih slovenskih športnic ali drugih slovenskih zvezdnikov. Spremljajta ga bo skupina Voodoox, z drugimi besedami povedano, to je ex-Deja Mušič band. nastajale discoteke. Sedaj je spet obratno.« Igrali ste pri raznih ansamblih, Hazardu na primer. Sedaj imate šolo, glasbene delavnice. Zakaj eno, zakaj drugo? mi je veliko bolje, da se ukvarjam z učenjem, kot bi šel na oder ali veselico.« Kaj pa govorice, da se boste znova dobili? »Lahko se zgodi. In upam, da se bo tudi zgodilo. Hazard smo bili tim, zanimiva glasba, dobra besedila. Dejvi Hrošovar je sodeloval z nami, tekstopisec je bil Dušan Velkavrh. Besedila, to je tisto, kar smo v slovenski glasbi najbolj zapostavljali. Pri nas tako povzdi- »To sem že večkrat dobil pod nos. Vedno sem se moral dokazovati. Naj razložim. Sem generacija, ki se je kalila pred beatom. Igral sem saksofon. Če si hotel igrati na odru, si moral igrati kaj drugega. Preusmeril sem se na boben, potem na konge. V Ljubljani sem bil tudi pionir producentov, pop glasbo sem poskušal spraviti na višji nivo. Povsem slučajno je takrat nastal Hazard. Vendar me je prometna nesreča privezala na posteljo. In ko nisem mogel igrati in pihati, sem gojil to glasbo pri sebi in sem se bolj ukvarjal s knjigami. Takrat se mi je začel odpirati nov svet. Sedaj, ko sem starejši, gujejo Balaševiča. Vendar Balaše-vičevi in Velkavrhovi tekst govorijo o različnih stvareh. On govori o petelinčku, v Velkavrhovih tekstih pa lahko najdeš asociacije. Mentaliteta je drugačna.« Sedaj snemate tudi ploščo? »Sem jo že posnel. Izšla bi naj enkrat septembra. Nimam kakšnih ambicij. To je v sklopu šole. Da ne bi samo razlagal, sem se odločil, da tudi zaigram. Pri tej glasbi je pomembna interpretacija. Ne da in tam Eden od glasbenikov je odšel med gjanekene, samo začasno, seveda. James Iha, kitarist skupine Smahing Pumpkins, je ob svojem izletu povedal: »Imel sem veliko tremo, potem ko sem spil kakšen kozarček (ni podatkov koliko), pa mi je šlo veliko lažje. Še užival sem.« Mnogi se verjetno še spominjate makedonske skupine Mizar. Nekateri člani te skupine so v Avstraliji ustanovili skupino Kismet (Usoda) in posneli tudi ploščo Damjan’s War. Plošča je zelo po- w pularna v njihovi novi domovini, opazili pa sojo tudi nekateri znani glasbeni časopisi, medtem ko iz prve domovine ni novic. s z MURSKOMORSKA LESTVICA 1. Davor Radolfi in Ritmo Loco - Kad uistinu voliš Ženu 2. Latino - Gdje je ljubav tu si ti 3. Alan Sorrenti: Tu sei 1'unica donna per me 4. Mladen Grdovič - Tornero 5. Oliver Dragojevič - Stine Predlog: Srebrna krila ■ Vodi me tamo gdje ljubav stanuje GLASUJEM ZA:________________________________________ Q c/t c« II začneš graditi tone.« Anže pa vseeno moraš poznati’ »To je pogoj. Čeprav se pri nas veliko govori, da so se improvizacije spomili-nepismeni ljudje. J^ zerji, kot so Charlie Parker in drugi, Dizzy, morda res niso imeli klasične akademske izobrazbe, so pa zato ure in ure debatirali-Mnogi mislijo, da je jazz nekaj ameriškega ali črnskega. Po eni logiki je. Tudi Miles je pred smrtjo izjavil, daje bil črnec nepismen, zato ni mogel znati harmo-■ nij. Harmonija se je rodila v Rusiji. pri Židih, to je Bach. Zato improvizacija ni samo črnska. Ampak ti črnci, ki so bili odbo-gatejših staršev, so. se lahko solih v Franciji, kjer je bil včasih center te kulture, te zvrsti. Potem s° združili občutek do improvtWe in znanje. To je nastalo počasi. Gospe na poljih so začele P11 pevati blues. Jazz je izšel iz blue-sa in se začel razvijati naprej-‘" Pogrebih so igrali dixiland- r0 tem so to zvrst odkrili beli ljudje-Amerikanci so začeli igrati s^' vse do Charliea Parkerja, W .spravil’ jazz na be bop, in traina, ki ga je speljal do ko?' Tako se v 60-letih konča tradici nalni jazz, potem pa je $1°' bolj na free. Ker so bile večje s pine, se vedno bolj začeli j prevajati na note; s tem seje» bil osnovni smisel improvizac Nastal je prazen prostor, in1 se je lahko takrat razvila beatS sba in Beatli. Sedaj je drugi ment. Iz te beat glasbe seje^ la glasba, poimenujemo j°2 ličnimi imeni -jazz roC jOlll rekli najprej, P°P'rock:^Lji najmlajši pravijo funky, cePr3 to stara stvar. Danes popularen klasičen jazz-vrača.« Fotografija: Dušan AUDIO- VlDE° . 69000 Murska 43 tSNMV NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S 1. FAST LOVE - George Michael 2. MACARENA - Los del Rio 3. FUN, FUN, FUN - Status Ouo with the Beach Boys 4. REACH - Gloria Estefan 5. RETURN OF THE MAČK - Mark Morrison ’ 6, TO MAKE ME BLUE - Spin Doctors 7. HAND IN MY POCKET - Alanis Monssette PREDLOGI: FABLE - Robert Miles COCO JAMBOO - Mr. President 1, 2, 3, 4 STUMPIN' NEW - Coolio LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. Tl NISI SAM - Faraoni 2. ŽIVLJENJE JE KOT IGRA - Anja Rupel 3. ZGODBA - Jan Plestenjak 4. ZALJUBLJENA - Helena Blagne 5. DEKLE MOJE - Tomaž Pengov 6. TO BO TISTI DAN - Aleksander Mežek 7. ŽIVETI V MIRU - Ivan Hudnik in Irena Vrčkovnik PREDLOGI: LAHKO NOČ, PIRAN - Anika NAJINA SREČA - Boris Kopitar VSE MOJE MISLI - Edvin Fliser LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRčN 1. PREKMURSKA POROČNA NAVADA - Brane Drvarič 2. NAŠE ŽENE - Ans. Šibovnik 3. MAMIN POLJUB - Ans. Modri val 4. POJDI Z MANO - Ans. Tonija Verderberja 5. DAMA IZ PARIZA - Ptujski instrumentalni ansambel 6. SLOVENSKIM DRUŽINAM - Ans. Vinka Cverleta 7. CVET MAMINE LJUBEZNI - Slovenski odmev PREDLOGI: ZAPOJ Z MENOJ - Ans. Štrk POVEJ Ml DEKLICA - Fantje z vseh vetrov POGLED V DOLINO - Ans. Avsenik - Kupon št..31 Glasujem za skladbo: ‘tuja: _ ‘domača: ‘narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: RA^ ikl*"1' Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. avgusta 199f'^ene Ulica arhitekta Novaka 13. 9000 Murska Sobota, za 9'» ^ik, 1. avgusta 1996 < t O, ti čudovita zemlja! v Ja’ P'aneL je kot iskra v d °JU: ^ot modri biser. In ta sti n 7 naŠdom’ p°ln skrivno-t:m. ? Zemlji živijo živali z boga-linh CUS,vk rastline, ki izžarevajo Na Zemlji tečejo reke, živarF° ne Ž^enja’ln potočki, ki dolinn? sl{ačejo od hribčka do človek ^.^^^zadnje živi na njej Vevi«’’ e’ k' Je v začetku tako Dan« 'n.p°lnoljubezni. Pozneje dne S aja zver> spreminja se iz rastnnV dan’ azijati začne živali, zen vTser Ub'ia vso Ije.In Je In .Pokončnost Zem-star n?32?'111!6 Postane človek sebi’ svoT06"’ Takrat se P°sveti suje se p1 mislim ter srcu. Spra-Mn ' 3 ' mu n’ bilo bolj všeč oblaki’ ?odro nebo, kot pa črni AliSOmlma’ ki ga silijo h kašlju, na dvorakovane poti. asfalti ra-zelen? /SCa U P°menHa več,kot seOhc„rate in beli kamenčki, ki ti?Alj.„cu bleščijo kot diaman-kot na rnu Ijnbši umetni jezovi se Lapovi? ie’^edaj mu je žal. Želi se vrniti v mladost in narediti lepše, bolj zdravo okolje. Kaj mislite, zakaj se starki zasolzijo oči, ko odvržete papir na travnik? Starejši se zavedajo svojih napak in želijo, da ne bi mladi storili enako. Naša generacija je zdaj na vrsti, da se zave svojih dejanj in prepreči napake. Ne smemo pustiti, da bi avtomobilski hrup preglasil čudovito petje drobnega ptička, ki nam poskuša odprti oči in nam pokazati pot do veselja in sreče, ki leži v vsakem delčku neokrnjene narave. MIHAJELA ČRNKO OŠ Tišina dsevi mladosti Previdno na cesti Semafor ima tri luči: rdečo, rumeno in zeleno. Prometni policist skrbi za varno pot v šolo. Preden kolesar prečka cesto, se mora prepričati, ali je cesta prosta. Enkrat sem se peljala s tovornjakom na farmo prašičev. Opazovala sem prometne znake, ki jih je treba upoštevati. Vsak voznik mora biti na cesti zelo previden. DAMIJANA ŽALIG, OŠ Beltinci Moja sestrica Urša Letos sem dobila sestrico z imenom Urša. Ima črne lase, temnosive oči in se veliko smeje. Enkrat sem ji že naredila repek v laseh, vendar me je mamica zaradi tega skregala. Večkrat, ko gre mama po opravkih, jo z veseljem popazim. Tudi previti sem jo že poizkusila. Urša je zelo pridna in se rada vozi z vozičkom na dolge sprehode. Imam jo 13 Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Na vprašanje št. 44 smo prejeli kar precej odgovorov in skoraj vsi so pravilni, torej: Pred kratkim (25. junija) smo praznovali 5. obletnico razglasitve samostojne države Slovenije - dan državnosti. Pri žrebanju pa je imela največ sreče REGINA SOBOČAN iz Dolge vasi 27. Čestitamo! KUPON št. 46- ALI VESTE? Že v prejšnji številki smo zapisali, da bomo spet nadaljevali z nagradnimi vprašanji od septembra dalje. Če se vam »da«, nam napišite vaše mnenje o tej rubriki, lahko tudi kakšen predlog ... Sicer pa vam želim lepe počitnice, prijeten dopust... Jože Graj ^Ankaranu ^Se^h^0prav veseli. ^otaJ, 'raJ smo zbudili, 1,1 ‘Stalne na vcasi^ obupujemo \ače nnVtOr?ate nad,egujemo. SaJ nas nhu Ve^no d°bre smo volje. in b ^čemo, n sami zgradili iz snega. Rokavic niso imeli, pa tudi čevljev ne, zato so se drsali kar bosi. Spali so na »plevjeku« in ob krušni peči. Plevjek je blazina, napolnjena s plevami, služila pa je namesto vzmetnice. Ko se je družina zbrala za mizo, so morali otroci vedno počakati, da so se starejši najedli in šele takrat so dobili svoj delež. Takrat niso imeli čokolade, bombonov ali drugih sladkarij in vsak je bil vesel, če je dobil vsaj jabolko. Elektrike seveda ni bilo, pa tudi televizorjev in štedilnikov niso imeli. Prav tako še niso poznali televizorja in radia. Mnogo stvari še takrat niso poznali. Babica je tudi povedala, kako lepo je bili, ko so se mlajši in starejši ljudje pozimi zbirali in pozno v noč luščili bučno seme ali pa »čejsa-li« perje. Velikokrat so fantje prišli va-sovat pod okno. S seboj so rno-mrali imeti lestev, da so lahko pri-i>šli do dekleta. Če dekle fanta ni maralo, mu je pred nosom zapr- lo okno. Verjeli so tudi v čarovnice. Nekateri so videli, kako so kuhale v velikih loncih. V vodo so zmešale razna zelišča, da so lahko potem čarale. Veliko legend je ostalo o čarovnicah. Zanimivo pa je bilo tudi na paši. Živino so gnali na travnike že ob ranih jutranjih urah. Tam so se otroci vedno igrali vse mogoče igrice: Slepe miši, Jakec, kje si, Jemanje zemlje... V gozdu so nabirali suhe veje, s katerimi so si zakurili. V ognju so nato pekli krompir in koruzo. Največje delo pa je bila žetev. Želi so ročno, s koso, ženske so s srpi pobirale bilke, otroci pa so delali »povresla«. Pšenico so vezali v snope in jo zlagali v »križe«. Mlatili so z mlatilnico, ki jo je poganjal »magajar«, to je parni kotel. Mlačev je bila pomembno opravilo, pri katerem so sodelovali prav vsi družinski člani. Skratka, naše babice so imele prav zanimivo mladost. MIHAELA TORNAR in SANDRA HANC OŠ Črenšovci MJ SKtcrf PO GRADU W STRAŽIŠ- ? HtŠML SELT. M St Kdaj so srečni? - Srečna sem, ker sem zdrava. (Patricija) - Srečna sem, ko dobim mladega kužka in muco. (Urška Horvat) - Srečna sem, ko dobim novo obleko. (Martina) - Srečna sem, ker se imamo v družini radi. (Valentina) - Srečen sem, če dobim igračke. (Iztok) - Srečna sem, ker hodim v šolo. (Monika) - Srečna sem, ko imam rojstni dan. (Urška Hauko) - Srečna sem. ker pri nas ni vojne. (Natalija) - Srečen sem, ko dobim knjigo s pravljicami. (Boštjan) - Srečna sem, ko dobim lepo oceno. (Sandra) - Srečen sem, ker imam kolo. (Denis) - Srečna sem, ker imam prijatelje. (Ana Marija) Tako so napisali učenci, ki so končali 1. b-razred OŠ Tišina. 14 vestnik, 1. avgusta 1^996 naših krajev Gasilski slovesnosti v Rankovcih in na Krajni Prevzeli gasilski vozili Orodno vozilo, s katerim se zdaj ponašajo gasilci Ranko-vec, se imenuje Ford Fiesta, Svojemu namenu ga je na nedeljski večji slovesnosti predal župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar, blagoslovila pa sta ga evangeličanski duhovnik Leo Novak in tišinski katoliški kaplan Marjan Fesel. Pri nakupu so pomagali pokrovitelji, zlasti Zavarovalnica Triglav; lep pa je tudi delež botra Branka Banfija, ki je na slovesnosti predal ključe vozila šoferju Matu Bertalaniču. Tudi Prostovolnjo gasilsko društvo Krajna je nabavilo novo orodno vozilo. Tam so se odločili za znamko Opel Blitz. Denar za nakup so primaknili vaščani in pokrovitelji ter seveda tudi občinska gasilska zveza. Po kulturnem programu je šofer Robi Mencinger prevzel ključe od župana Flegarja, vozilo pa sta blagoslovila duhovnika Fesel in Novak. Tako v Rankovcih kakor na Tišini se je zbralo veliko gasilcev, ki so s seboj ponesli praporje. Tudi iz sosednjih avstrijskih društev jih je bilo precej. F. KUHAR Obiskali smo Topolovce Topolovci so manjši kraj v občini Cankova, saj imajo le 21 naseljenih hiš, v katerih živi komajda 84 ljudi V Topolovcih nimajo prav nobenega javnega prostora, zato so sestanki 5-članskega vaškega odbora, katerega predsednik je od marca letošnjega leta Branko Kornhauzer, v prostorih njegove stanovanjske hiše. Zidali bodo, morda tudi rušili ■ NEDELICA - V nedeliškem zaselku Ginjevec je KG Lendava zgradilo pred leti velike hleve na globoki nastilj, v začetku devetdesetih let pa so postopoma prenehali rediti govejo živino. Pa ne da bi kdo pomislil, daje usahnilo tudi posestvo! Prav narobe: poljedelstvo gre naprej, le pšenica, čez katero smo gledali prazne hleve, je bila bolj nizka. Slame za nastiljanje očitno ne bodo rabili. (B. H., Turnišče) MURSKA SOBOTA - Okrožno sodišče Murska Sobota je objavilo javni razpis za oddajo del na stavbi okrožnega so- dišča in okrajnega sodišča v Murski Soboti, Slomškova ulica 21. Gre za zamenjavo in popravilo oken, slikopleskarska in parke-tarska dela, adaptacijo nekaterih stropov in zamenjavo svetil. Predvideno je, da bodo dela stala 14.000.000 tolarjev. Sklenili naj bi jih v dveh mesecih. (J. Ž.) ■ČERNELAVCI - Društvo upokojencev Černelavci, ki ima 240 članov iz Veščice, Kupšinec, Polane in seveda Černe-lavec, je 21. julija proslavilo 10-letnico obstoja. Udeležba na proslavi in pogostitvi, ki sta bili v dvorani vaško-gasilskega doma v Černelavcih, je bila dobra, saj se je zbralo okrog 200 članov. Nagovoril jih je ustanovitelj in predsednik društva Janez Kumin, besedo pa so povzeli še predstavniki KS in delegat Zveze društev upokojencev Slovenije. Za prijetno razpoloženje, zabavo in ples je poskrbel tamburaški ansambel, ki deluje kot sekcija društva upokojecev. (L. Banfi) VEČESLAVCI - Klub malega nogometa iz Večeslavec je pripravil na novourejenem igrišču prvo občinsko tekmovanje ekip malega nogometa. Srečanja se je udeležilo 8 ekip, in sicer: KMN Hrabri Miški iz Serdice, KMN Sotina, NK Rogašovci, KMN Pertoča, KMN Mladost - člani, KMN Mladost - veterani, KMN Fikšinci in seveda KMN Večeslavci. Športna sreča seje tokrat nasmehnila ekipi KMN Hrabri Miški iz Serdice, saj so v skupnem seštevku zasedli prvo mesto, drugi so bili igralci KMN Sotina, tretji pa tekmovalci iz KMN Mladost. Tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. Zmagovalcem je podelil pokale župan Janko Halb. (S. F.) Če se bodo nove občine na območju murskosoboške upravne enote končno dogovorile o delitvi premoženja nekdanje velike občine, potem bodo v Topolovcih kar se da hitro začeli uresničevati zamisel o gradnji vaško-kulturnega doma. Ta bo stal na občinskem zemljišču, ki meri 0,50 hektarja. Kar velik prostor, zato ga nameravajo tudi ograditi in sploh urediti, tako da bo tja mladina rada prihajala. Dom, ki naj bi ga uporabljali vaščani za razne namene, tudi za kulturne prireditve (zato tudi predlagajo ime vaško-kulturni dom), naj bi meril 10 krat 8 metrov. Nekaj dokumentacije zanj že imajo. Brž ko bodo dobili gradbeno dovoljenje (in če bodo kje staknili še kaj denarja), bodo dom, prvi in edini javni objekt v vasi Topolovci, začeli graditi v pozni jeseni. V tej vasici sicer nimajo uvedenega klasičnega zbiranja denarja s samoprispevkom od osebnih dohodkov, pač pa so se gospodinjstva obvezala, da bodo dajala dve leti vsak mesec po 2.000 tolarjev, in sicer kot svoj prispevek za gradnjo vaško-kulturnega doma in tlakovanje steze na vaškem pokopališču ter ureditev parkirišča ob njem. Vežica je sicer iz novejšega obdobja, stara je šele devet let, žal pa nima ustreznih prostorov, kot jih imajo taki novejši objekti. Nov vaški odbor v Topolovcih uspešno nadaljuje z delom za napredek kraja. Sicer pa so Ko bi v Topolovcih ne bilo razvaline mlina, bi bila podoba vasi na tej fotografiji mnogo lepša. Bo to pisanje kaj pomagalo ali pa celo dolilo petroleja na ogenj? - Fotografija: S. S. bili uspešni tudi nekdanji odborniki, kajti po svoje so se trudili za asfaltiranje ceste, ki pelje skozi to obledavsko vas. Česta je sicer občinska, a brez finančnega samoprispevka ni šlo. Ljudje so globoko posegli v žep tudi ob napeljavi telefonskega omrežja, saj so pred leti, ko so ga napeljevali, posamezniki prispevali 40.000 šilingov v tolarjih. To pa je petkrat več, kot je treba dati za telefon danes. Morda je bila napeljava tako draga tudi zato, ker so obesili žice ne le s toliko »paricami«, za kolikor telefonov je bilo interesentov, ampak s trikrat več. Možnost priključitve je torej dana tako tistim, ki tam žive, kakor kakim 10 novim gospodinjstvom. Nekako na tihem računajo, da vas le ne bo izumrla, četudi sta dve hiši že prazni, v petih hišah pa kljubuje le še po en človek. Gradbenih parcel v Topolovcih torej ne manjka. Možnost gradnje bo tudi uzakonjena v občinskem prostorskem planu. Potem pa naj le pridejo v Topolovce mlade družine in zavihajo rokave na gradbiščih. Vasica seveda ni bogu na hrbtom, ampak kak lometer od ceste Cankova Rogašovci. Sosednja va Domajinci. . , |,t0 Menda se je pisa 1963., ko je na kanalu MU ca obstalo kolo potocneg na, katerega solastniki s dva brata in sestra. Le kla, ljudje so umrli " ^daj pripadel novim dedi• sta menda (so)lastnika dve družini, katerih hi ob cesti z obeh strani eoVori-se menda ne moreta ti, kaj storiti z n]linOIT1fflijnsko neusmiljeno teče m . pri- poslopje zdaj menda ni rU. merno za nič drugeg je' šenje. Cestno podjeJ ’ pred leti gradilo ces ’ jjfj pripravljeno zast°"Jhk0 jzra*; mlin, saj bi potlej speli nali ovinek. Ker se dogovoriti, je mlin os , pa tudi nevarna toc ta|[0 nike motornih vozi ’p za mli-pa tudi za pešce, kaji $(, nom je avtobusno P vasi T°' Mlin tudi kazi podooo polovci: vse hiše so P ZI)Otraj in je vaška spaka. a zaje vse drugo kot m 1 ■ ,(ni točišče nekaterih , veC).V>’ nujno, da so iz Top . rafj-del in prebral tov, ki povedo, k rad. Pa srčeca so tuo "'v Topolovcih bodj vaško-kulturni do n sp0 tudi rušili mlin, ta k pu- tike, ki ne vznemirja ste nov, ampak prebrali, da sem nanj. § HOTIZA - Ocenjevanje gasilskih društev občine Lendava je bilo pred kratkim na Hotizi. Udeležilo se gaje 16'gasilskih enot. Gasilci (bilo jih je okrog 200) so se pomerili v trodelnem napadu in polaganju cevovoda v dolžino 105 metrov. Kot gostje so prišli gasilci iz sosednje Madžarske, ki so sodelovali z eno ekipo, da bi se tako spoznali s tekmovalnim trodelnim napadom. Na tekmovanju na Hotizi so se najbolje’odrezali gasilci iz Dolge vasi, drugi so bili Strehovčani in tretji gasilci iz Petišovec. (J. Ž.) IVANOVCI - Društvo vionogradnikov Goričko ima sedež v Murski Soboti, ulica Štefana Kovača 40, neke vrste vinogradniški center pa ima v Ivanovcih na Goričkem, ki pa še ni povsem urejen. Tam načrtujejo naslednja dela: zidavo kotlovnice z dimnikom in ureditev centralnega ogrevanja, polaganje keramičnih ploščic, preureditev podstrešja, montažo hladilnega sistema v vinski kleti, opremiti nameravajo degustacijsko sobo in kupiti dve 500-litrski cisterni za vino. Vrednost naštetih in drugih del znaša 10.000.000 tolarjev. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Od 636 obrtnikov, ki so člani Obrtnega združenja Gornja Radgona, jih le maj kot tretjina (203 obrtniki) zaposluje delavce, pa še ti ne ravno veliko, ampak vsega skupaj 430. Drobno gospodarstvo daje kruh, če seštejemo obrtnike in pri njih zaposlene delavce, 1.036 ljudem, kar pa seveda v obdobju hudega pomanjkanja dela ni zanemarljivo. Upati je, da bodo obrtniki ščasoma le zaposlili več delavcev, tudi sedanjih pripravnikov. Pa še število obrtnikov določenih dejavnosti: 54 gostincev, 46 trgovcev, 81 strojnikov z gradbeno mehanizacijo in taksistov, 59 gradbincev, 20 kovinarjev, 32 frizerjev in kozme-tičarjev, 28 lesarjev, 26 avtomehanikov, 20 elektrikarjev, 11 živilcev, 16 tekstilcev, 10 predelovalcev plastičnih mas, 48 obrtnikov opravlja tehnične in poslovne storitve, 49 pa se jih ukvarja z raznimi drugimi dejavnostmi. (O. B.) NEGOVA - Na napakah se učimo! Vodovodne cevi premera 95 milimetrov so premalo »prostrane«, da bi po njih teklo dovolj vode za oskrbo Negove, zato so se odločili, da-vodovod temeljito popravijo oziroma da položijo cevi premera 125 milimetrov. No, starih cevi pa le ne bodo izkopali, ampak bo po njih pritekala voda za zaselek Mujhavec. Dokumentacijo za nov vodni vod že imajo in vse kaže, da bodo z deli začeli že v kratkem, tako da bo jeseni, vsekakor pa pozimi, že dovolj vode in primeren pritisk v ceveh. Ko bi vode le ne preveč klorirali! Da bi zadostili potrebam po vodi, bodo te dni začeli graditi na Gomili vodohran, ki se bo napajal z vodo iz mariborskega vodovoda in bo na Gomilo pritekala iz smeri Benedikta. Debelejše cevi vodovodnega omrežja v Negovi bodo omogočile tudi priključitev odjemalcev v Spodnjih in Gornjih Ivanjcih ter v Kunovi. Denar za vodohran je zagotovila Občina Gornja Radgona.(J. J. in L. Kr.) Človek in njegov konjiček Gobelini iz moških rok Izdelovanje gobelinov je po mišljenju večine ljudi izrazito žensko delo. Če pa si bolan na srcu in operiran ter invalidsko upokojen, četudi star komajda 39 let, ne sme čuditi, da se tudi moški začne ukvarjati s tem. Zvonko Belec iz Spodnjega Krapja je eden takih. Rodil seje 1957. leta na Ptuju, otroštvo je preživel v Lukavcih, osnovno šolo pa je obiskoval v Križevcih pri Ljutomeru. Pot?m se je zaposlil v podjetju Servis kmetijske mehanizacije v Ljutomeru. Delal je do 1990. leta, potem doživel in preživel srčni infarkt. Zahtevno operacijo srca so opravili v kliničnem centru v Ljubljani, 1993. leta pa so ga upokojili kot invalida. »Kaj pa sedaj?«, se je spraševal. »Težkega delala ne smem opravljati, lenariti doma pa tudi ne gre!« Zdravniki so mu sicer svetovali veliko sprehodov po naravi in nasvete vsak dan upošteva, saj ima v neposredni bližini domačije lepo pokrajino s polji, travniki in gozdom. Četudi je hodil v naravo in opravljal razna hišna opravila, mu je ostajal čas še za kaj drugega. Žena ga je izzvala »Gledal sem ženo, ki je v prostem času našivavala gobeline. Opazoval sem njeno napredovanje oziroma ,rasf gobelinov, ki so mi postali naenkrat všeč. Nekega dne sem tudi sam vzel v roke kos platna, iglo in nit ter začel z našivavanjem,« je povedal Zvonko, ki je doslej izdelal 12 resnično lepih gobelinov. Ljudje ga prosijo, da bi jim kakega prodal, a tega ne stori, kajti veliko dela je vložil vanje. Svoje gobeline ima v spalnici, hodniku in otroški sobi, v kuhinji pa visi prekrasna slika Za- Zvonko Belec s Spodnjega Krapja našivava gobeline, a jih ne prodaja. dnje večerje. Zanjo je porabil pet mesecev. Drugače pa so na slikah različno motivi: ljudje, živali, ptice, rože; tihožitja. Za Zvonkovo delo se zelo zanima komajda 6 let stara hčerkica. Moral ji je dati kos platna, saj je tudi ona hotela našivavati in čez čas , v je nastal otroški izd® e dolgoletni član Ker pa zdaj aktivno n? |jaraz0 delovati v desetim. P , obVestd lažja dela: piše p se(n niu vabila in podobno. K z nji"14 vedal, da bom P°«°v ei. vil v Vestniku je bd^^ nik prihaja tudi n žena še na 20 let. Narocilagaj oje0stalo dekliški priimek liq tačaSOpisve danes. Povedal je, |:u£|eh-piše o naših kraji .fgK . -c„ pF.RENc FRANCISE ■h K0**3 • erkv' ^jvlj«^ ZLATOPOROČENCA FEUŠ - V žup“^CskUpnež?A^^ in Sebastijana v Cezanjevcih sta si po 50 e ^ntot* %|o^ obljubila nadaljnjo zvestobo zlatoporoce a jer ^jc' Feuš iz Spodnjega Kamenščaka. V zakonu . i ^nJ otrok in vsi živijo. Jubilanta sta seveda z obiš^^jši saj imata deset vnukov in zelo vesela sta, na in bil 30 let cestar, pomagal pa je tudi ženi p proM^.^ tiji. Mnogo je bilo odrekanj, da sta obno fereU kateri prebivata na jesen svojega življenja- ^nik’ 1 ■ avgusta 1996 -v ?.c, Naši kraji in ljudje: Bankovci Upanje in pričakovanje z naših krajev Površini avn’ S° T dolini Mačkovskega potoka, se razprostirajo na v>ni n i v hektarjev. naselju oziroma v njegovih zaselkih (Banko-Vreiei $•’ ■, sov ®reS, Košarovi, Markov Rob, Sapačke, Vrtiče in > ‘M 16] prebivalcev. Naselje Načrtov veliko, denarja premalo daniihel0V1nem utripu in vsak-s pred P^kRmih sem kramljal ra Danvednikom vaškega odbo-Wem°T1vMiroslavom Kopu' ' Takole je razmišljal: Janov okr°8 40 kra' tajini’ Ig ?h Jlh. nekaJ dela v n’zek ,a?astrsk' dohodek je se denar'}Je tadi to razlog. da blagain e poaasi steka v vaško smo j ?' Pa vendarle: opravili gramo? opJarkov in navozili nih cest 3 St'r' kilometre lokal-Prepuste ln P°l°žili betonske tolarjev0081 del je 2-000.000 vljene Za/cV680 zdaj pripra-I13 Vas v K?™3?6' Smo edi' Aninih c Mačkovci, ki na metra aJe,Stak nima niti enega ^sti£alta- V bHžnji prihod-mtivsai ° sku^aH modernizi-boPač tr kCffStni odsek- NekJe sta tudi vr zabeti> potem bo-Ijudj °Ja 'n Pripravljenost tudi Pr 0udeležbo. Čaka nas Cediti h°Va ^Hške vežice in nataih treba odvoz komu-odpadkov. Sedaj ima- : se prvič omenja 1365. leta. mo samo en zabojnik, postavljen pri gasilskem domu, kar je veliko premalo. Tudi v Dan-kovcih bodo nekoč zasvetile ulične luči.« vili pred dvema letoma. Prekrili so ostrešje, obnovili pročelje in uredili sobo za društveno dejavnost. Tam je tudi zbiralnica mleka. Okrog 500 litrov ga prinesejo vsak dan. Ker v Dankoveih nimajo ne trgovine ne gostilne, ljudje ob zbiralnici mleka izmenjujejo va- Pri gasilskem domu v Dankoveih se v jutranjih in večernih urah zbirajo ljudje, ki prinesejo v zbiralnico mleko. Marsikateri ostane tam še nekaj časa, ko pa je tako lepo poklepetati. Tole fotografijo smo posneli sredi dneva, ko so bili ljudje na poljih, zato vidite samo gasilski dom. Gasilci, nogometaši in še kaj Osrednji objekt v Dankoveih je gasilski dom, ki so ga preno- ške novice. V okviru prostovoljnega gasilskega društva imajo člansko in žensko desetino. V nedeljo, I8. avgusta, bodo gostili 25 gasilskih desetin, ki se bodo pomerile v gasilskem mnogoboju za pokal občine Puconci. V Dankoveih je začel delovati klub malega nogometa, ki bo v naslednji sezoni tekmoval v drugi občinski ligi. V vasi se občasno ustavi bibliobus Pokrajinske in študijske knjižnice iz Murske Sobote; najpogostejši obiskovalci so mladi, ki si izposojajo knjige in videokasete. Morda se bo ta vasica čez čas priključila na omrežje kabelske televizije Mačkovci. Železnica - poseg v prostor »Gradnja železniške povezave Puconci-Hodoš-državna meja grozeče,visi’ nad nami,« je v nadaljevanju povedal dankov-ski predsednik Kopunovič. »Dankovčani nikakor nismo proti napredku, vendar živimo v strahu, da bo železniška proga vas razkosala na dvoje, izgubljene bodo rodovitne površine; v naša srca prihaja nemir... Kljub vsem tegobam zremo v prihodnost z zaupanjem. Tudi zato, ker so se migracijska gibanja umirila, ljudje bolj ostajajo v kraju, obnavljajo stare in gradijo nove hiše. V zaselku Vrej je tudi že 6 počitniških hišic, kar je dokaz, da v našon kraji je lepou.« Vaški odbor v Dankoveih, ki ga vodi Miroslav Kopunovič, le-temu pa pomagata Milan Grlec in Ludvik Kutoš, bo ob pomoči starejših, ki jim ne manjka izkušenj, prav goto uresničil vse na- Darovalci črte. J. KONKOLIC ljudje iz naših krajev P>iralec osmrtnic P j r°redoš iz Večeslavec izrezuje liktn ?lCe ’z Vestnika in Evangeličanskega ta zakaj to počenja? Na^ J?Wnih ploščah, ki sta obešeni v domači delavnici, ima jMilepj] te d*8 osmrtnic- Nekaj zahval pa ima že izrezanih in jih Mo pr nk Najbrž bo obesil še tj^tjo tablo, kajti na drugi je le ,/Osm™ . °ra’ ti?1- 1Zrezujem kakih Sn e’nakat» ampak le cfr°dnik0 er,b so slike umrlih in znan- ' da ne bi sto-C’S‘°r> včasih celo ve-^P°Oshirtnaj vusakokrat oz" Vm xPornin ?Cah ln tako obu’ tečeta, da ki jih ni lip,r‘n da bOn,C 0Vek mora um-ho s Miš Z kako razumen Poseb-dj A še D ko umre mlad '^o^bnopa, če nare-’ Je Pripovedoval Evgen Poredoš že 16 let izrezuje in lepi osmrtnice ljudi, ki so mu bili bližji ali pa jih je kako drugače poznal. Vselej, ko se ozre po njih, se nanje spomni in tako naredi dobro delo. - Fotografija: Š. S. Za opremo Ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice Murske Sobota so do 19. 7. 1996 nakazali prostovoljne prispevke naslednji darovalci: Albina Črnjavič, Panonska 19, Beltinci, namesto cvetja ob smrti Tončka Camplina iz Lendave - 5.000 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pokojnega očeta sodelavca Borisa Gorčana iz MURSKE Sobote - 5.000 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pokojne matere sodelavke Katarine Rous iz Bogojine - 5.000 SIT; Franc Vlaj, Jenkova 45, Maribor, namesto cvetja na grob Ladislava Kuharja iz Puconec -3.000 SIT; sodelavci model, in vzor, oddelka Ženskih oblačil Mura MURSKE Sobota, namesto venca pok. mami Martine Nonkovič iz MURSKE Sobote - 13.500 SIT; sodelavci model, in vzor, oddelka Ženskih oblačil Mura MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pok. mame Ivanke Smisl iz MURSKE Sobote - 13.000 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pok. mame sodelavke Majde Mikola iz Černelavec -5.000 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pok. mame sodelavke Marije Serec iz MURSKE Črnec - 5.000 SIT; družina Rihtaršič, Prekmurske čete 18, MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pokojnega Julija Sabotina iz MURSKE Sobote - 5.000 SIT; prispevek od laktovita - 48.340 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavca Jožeta Triglava - 5.000 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pokojne upok. Erne Brumen iz MURSKE Sobote - 5.000 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavke Tanje Flegar iz MURSKE Sobote - 5.000 SIT; Sindikat uprave Občine MURSKE Sobota, namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavke Brigite Perhavec iz MURSKE Sobote - 5.000 SIT; Center za socialno delo, MURSKE Sobota, namesto venca na grob pok. Lojzke Potočnik iz G. Radgone -10.000 SIT; ožji sodelavci iz Upravne enote in Mestne občine Murske Sobota. Kardoševa 2, namesto cvetja na grob pok. mame Janeza Jelovška iz MURSKE Sobote -8.000 SIT; Edvard Mihalič, Rogašovci_25 a, namesto venca na grob ob smrti Geze Celeča iz Černelavec - 5.000 SIT; Franc Škraban, Kovaška 14, Dokležovje, prispevek za porodnišnico - 10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevek najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun Splošne bolnice MURSKE Sobota, štev. 51900-609-90030, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. Kolektiv ginekološko porodnega’oddelka - 63-letni Evgen. Med njegovimi osmrtnicami so žal na fotografijah tudi mladi ljudje. S tem, da »zbira« osmrtnice ljudi, ki jih je osebno poznal, jih vsak dan vidi, četudi le na fotografiji, in se znova in znova spomni njihovega življenja in svojih stikov z njimi. Vsi mu ostajajo v spoštljivem spominu. Evgen Poredoš seje narodil v Bodoncih, po vrsti let bivanja zunaj rojstnega kraja pa je postal seveda že pravi Večesla-včan. On, žena in sin se ukvarjajo s kmetijstvom. Pozimi, ko delo na polju počiva, pa se po- f) h"5 UTR0ŠA s HOTIZE - Štefan se je bstrPanjega n 'n ves pas je kmetoval. Večkrat se spomni 'is/'1^ ZašLtClna Poljedelstva, ko ni bilo ne strojev ne Pop, ravjo vD' n,b sredstev, pa je bilo treba marsikaj opravi-M Nje/80 'n ročno. Velikokrat pa so pridelek uničile tač ne zaležejo. S tem pa so obvarovali veliko prireditev in do-" ke, ki se navezujejo na kulturo preteklosti - običaji in navade, kul-oblačenja, kulinarika, glasba, življenje ... Tukaj seje v treh dneh ^piea nastopajočih, ki so čas zavrteli nazaj, še številčnejši pa 11 Usti, ki so si želeli z njimi potovati. Coune so del kulture svojo ^»Uvalu so se v soboto s »ari, pij. ~ lcari’ Žabari, Trni-itt kr0fa5iS1oGajdaši’ Krumplaši kar s »p ' Poimenovali smo jih aiiinSnami«, t. j. zbadljivka-"»vadi i?’’ ki So si jih po' »atniai; dell„Prebivalci vasi Vali Oroka S.° tako poimeno-^ri se h drugib vasi. Ne' "iali.dn, • s »counami« stri-»apisau f pa bi b’li rajši, da bi Vejšo različico »co-^Udi >cT'^er bbjraši ali zidarji. ^Sodfi l16*’ kakršne koli so Krajevn tUre naroda.. MinCe ne skupnosti Občine ^">nii nk°-Se Pre(istavile z raz-v°z. kako 1C?P’ kak° se sestavi k° se tke Zg eda dimna peč, ka- P5.ni manjkala tudi ""jali dOm Na stojnicah so po-Pecivo. Pri Bra-^‘nkakn 0 iahko zvedeli, kaj ^nastanSe Pečejo tepke, iz Jeto kriiin,ej0 P°solanke in kaj , Pri "J°va trenta. d^POslm T dru§ib pa smo ^"tač krniS11 domačo zaseko, dK1 Postojanki smo se lahko naučili za nas nekaj novega, za mnoge pa povsem običajnega. Kaj na festival spada in kaj ne? Žal sejem domače obrti ni ravno uspel, ampak prve zametke je že pokazal. Zato pa so tudi na tej prireditvi, kjer naj bi razstavljali domače izdelke iz naravnih materialov, take z eno besedo etno, r s Tako se »paja kriij«. Pol kolača kruha nastaviš pred ogenj; ko te ogreva čar zemeljskega elementa in ti prijetno zadiši po kruhu, odrežeš kos, ga namažeš s »česnekon in zabelon«, potem pa ... Šege in navade včasih niso bile zabava, ampak so se se izražale kot apotropejska želja. Želja, da se odženejo zli duhovi, demoni in zle sile od ljudi, hiš, pridelka in živine. prodajali plastične balone, kijih lahko vidimo praktično vsepovsod. Kakor koli že, ampak na to sceno nikakor niso spadali. Tudi kokice so bolj izraz druge kulture in se najraje prihranijo za druge prireditve, na tem pa bi bilo potrebno vzpodbujati domače proizvajalce. Pogrešali pa smo prodajalce domače kaše in krompirja ter domačih izdelkov. Daritev duhu rasti Včasih te šege niso bile zabava, ampak potreba, saj so ljudje z njimi želeli vplivati na dobre duhove in zavirati vpliv slabih. Tako so z njimi želeli pridobiti rodovitnost na polju in srečo pri . družini in živini. Danes je za nas to bolj folklorna atrakcija. Poleti je bilo praznikov manj, ker je takrat več dela na poljih. Zato pa je prav velik praznik po žetvi. Vprašamo se lahko edino, ali ob žetvi še vedno dvignejo prvi snop kot žrtvovanje pridelka. Prav gotovo so kombanji na to pozabili. Ta beltinski praznik je prav gotovo namenjen tudi temu, da bi se stari običaji ohranili. V obmurskih krajih pa je bila navada ob žetvi narediti venec iz zadnjega klasa - douž-njek, kar je bila nekoč daritev Prava atrakcija so bile vprežene krave. Opazili pa smo celo umetno izdelane, te so prave. Včasih je bil to vsakodnevni pojav, danes gledamo nanje kot na etnografski eksponat. Kako zanimivo, to, kar je bilo našim staršem vsakodnevna stvar, je otrokom zanimivost. duhu rasti z namenom, da bi prihodnje leto žito dobro obrodilo. Plesa je bilo veliko, glasbe tudi, upajmo, da bodo res pripomogli k dobri letini. Aleksandra Nana Rituper Foto: Nataša Juhnov in ANR ^Mhlehemsko zvezdo (6) — gjmeuemsKO zvezuo ~ 4-vrht P Velika skrb za otroke A te znamenje naše krvi iolajd^stu zadnja vsc bolj univerzitetno, učno središče; in kolikor *ahil(aj-lra jeklarski u,r*P' toliko več mu ga dajejo mladi, ki se "srednjih šolah in na univerzi. Tudi v Ameriki sedaj Njihov iUZ?aj° P°čilnice, septembra pa bodo spet napolnili h st?0 nas o। ' s'stmn je namreč zelo podoben sistemu, ki ga • H š ?St'’ Pote tr°C' morai° obiskovati šolo do svojega šestnajstega ^bij ' ali gimT'. se 'abk° zaposlijo ali nadaljujejo šolanje na po-’ aniv^. azU'- Srednje izobraževanje traja štiri leta, toliko tudi fe0Li& dvagi- čez Scool "h J00!Pa isT?' Freedem ^itilP^tavl p 50 dimkov. Sle-koliko zu-^^"ate . ^čna stavba , ^cj^irnitn nVršine *er z ve-। ’ ki Vom^^^rom pred Ni, ^ečin,: do šole' je po-w-avtorhSe v šol« POlicaj’- kajti N V?ObHi, rad V°Zij° s sv°ji’ S^^Ven^^otta Č'brinja iz 8 .ddlb odnese hNter klopi, t^oJ^Oso Popeljal po k N? hijene” .razkazoval V"SUC"n'“ Sko- Vznikom Se ^at h ! Ucn‘mi pri-ttjNi js° zgodaj vid ^1?° k°nčar' Saj so s s V^liAov p'Opi sedela ?ije SpOdn ’ f sor ter se ^Qk°.med^ 61 VeČ Pia "V” Š01ski Pavalcev. Mia- di so zapuščali šolo in se za kratek čas v skupinah še zadržali pred šolo. Toda prav nobeden si tam ni prižgal cigarete. Kajenje v prostorih šole in pred njo je namreč prepovedano, nam je povedal direktor strokovne tehnične in poklicne šole Vo -Teh Scool v Bethlehemu. Tehnična in poklicna šola je le nekaj sto Nasmeh učenke, ki bo čez nekaj časa postala frizerka, je bil namenjen vsem našim bralcem. metrov pred gimnazijo, obiskuje pa jo 1400 učencev. Po končanem šolanju se jih večina zaposli, dobra četrtina učencev zadnjih letnikov pa tudi nadaljuje študij na univerzi. Tehnična in poklicna šola je tako kot gimnazija zelo sodobno opremljena, velik poudarek pa daje praktičnemu delu. Učenci namreč na pouk splošnih predmetov odhajajo na sosednjo gimnazijo, tehnično in strokovno izpopolnjevanje pa opravljajo na matičnijioli. Šola je odprta tudi za šolanje odraslih, kar je za Ameriko neobičajen program. Pri njih so pred kratkim odprli oddelek za izobraževanje odraslih, ki so v železarni zaradi zapi- Frenk Podlesek si bo v spomin na naše srečanje zapel eno prekmursko. ranja tovarne izgubili zaposlitev. Šola se ponaša tudi s projektom učencev, to pa je enodružinska hiša, ki sojo od vrha do tal ter z vso notranjo sodobno opremo izdelali učenci njihove šole. Hišo bodo prodali na dražbi, in kot pričakujejo, bo dosegla zelo visoko ceno, saj je postavljena na lepem kraju. Možnosti šolanja v Bethlehemu je res veliko, toda, kot so ugotavljali naši rojaki, vse več mladih iz mesta v nadaljevanju šolanja ne vidi svojega cilja. Po končani osnovni šoli si poiščejo delo ali drugi vir za zaslužek ter živijo življeje brez obveznosti. Toda otroci prekmurskih priseljencev so svoje otroke številčno pošiljali v šole ter jim s svojim delom omogočili študij na univerzi. Kot lahko preberemo v nekaterih virih, je skoraj vsaka slovenska družina v Bethlehemu imela na univerzi šolajočega člana. Otroke poslati na univerzo pa zaradi drage šolnine v Ameriki pomeni, da si v ta namen vloži! veliko, kar celo premoženje. V naših prekmurskih Slovencih v Bethlehemu, v njihovih genih, je torej še vedno zapisana tista velika skrb za otroke, pa četudi se jih je večina že rodila na tujem. Tako zelo slovensko je namreč ravnanje, da je vse delo staršev namenjeno temu, da bo otrokom lažje in bolje v življenju. Skrb za otroka, pa čeprav je že odrasel in ima svojo družino, pripravljenost pomagati mu celo življenje, je značilnost našega naroda. In verjamem, da ostane vtisnjeno še dolgo, to znamenje naše krvi, ki ga ne more spriditi tuji svet. Morda si težko predstavljamo, da vsi starši svoje skrbi za otroke ne razumejo tako, kot jo mi, da je med Družinska hiša, ki jo bodo prodali na licitaciji, so izdelali učenci poklic- ne in tehnične šole v Bethlehemu. starši in otroci lahko tudi drugačno ravnaje in zavedanje medsebojne skrbi in odgovornosti, kot jo poznamo v naših domovih. In to različnost spoznamo, ko gremo v svet. Pol svojega življenja pa je šoli posvetil Frenk Podlesek, katerega stari starši so se priselili v Bethlehem iz naših krajev. Končal je državno univerzo in več kot trideset let poučeval glasbo na gimnaziji. Na šoli so pod njegovo taktirko peli mladi v štirih zborih; sedaj, ko je v pokoju, pa z veseljem vodi cerkveni pevski zbor. In v pogovoru z njim smo izvedeli, da je njegova stara mati pevski zbor imenovala dolalda. Z velikim spoštovanjem je govoril o svojih starih starših, še posebej o stari materi, ki gaje učila maternega jezika, kajti materi, kije sedaj stara že čez osemdeset let. je možganska kap prizadela spomin, tako da se več ne spominja jezika svoje matere. Frenk Podlesek, ki sem ga spoznala kot umirjenega, pozornega in uglajenega gospoda, je bil s srcem naš gostitelj. In takrat, ko smo si ob slovesu morali seči v roko, je ostal brez besed. Le solze, ki so polzele po licu, so povedale vse - to, da smo s seboj v naše Prekmurje odnesli tudi del njegovega srca. Morda pa bo prihodnje leto prišel v rojstno vas svojih starih staršev, v Sebeborce, kjer še živijo njegovi sorodniki, bratranec Jože Podlesek pa Kalman in Pišta Podlesek. Prav vse jih pozdravlja in upa, da se bodo še srečali. MAJDA HORVAT Po vsej verjetnosti je bilo to opazovanje le krajše, vendar je to težko presoditi. Poudarja tudi, da je bila po dogodku vznemirjena ali celo prestrašena. Pravi, da so ji po levi strani lasišča stali lasje pokon- ško zadevo ali del satelitov, vesoljskih odpadkov, ki so se vračali na Zemljo in povzročili tak videz? Če bi bilo kaj takega, bi bil spektakel vračanja precej večji, precej bolj opazen ter s precej drugačnimi ‘Pripravil: Peter Novak 7.del ci. Sama pristavlja, da česa takega ni videla še nikdar in da ljudem, ki so pripovedovali, da so videli take stvari, ni nikdar verjela. Velikosti in razdalje oddaljenosti predmeta enostavno ni bila sposobna oceniti. Prav posebno poudarja dejstvo, da so tako sosednji psi kot tudi psi v Ajdovščini zelo glasno lajali, pravzaprav naj bi tako glasno lajali, da česa takega še ni slišala. Toliko torej na kratko o novejšem opazovanju nečesa, kar bi morda lahko celo bil NLP. Sama je že ugotovila, da očitno ni šlo za letalo ali celo helikopter. Je bila to plazma? Da, če bi bil v bližini velik in močan daljnovod, bi lahko bilo kaj takega mogoče, vendar take močne električne naprave VMrafir ni. Bi bila to lahko celo kroglasta strela? Kot je bilo že omenjeno, je bilo vreme izredno jasno in za ta letni čas še celo izredno toplo. Kroglaste strele se največkrat pojavljajo v nevihtni situaciji. Torej najbrž tudi ta razlaga ne drži. Je zamenjala kako nebesno telo ali astronomski pojav? Dolgost trajanja opazovanja in manevriranje izključuje tudi to možnost. Je lahko šlo za tehnolo- Predmet katerega so videli na tleh opazovalci iz letališkega stolpa in potniškega letal. Bil je podoben letalu, vendar vseeno zelo drugačen. (Sioux City, Iowa 20, januar 1951) Predmeti ki so leteli nad očividci v skupinah po dva do devet. Vsak je žarel rdeče in bil obdan z svetlečimi rdečim sijajem. (20. april 1952) učinki kot svetleče telo, ki ga je opisala očividka Tatjana K. Ali pa je morda pravilna tista trditev, ki je lahko najbolj enostavna. Si je gospa Tatjana vse skupaj kar lepo izmislila? Po pogovoru z njo in potem, ko je bila že izpostavljena posmehu v službi, kjer dela, bi se dalo reči, da ne. Ravno zato, ker je bila že izpostavljena posmehu, ne želi objave polnega imena. Torej naj bi morda šlo za bližnje srečanje z NLP-jem ali podobnim svetlečim nebesnim pojavom neznane- ga izvora. Precej verjetnosti je najbrž tudi v dejstvu, daje šlo za sorazmerno majhen predmet samosvojih sposobnosti letenja in manevriranja, vendar za predmet, ki je s svojo navzočnostjo le vznemiril domače živali (pse), ki so reagirale na njegovo navzočnost. Ce ne bi bilo te reakcije živali, bi šlo za precej pogosto opazovanje neznanega letečega predmeta, znanega tudi kot nočna luč. Ob možnem upoštevanju reakcij živali pa gre prav lahko še celo za bližnje srečanje druge vrste. Škoda pri celotni zadevi je, daje pojav videla žal samo ena očividka. (nadaljevanje prihodnjič) Tako nekako je bila iztrgana propadu in pozabi ena največjih vojaških ladij svojega časa. Armada strokovnjakov je garala na projektu VAŠA dobrih trideset let. Uspelo jim je. Tudi zato, ker jim je bilo naklonjeno javno mnenje nekega kulturnega naroda. Ne pozabimo tudi ogromnih finančnih sredstev, ki so bila porabljena za takšen projekt. Navsezadnje pa lahko tudi ugotovimo, da so iznajdlivi Švedi dobro vedeli, kje se skriva kokoš, ki bo nesla zlata jajca. In to VAŠA zagotovo je. Danes je to čudo na ogled vsakemu turistu na otoku DJURGARDEN, enem od stockholmskih arhipelagov v središču mesta ob znamenitem SKANSE-NU. Kaj je povedala Vaša? Na VASI se je čas ustavil 10. avgusta 1628 med četrto in peto uro popoldan. Ko je bila ladja po 333 letih ponovno rojena, so bili mornarski kovčki z živežem, oblekami in osebnimi stvarmi mornarjev zapakirani. Sodi mesa so nedotaknjeni ležali na ladijskem dnu. Na mizi v admiralski kajuti je bila srebrna posoda, bronasti svečniki in laterne so bili pritrjeni na stenah. V podkrovju je..našla smrt ladijska mačka. Časovni stroj VAŠA priča o življenju na ladji v neki daljni severni deželi in o katastrofalnem dogodku neke avgustovske nedelje, ko se je pisalo leto gospodovo 1628. Umetniški zakladi Veličina VASE ni bila samo v merah in topovski moči, marveč tudi v neprecenljivih rezbarskih in slikarskih okrasih. Zdaj, ko je bila na suhem, bi ji lahko rekli bajeslovnih bitij iz scilo, da je VASirvv jod krasilo čez 500 figuf 13 pt(a izrezljanih ornamentov- mali rezbarski muzej. Za njeno zunanjost so poskrbeli vodilni nemški in holandski rezbarji pozne renesanse in zgodnjega baroka. POLiETILEj Zasilni muzej, Krej so VAŠO sedemnajst let prepajali z GLIKOLOM. Prva impozantna najdba je bila zevajoča levja glava, počrnela od stoletnega ležanja na morskem dnu.'Na grivi in v gobcu so bile vidne sledi rumeno rjave in rdeče barve. Sledile so figure angelov, kraljev, hudičev, vojščakov in ■ bilae°a najdena levja mnogih, ki so sm°P vih, je vsega obcud igura ev skoraj tri metr cU la j Od strmenja v madeže do heteronomne slike S to grafiko Hogarth ne le da anticipira Esche- rjeve grafike, ampak tudi Nemogoče stopnice,65 ki sta jih iznašla britanski genetik Lionel S. Penrose in njegov sin, matematik Roger Penrose. Aleksander. Cozens piše v knjigi Nova metoda pomoči izumevanju pri risanju originalnih kompozicij pokrajin o postopku, ki ga sam imenuje »madeževanje«. »Skicirati... to pomeni prenesti zamisli iz uma na papir ... ma-deževati, pomeni delati razne pike ... ustvarjati naključne oblike ... iz katerih se zamisli prikazujejo umu ... Skicirati pomeni očrtati zamisli; madeževanje pa jih sugerira.66 Cozens je delal svoje slike s pomočjo madežev, ki jih je sestavljal v pokrajine oz. je slike pokrajin reduciral na madeže. »Cozensova alternativa je bila, omogočiti svobodno območje imaginacije s sugestijo, da bo kompozicija odkrita v naključni konfiguraciji na slepo odtisnjenih madežev črnila. Kot sugestija tudi to izziva mnoge zanimive paralele; Leonardovo priporočilo za uporabo naključnih madežev na stenah za inspiracijo pokrajine ali spontano metodo slikarjev zen pokrajin iz Vzhoda. Doseže celo psihološko dimenzijo, če jo primerjamo z Rorschachovim besedilom.«67 Pesniku Justinusu Kernerju samo Leonardovo priporočilo ni bilo dovolj, ampak je take naključne simetrične madeže na prepognjenem papirju proizvajal sam.68 O teh pojavih (Kerner kot spiritist je v njih videl v glavnem duhove) je napisal niz pesmi, ki so jih ti pojavi sugerirali. Gustave Dore naredi leta 1876 sliko Ladja med ledenimi gorami69 in kot slikarsko tehniko uporablja gvaš. Tako delujejo ladja, figure kakor tudi skale kot barvni madeži, v katerih te stvari razberemo kot nematerialne prikazni. Podobno kot za Leonarda, je bilo slikarstvo tudi za Johna Constablea znanost. V letih 1821-22 naredi del Constable serijo študij oblakov. Ti oblaki so že sami po sebi materija z izrazitimi metamorfozirajočimi lastnostmi. Videli smo, da so Mantegna, Piero di Cosimo, Leonardo in Shakespeare v njih videli marsikaj. Tako tudi mi lahko te Constableove študije pojmujemo na dva, v bistvu sorodna načina. Enkrat jih lahko vidimo kot oblake, v katerih se lahko prikažejo razni pojavi, drugič pa spet v smislu zgoraj navedenega Denisovega opozorila - zgolj kot barvne madeže, ki pa lahko imajo znova iste halucinatorične implikacije kot oblaki. James Mallord William Turner upodablja na svojih slikah nedefiniran in forme razkrajajoč vir svetlobe, ki bi ga lahko pojmovali kot madež. Njegova najznačilnejša novost je bila odkritje škrlatne, ne hladne, ampak razžarjene sence, kar bo pozneje do skrajnosti in z uporabo drugih barv izpeljal Matisse, kar pa je bila za takratni okus Turnerjevega časa žaljiva in nemoralna stvar. Karikatura J. M. W. Turnerja Turner je s svojim pojmovanjem svetlobe požel večinoma kritike in posmeh.70 »The Literary Gazette in The Atheneaum sta naredili serijo neresnih omalovaževanj Turnerjeve častitljive podobe, primerjujoč njegovo tehniko s slikanjem s čokolado, kremo, jajčnim rumenjakom in grozdnim želejem.«71 Obstaja karikatura n, ki Turnerja zaničljivo kaže kot majhnega moža, oblečenega v frak, s cilindrom na glavi, kako slika s cunjo na palici. Na vedru je napis TEL-LOW, kar je smešenje primata svetlobe v Turnerjevem slikarstvu. Kakor je imela pri Leonardu prednost della Mi-randollova opredelitev uma kot moči abstraktnih predstav, po katerem, s pomočjo veščine, slikar dokonča tisto, kar se v madežih nazira, pa dobi od začetka 19. stol, primat ravno razum, seveda v della Mirandollovem pojmovanju razuma kot moči intuitivnih predstav. Tako postane tendenca romantičnega slikarstva v nasprotju s klasicizmom svoboda domišljije in intuicije. Ne le, da postane sam izbor intuitiven, ampak je taka tudi njegova implikacija, ki se pa zopet da razbrati le prek intuicije. Goyine slike in grafike prividov so izrazito antiklasične. Victor Hugo je v svojih risbah prav tako dal prispevek razvoju svobodne in imaginativne umetnosti. Med leti 1848 in 1851 je naredil veliko risb, »v katerih je uporabljal vse vrste drznih tehnik, s katerimi je evociral gradove na Renu in bolj ali manj zlovešče ruševine. Uporabljal je čudno mešanico črnila in kave ter pogosto s sajami, kredo in sepio.«73 V izgnanstvu v Guersneyu je obrnil metodo in ustvarjal forme s prepogibanjem listov papirja, na katere je pustil kaplje črnila. Iz teh risb je nastala serija njegovih grafik in je znana pod naslovom Album Castel. Hugo ni imel nikakršne metodične likovne izobrazbe. Metodo prepogibanja listov, zapackanih z madeži črnila, smo srečali pri Kernerju in Victorju Hugoju. Konec 19. stol, pa ta metoda dobi povsem nov smisel, ko gre za psihodiagnostični poskus H. Rorscha-cha, ki obsega deset predlog s simetričnimi črno-beli-mi, črno-rdečimi in barvastimi packami. Pacient mora odgovarjati na vprašanje: Kaj naj bi to bilo? Posameznikove izjave in pripovedovanja o sebi pa so pogosto nepopolne in netočne. Z namenom, da bi naredil kar najugodnejši vtis, preiskovanec o sebi udari pogosto zamolči mnoge stvar^2dose&F^ Lahko pa je iskren, a ne more o „^^0^ .j pO bnih stvari, ker se jih ne zave ‘t- po ..fp11 njujejo glede na štiri vrste znaci vsebinl’ tem, kaj je determiniralo odgovo -izvirnosti. - nt Pri tem testu gre za to, da pa -0 patf sebe v svojih odgovorih, ki odg°' sVOjih5 kaj on vidi v madežih. Rorsc a izt^' nih pack ni zamislil kot svoj u raj o zgolj kot projektivni test, take> tuRaj P hermenevtični kanon Emil'10 ufaten- , irf propade oziroma postane ravno s6 -------------------------------- 65. Te Nemogoče stopnice se ln^n>/JobiusoV , ji stopnice in so nekak svojevrs e ,j plosk trak, vendar le na dvodimenzi ^ja P° ^to) goča iluzijo možnosti krožnega pen stopnicah. Lionel S. Penrose t pred^ Alf prvič objavila leta 1958. roglj\’ 1 a je tudi predmet z dvema a li" ^agazine pojavil na stranicah revije M ^ua leta 1965. Ti nemogoči predmetno antičnim paradoksom. jn iluZ‘Ja’ ,s 66. E. H. Gombrih: Umetni grad 1984, p. 168 dl 67. William Vaughan: Romani 2 and Hudson, London 199 / ’ ^anja cf. Erst Kris: Psihoanalitična Kultura, Beograd 1970 P-^ Umetnosti / 68. cf. E. H. Gombrih: Umen . / grad 1984, p. 169 d ^eni"11 g j/ 69. Gustave Dore: Ladja Musee de la Ville, Strass o . p. 70. O nrnene^ Walker: Turner, Prosveta.^ ^aphae1" -m 7/. Števen Adams: Art oj t K .i.ndh Books, NewJersey 1988, P- y 72. Karikatura sejepoj^ Gatt: m julija^ Turner, Thames and Huasu 1989, pp. 23-24 . 73. Sarane Alexandrian, op. loto-iSt JO ta ii jd »d lena i* c) * t n-f V 1» J 6 7 1 |i H bujski val, prišlo jim je cem^0 SPe* enkrat Priložnost našim poslušal-DolitVV/H0 SV0-ie mnenJe- tokrat o zunanji zim ■' Va$e 'zPadč bo ovrednotil skriti gost iz Vnanjega ministrstva. kUčem iz Radgone. V Burundiju se sttoimV klanje. Kaj pravite na to, da 0Da n iJa^' ^riiženih narodov že pripravljajo mali ina ne satelite 'n lopate? Najprej bodo sne-Za . nat0 brskali za trupli, ko bo krvava gro-oro?iqm°' ^edtem bodo trgovci prodali kup Pomoč'11 a8 e ubdalske krame. Po možnosti s kunčnvi? s ,enske policijske in vojaške preženi na s užbe- Spomnite se, kako so Zdru-Pa kot h 8^edab mor'jo v Srebrenici. Danes delajo mrhovinagi brskajo po grobiščih in se nij0 lahvZadete' Če b° kdo kdaj napadel Slove-Nn k; ° enako Pomoč pričakujemo tudi mi. u> M pravite nato? d°gajan VaS/Se skuPaJ n*č ne briga! Naša vlada vse, kj sJe obvladuje in že pripravlja vizume za tondiju pSekdaJ koli mudili vsaj tri dni v Bu-viZUm, ao,lte’ da ne boste tudi vi potrebovali , H ,Za Slovenijo. VioVnat6111 *Z Razkrižja. Mene moti, da l&jte.vk °-in v EvroPsko skupnost. Po-recim0 T-Po družbo se podajamo. Članica je bija Po z rC1Ja’ k' -SV0J° politično opozicijo po-Ha ie^01"^’ Španija je polna terorizma, v vojni s svojimi sosedami, c’ji atomsk^^' V°jni- v,ada ma|ba’ Eran-.Požigajo 1 a ^F^oina’ Nemci pa svojim tujcem Se ^ro™ ,*^a- Moje osebno mnenje je, naj H^lido« H pr'druži nam, ki smo do zdaj -Ijenje 7V PJanstveno spoštovanja vredno živ-^jbolj smo lahko šli varno ven tudi v jŠiH; Ot"ih Predmestjih. Jaz osebno ne “Ost. Mennavski druščini, kot je Evropska skup-naši tra .’®> da bo vstop v Evropo podoben kot Prej C1J1’ po kater> vsi živimo veliko slabše " Se kakšne bedarije kvasite v jav- -'Pojdite am"e Paše Evropa, ki je raj na zem-. na Hrvaško, saj nimate daleč. y^val» ^portn' kotiček b^°lgemrU na S^veniki sta prijateljsko tekmo Priorje sn°8°metu« odigrala kluba SCT in S’lbila tl kanez dr- D-, »autmigeca« pa ^jnOnTk 'n Gaspari. Vstopnino je kot k, Hort kaS‘ral DARS Hzvst111 Poz’v: Vse razglednice, ki vam jih >port Pokal UEFA Mura z danskim Lyngbyjem Potem ko so nogometaši Mure z odlično igro in v fantastičnem vzdušju v Fazanariji premagali moštvo Bečeja (ZR Jugoslavija) in se uvrstili v drugi krog predtekmovanja pokala UEFA, se še vedno ni povsem poleglo navdušenje nad doslej največjim uspehom soboških nogometašev. Ob tem uspehu in odlični predstavi prekmurskega nogometa širši javnosti so vodstvu in igralcem Mure izrekli številna priznanja najvišji slovenski nogometni predstavniki kot so Rudi Zavrl, predsednik NZS, dr. Branko Elsner, direktor slovenskih nogo- Štefan Škaper - strelec dveh golov na srečanju Mura : Bečej v Murski Soboti v akciji. Ali bo tako tudi na srečanju z danskim Lyngbyjem? metnih reprezentanc, dr. Zdenko Verdenik, selektor slovenske nogometne reprezentance in drugi. Seveda pa za praznovanje ni veliko časa, saj je potrebno vse moči usmeriti na drugi krog predtekmovanja pokala UEFA, kjer soboško Muro čaka moštvo Lyngbyja iz Danske. O nasprotniku edinega slovenskega predstavnika v pokalu UEFA se ne ve veliko. Nogometaši Lyngbyja prihajajo iz predmestja Kobenhavna. Bili so dvakrat državni in enkrat pokalni prvak Danske. V minulem državnem prvenstvu pa so zasedli četrto mesto. Najboljša strelca v moštvu sta bila državna reprezentanta Henrik Larsen, ki je z 11 goli na osmem mestu in David Nielsen, ki je z 10 goli na devetem mestu. Po končanem prvenstvu je Larsen odšek v Kobenhaven, Nielsen pa k Fortuni v Diiseldorf. Tudi Jonsson pa je z 8 goli na desetem mestu strelcev. Med najboljšo enajstorico državnega prvenstva pa sta bila izbrana vratar Bo Andersen in napadalec Store. Zanimivo je, da nogometaši Lyngbyja boljše igrajo v gosteh kot doma. V minulem državnem prvenstvu so zunaj dosegli 8 zmag, 7 krat igrali neodločeno in le enkrat izgubili. Doma pa so dosegli 6 zmag, 4-krat igrali neodločeno in 7-krat izgubili. Vsekakor gre za dobro moštvo, saj prihaja iz nogometno razvite države. Kot je znano, so bili Danci pred štirimi leti evropski prvaki, letos pa so sodelovali v končnici evropskega prvenstva. Kljub temu pa so pri Muri zadovoljni z žrebom v Ženevi, saj menijo, da so dobili nasprotnika, kot so si ga želeli. Prva tekma bo v torek, 6. avgusta, na Danskem, povratna pa 20. avgusta v Murski Soboti. F. M. Fotografija: Nataša Juhnov Pokal NZS (šestnajstina) AS Beltinci: SCT Olimpija 1 : 3 Beltinci - Igrišče v parku, gledalcev 1500. Sodnik: Hvalič (Ajševica). Strelci: Cimerotič 2 in Benedejčič za Olimpijo ter Gutalj (11 m) za Beltince. AS Beltinci: Kuzma, Tratnjek, Jeraj, Sirk (Šabjan), Neiman, Šarkezi, Gajser, Cener (Godina), Baranja (Džafič), Gutalj, Komar. Beltrans : Mura 1: 7 * Veržej - Igrišče Beltransa,-gledalcev 300. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelci: Kmetec 3, S. Baranja, Brezič in Kokol po enega za Muro ter Sunčič za Beltrans. Beltrans: Rajh, Topolnik, Kosi (Kerčmar), Ropoša, Hošpel (Pučko), Kavaš, Sreš, B. Osterc, Makoter, Z. Osterc, Sunčič. Mura: Černjavič, A. Baranja, Kokol, Breznik, Alihodžič (Ščulac), Cirkvenčič, Brezič, Štampfer (Dominko), Škaper (Belec), S. Baranja, Kmetec. Goričanka : Primorje 1 : 7 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 300. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelci: Stanič 2, Vrabac, Žlogar. Bajraktarevič, Vulič in Sabadin za Primorje ter Vugrinčič za Goričanko. Goričanka: Nemec, Kosedner, Kolar, F. Vugrinčič, Kren, B. Šalamon, Horvat, S. Vugrinčič (Buček), Žilavec, A. Šalamon, Šuša (Husar). ONZ Lendava .... Zmanjšanje prve lige Na konferenci Območne nogo- • metne zveze Lendava so ocenili štiriletno delo in sprejeli usmeritve za delo v bodoče. Med drugim so sprejeli sklep, da bo prva medobčinska nogometna liga v tekmovalni sezoni 1997/98 imela 8 moštev. Že sedaj pa bo tekmovanje mladincev potekalo v dveh skupinah po 7 moštev. Znižali so Nogometni turnir ---------------------------- Črenšovci premagali Odrance Lendavski nogometni sodniki so v Črenšovcih organizirali tradicionalni nogometni turnir. Sodelovalo je 6 moštev, ki so v predtekmovanju tekmovala v dveh skupinah. Rezultati: Polana : Hotiza 2 : 2, Renkovci : Bistrica 3:1, Črenšovci: Polana 4: 0, Odranci: Renkovci 2 :0, Črenšovci : Hotiza 3 : 0 in Odranci: Bistrica 3 : 1. V finalu je novi tretjeligaš Črenšovci premagal Odrance s 3 : 0 in postal zmagovalec turnirja. kazen Petru Feherju (Olimpija) in Stanislavu Markoji (Turnišče). Izvolili so novi 11-članski upravni odbor, ki si bo izmed sebe izvolil predsednika. Izžrebali so tudi pare za prvenstvo in pokalno tekmovanje. V prvem kolu pokalnega tekmovanja, ki bo 11. avgusta, bodo igrali: Petišovci: Polana, Dolina : Nafta, Hotiza : Gaberje, Žitkovci: Kobilje, Čentiba : Mostje, Olimpija : Graničar, Bistrica : Nedelica, Kapca : Dobrovnik in Lakoš : Renkovci. (F. Horvat) Prva državna nogometna liga Mura za vrh, AS Beltinci za sredino V soboto se začenja prvenstvo v prvi državni nogometni ligi. Naključje je hotelo, da se bosta že v prvem kolu v Murski Soboti srečala Mura in AS Beltinci. Kako sta se prekmurska prvoligaša pripravila za novo tekmovalno sezono in kaj od nje pričakujeta, o tem smo se pogovarjali z direktorjem NK Mura Ervinom Kerčmarjem in trenerjem NK AS Beltinci Ivanom Frkičem. - Kako ste se pripravili za novo tekmovalno sezono? Ervin Kerčmar: »Za priprave je bilo malo časa, zato smo vadili trikrat dnevno. Moštvo smo kompletirali šele v končnici priprav s prihodom Vučičeviča in Ščulca. Vseeno mislim, da je moštvo dobro pripravljeno, kar sta pokazali tudi tekmi v pokalu UEFA.« Ivan Frkič: »Za priprave smo imeli na razpolago le štiri tedne, medtem ko bi jih potrebovali sedem. Mislim, da smo kljub vsemu kondicijsko dobro pripravljeni, kar so pokazale prijateljske tekme, zlasti z Dravo in Ma-riborom.« - Obe moštvi sta se okrepili. Mura z Vučičevičem, Škaperjem, Dvor-škom in Ščulcem, Beltinci pa s Komarjem, Gajserjem, Starova-snikom, Tadičem in Kelencem. Kaj pomenijo te okrepitve. Ali sta moštvi boljši kot v prejšnji tekmovalni sezoni? Ervin Kerčmar: »Z novimi okrepitvami je Mura za 30 od- Izenačenost derbijev Prekmurska nogometna prvoligaša Mura in AS Beltinci sta doslej odigrala 12 prvenstvenih Janez Breznik Atletika Dražnikova prva v Avstriji V Wolfsbergu v Avstriji je bil mednarodni atletski miting, ki so se ga udeležili tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli nekaj odličnih rezultatov. * Najuspešnejša je bila Mateja Dražnik, ki je v metu krogle z rezultatom 12,52 m zasedla prvo mesto. Druga mesta so zasedli: Damjan Špur v teku na 100 m z izenačenim pomurskim rekordom 10,73, Sonja Roman v teku na 800 m (2:10,31) in Danijela Žižek v skoku v višino s 155 cm. Tretja sta bila Marija Števanec v teku na 800 m z rezultatom 2:10,43 in Davorin Čeleš, ki je preskočil višino 190 cm. Cveto Cvetko je bil v teku na 100 m deveti, na 200 m pa enajsti. V pionirski konkurenci je v teku na 800 m zmagala Polonca Horvat z osebnim rekordom 2:25,59. Samo Pelci pa je bil na 800 m tretji s časom 2:07,07. Anita Krančič je postavila osebni rekord v teku na 200 m s časom 27,74 in zasedla peto mesto, v teku na 100 m pa je bila četrta. V teku na 2000 m je Damir Časek zasedel peto mesto. (T. L.) Ervin Kerčmar - direktor NK Mura stotkov močnejša, kot je bila v prejšnji tekmovalni sezoni. Na vsa deficitarna mesta v moštvu smo uspeli pripeljati primerne igralce.« in dve pokalni tekmi. Rezultat pa je izenačen . Od 12 prvenstvenih tekem je bilanca 5 zmag, 2 neodločena izida in 5 porazov (14 :15). Rezultati so naslednji: 1991/92 - 5 : 1 in 0:2, 1992/93 - 0 : 2 in 1 : 0, 1993/94 - 2 : 1 in 2 : 1, 1994/95 - 1 : 2 in 1 : 3, 1995/96 - 1 : 1, 0 : 0, 0 : 2 in 1 : 0. Polfinalni pokalni tekmi, ki sta ju moštvi odigrali leta 1995, sta se končali 1 : 1 in 0 : 0. Pred sobotnim derbijem pa smo za mnenje zaprosili tehnična vodja obeh klubov - Zlatka llalčeca (Mura) in Janeza Breznika (Beltinci). Janez Breznik: »Prekmurski derbi bo gotovo praznik nogometa. Mura je sicer v prednosti, vendar se v derbiju nikoli ne ve, kdo bo zmagovalec. Možni so vsi trije rezultati. Želim si športnega navijanja z obeh strani, saj bi s tem samo pokazali slovenski javnosti popularnost prekmurskega nogometa. Razpored tekem L B SRL - moški 1. Kolo - 14. 9. ’96 Drava : Besnica Inženiring: Inles Gorenje B : Radeče Škofljica: Grosuplje Ajdovščina : POMURKA Dol: Šešir 2. kolo -21. 9. ’96 Besnica: Šešir POMURKA : Dol Grosuplje : Ajdovščina Radeče : Škofljica Inles: Gorenje B Drava : Inženiring 3. kolo - 28. 9. ’96 Inženiring : Besnica Gorenje B: Drava Škofljica: Inles Ajdovščina : Radeče Dol : Grosuplje Šešir : POMURKA 4. kolo - 12. 10. ’96 Besnica : POMURKA Grosuplje : Šešir Nogomet ----------------------------------------- Odslej AS Beltinci Nogometni klub Beltinci je naposled dobil glavnega pokrovitelja. Klub je podpisal enoletno pogodbo z revijo AS iz Maribora, katere lastnik je Roman Leljak. Nogometni klub bo tako v novem prvenstvu v prvi državni ligi nastopal pod imenom NK AS Beltinci. Ivan Frkič: »Težko ocenim, ali so Beltinci sedaj močnejši ali slabši, saj moštva nisem videl igrati v minuli tekmovalni sezoni. Lahko pa sem opažih da vlada med igralci boljša atmosfera, kot je bila prej, homogenost in želja po delu. Gotovo nas bodo v času prvenstva pestile tudi težave, vendar imamo na razpolago 22 igralcev in upam, da jih bomo znali uspešno premagati. Med novinci sta si Komar in Gajser že zagotovila mesto v enajsterici. Kelenc, Tadič in Starovasnik so imeli v času priprav zaradi obremenitev težave in poškodbe, upam pa, da se bodo lahko kmalu vključili v moštvo. Tako je v moštvu vskočil mladi vratar Kuzma. Mislim, da bo znal izkoristiti priložnost in svojo kakovost.« - V prvem kolu se igra prekmurski derbi. Kaj pričakujete od njega? Ervin Kerčmar: »Prekmurski derbi žal sovpada z našim sodelovanjem v evropskem pokalu. Tako je nekoliko v senci, saj menimo, daje afirmacija na evropski sceni v prvem planu. Upam pa, da bodo gledalci tudi na derbiju prišli na svoj račun, saj pričakujemo zmago.« Ivan Frkič: »Prekmurski derbi ima poseben naboj. V derbiju so možni vsi trije rezultati, saj ponavadi odločajo malenkosti. Verjamem v svoje moštvo in mislim, Zlatko Tkalčec Po pošteni borbi naj zmaga boljši.« Zlatko Tkalčec: »V prekmurskem derbiju pričakujem kakovostno in korektno igro obeh moštev. Prav tako pričakujem, da bo derbi pritegnil na igrišče v Fazaneriji številne ljubitelje nogometa in da bo zmagala Mura. Za nas je pomembno, da ne pride do poškodb, saj nas čaka težka tekma v evropskem pokalu.« F. M. Radeče : Dol Inles: Ajdovščina Drava : Škofljica Inženiring : Gorenje B 5. kolo - 19. 10. ’96 Gorenje B : Besnica Škofljica : Inženiring Ajdovščina : Drava Dol : Inles Šešir: Radeče POMURKA : Grosuplje 6. kolo - 26. 10. ’96 Besnica : Grosuplje Radeče: POMURKA Inles: Šešir Drava : Dol Inženiring : Ajdovščina Gorenje B : Škofljica 7. kolo-9. 11.’96 Škofljica: Besnica Ajdovščina: Gorenje B Dol: Inženiring Šešir: Drava POMURKA : Inles Grosuplje: Radeče 8. kolo - 16. 11. ’96 Besnica: Radeče da ne bomo razočarali.« - Kaj pričakujete od letošnje tek moralne sezone? Ervin Kerčmar: »Mislim-ima Mura moštvo, ki lahkoštar-ta na prvo mesto ali na mesta.h vodijo v evropski pokal.« Ivan Frkič: »Pričakujem, das« bodo Beltinci v letošnji sezom borili za sredino lestvice. Via slednji tekmovalni sezoni P2 ’1 Beltinci morali priti v evrop-pokal. To je moj cilj. radbiP uresničil.« FeriMau'et | Mali nogomet - Športno / štvo Mala Nedelja organizira ri I b°to, 3. avgusta, ob 19. urinaf rtšču pri gasilskem domuv K / Nedelji tradicionalni nočni'a, I v malem nogometu za preho / Pokal. Prijavnina znaša 8.000 I prva tri moštva bodo dobila^ / ne nagrade (80, 40, 20.000 SIP I Šah - v Murecku vAvstril1 I bH mednarodni šahovski turni . I dečke od 10 do 12 in od 1^ le t. v prvj- skupini je Aleš e i (ŠD Lendava) med 39 šalu J ^,5 točke zasedel peto / drugi skupini pa je bil / boe med 59 šahisti s 4 toW 1 (28,5) četrti, Mitja Ko^cLf / " —raH) pa s 4^ I (Zo.Jj M"’ • a Radenska-Pomgrad) P mi 827,5) šesti. Nogomet-V Gaberju je0^ Sometni turnir, ki ga je Prl^i NK Panonija. Med tremi zmagala Kapca pred Ol'1^^: Panonijo. Rezultati: Ga^U Kapca 3: 5, Olimpija j /f. S, Olimpija : Panonija 3 ■ Horvat) Inles: Grosuplje Drava : POMURKA Inženiring: Šešir Gorenje B: Dol Škofljica: Ajdovščina 9. kolo - 23. 11. '96 Ajdovščina : Besnica Dol: Škofljica Šešir: Gorenje B POMURKA ; Inženirk Grosuplje: Drava Radeče: Inles 10. kolo - 7. 12. '96 Besnica : Inles Drava : Radeče Inženiring: Grosuplje Gorenje B: POMDKK^ Škofljica: Šešir Ajdovščina : Dol H. kolo - 14. 12. ’96 Dol: Besnica Šešir: Ajdovščina POMURKA: Škofij^ Grosuplje: Gorenje Radeče: Inženirig Inles : Drava Nofi^Lani^L % jincije bi1° ^ogO^M rja v ma ^4 eW'L/ so Borejci DotnajinCI avgusta 1 996 ^artin Burjan - direktor DP v akrobatskem letenju Na letališču v Rakičanu ttad 20 akrobatov ► port 21 11 lscu v Rakičanu se danes (četrtek) začenja drugo državno 110 udeležb”0 L0•rni,1 pilotov v akrobatskem letenju Akro ’96 z mednarod-We|je v k’ ®a organizira Aeroklub Murska Sobota in bo trajalo do ^udeležb ° S° Se pr'prav'H na to zahtevno športno prireditev in kak-ditve Mn So zag°t°vili, o tem smo se pogovarjali z direktorjem prire-lv|artinom Burjanom. ■^0 USnoe-H.- ... °^a"izaciji motornih v prvenstva ■akrobatskem le' hirali L ^l.Ste.8a. v^ovenij‘ P° trinaJs1‘h letih, na-^ostp S tOvrst"° dejavnostjo. Priredite^ PnPrav^‘ na letošnjo PrvenstvuS e,m Prveni državnem ie bilo tel,V akrobatskem letenju ni stopnji m?v?.nJe Po težavnost-^ovalo^1^’ na njem pa 'e letošnjem t । tekm°valcev. Na * težav kmov?nju Akro '96 nivo Ognili za ^Vostnn’ kar pomeni večjo in Prih .mednarodno udelež-letih pa želimo M°kate^ne stopnje dvigniti >hd (raven Wpon V)’ Pr*prave so po-tHd*'1Pan1nr08ramu’ letos Pa že 'zku®enj.« j u ekžbo na letošnji pri-Kosarka__________ reditvi ste zagotovili? »Da smo lansko prireditev zares dobro organizirali, je dokaz, V V -------------------------------------- ^arkarska šola Creativ ’96 in^atskaT >e tfetja poletna vec in pedagog Peter Juteršnik C^^nizir^ a ^jeativ '96, ki skupaj s 10 trenerji, so si mladi J^vizM,.a košarkarski klub pridobili osnovne veščine ko- i ’anJU z oš 11 Sobote v sode-M: Sobota. Obis-15. leta ■ udeležencev - od VoV šoli LZcelotnega Pomu' ^ Priznat,-V0 je tudi letos ^Jnan'košarkarski dela- šarkarske igre, ki je med mladimi zelo priljubljena. Na tradicionalnem zaključku so udeležencem šole podelili priznanja ter skupaj s starši pri; pravili piknik. 'ša ie orp • . teniško tekmovanje za pokal Eskimo, nv'n tek niZiraI Tenis Forming. Sodelovalo je 55 tekmoval-A ^tši^N/u^' ^ed dečki do 12 let je zmagal Radenčan AndrejPint. a.fotografiji od leve proti desni: Dare Vršič (L), arič (2.), Matej Rus (3.) in Gregor Starčič (4.). da na letošnjem tekmovanju sodeluje enkrat več tekmovalcev kot lani. Doslej je že prijavljenih nad 20 tekmovalcev iz Nizozemske, Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije. Pričakujemo pa, da se nam bodo v zadnjem trenutku priključili še tekmovalci iz kake druge države.« - Tokrat ho prvič sodeloval tudi domači tekmovalec, kar ho gotovo privlačno za obiskovalce? »Na lanski prireditvi bi lahko sodelovala Maks Vaupotič in jaz, vendar tega zaradi organizacijskih oveznosti nisva mogla. Letos pa bo prvič nastopil naš tekmovalec Peter Podlunšek. Razlog je tudi, daje soboški aeroklub v tem času dobil prvo akrobatsko letalo Zlin 50 M.« - Kot ste dejali, je Aeroklub Murska Sobota dobil enosedežno akrobatsko letalo Zlin 50 M, na letališču v Rakičanu pa je tudi dvosedežno akrobatsko letalo Zlin 142 M. Kaj to pomeni za dejavnost kluba? »To je za klub prav gotovo velika pridobitev. Enosedežno akrobatsko letalo je namenjeno za tekmovanja, dvosedežno letalo pa za šolanje pilotov v akrobatskem letenju. S tem so dane možnosti za razvoj tega športa, za katerega se zelo zanimajo kandidati tudi iz drugih krajev Slovenije. Letali pa pomenita pridobitev ne samo za akrobatsko letenje, temveč tudi za ostale dejavnosti v klubu.« - Kaj pričakujete od drugega državnega prvenstva motornih pilotov v akrobatskem letenju Akro ’96 z medanarodno udeležbo? »Najprej si želimo lepo vreme, ki nam lani ni bilo naklonjeno. Mislim, da bo organizacija prireditve na nivoju lanske, če ne boljša. Pričakujemo tudi večje število obiskovalcev, saj smo pripravili tudi privlačen spremljajoči program, v katerem bodo sodelovala preostala letala, zmaji, baloni in letalski modeli, pripravili bomo zabavni program ... Zadnji dan prireditve pa bo tudi padalski desant, v katarem bo sodelovalo od 20 do 30 padalcev. Mednarodna športna organizacija FAI nas je lani na konferenci v Colmaru v Franciji uvrstila v mednarodni koledar športnih prireditev in mislim, da bo tako tudi na letošnji konferenci novembra v Parizu. Naš namen je, da bi organizacijo tekmovanja pripeljali na naj višji nivo tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. Imamo tudi priložnost, da kandidiramo za organizacijo evropskega prvenstva, vendar se še o tem nismo odločili na komisiji za akrobatsko letenje pri Letalski zvezi Slovenije. Feri Maučec Feri Maučec Med junaki nagrado je Marika Kardinar dobili TV-sprejemnik. kegljaškega športa Lendava dobila sodobno kegljišče Kegljavkam in kegljavcem Nafte iz Lendave seje leta .1994 uresničila dolgoletna želja. Dobili so namreč sodobno 4-stezno avtomatsko kegljišče. Kegljišče so zgradili s skupnimi močmi Športne zveze in Izvršnega sveta SO Lendava, ki sta prispevala 9 milijonov SIT, ter sponzorjev, ki so zbrali 2,8 milijona SIT. Za pomemben športni objekt pa imajo veliko zaslug tudi člani Kegljaškega kluba Nafta, ki so pri gradnji opravili okrog 1.500 prostovoljnih delovnih ur. Lendavsko kegljišče, ki je eno najsodobnejših, bo lahko veliko prispevalo k nadaljnjemu razvoju kegljaškega športa v najsevernejšem delu Slovenije. Objekta pa je bila vesela tudi svetovna prvakinja Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je prva vrgla kroglo po stezi in s tem simbolično odprla kegljišče. Ob otvoritvi ke- Zlata plaketa SP Haryju Steržaju V nemškem Ludwigshafnu je bilo 20. jubilejno svetovno kegljaško prvenstvo. V slovenski reprezentanci sta sodelovala Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Ema iz Celja, in Hary Ster-. žaj iz Ljutomera, član Konstruktorja iz Maribora. Slovenska moška reprezentanca je zasedla prvo mesto in osvojila zlato medaljo z novim svetovnim rekordom 5.882 podrtimi keglji. Hary Steržaj je bil drugi najboljši v slo-venski reprezentanci, podrl je 993 kegljev. V parih je skupaj z Benedikom zasedel enajsto, med posamezniki petnajsto, v kombinaciji pa trinajsto mesto. Ženska reprezentanca je zasedla šesto mesto. Marika Kardinar je bila druga najboljša tekmovalka v slovenski reprezenatnci, v parih je žaj skupaj s Francem Kirbišem, saj sta osvojila naslova dr-žav-nih prvakov. Marika Kardinar je postala državna prvakinja tudi med posameznicami s 1802 podrtima kegljema ali prednostjo 86 kegljev pred drugouvrščeno Tončko Urbanc. Hary Steržaj pa je med posamezniki zasedel sedmo mesto s 3662 podrtimi keglji. Mednarodna srečanja V letu 1994 je bilo več mednarodnih srečanj. Na tradicionalnem kegljaškem troboju ekip Radenske, Fustenfelda in Monoštra, kije bil v Radencih, so zmagali kegljavci Radenske pr- gljišča so bila mednarodna srečanja moških in ženskih ekip, pomerili pa sta se tudi moška in ženska reprezentanca Slovenije in Romunij e. Pri moških je dvakrat zmagala Slovenija. Na prvem srečanju je Hary Steržaj podrl 982 kegljev, kar je bil rekord ke- ■- -V.-~ Hary Steržaj (prvi z leve) na svetovnem prvenstvu v Pragi. Fotografija: F. B. »cltmeiHgnchaften im Sportkegcin ed Fiirstenf-eldom in Monoštrom. Najboljši posamezniki so bili: Kovačič 535, Steržaj 5 15 in Kučan 512 podrtih kegljev. V Lendavi je bil kegljaški dvoboj že nskih ekip Nafte in Za-laegerszega. Zmagala' je Nafta za 126 kegljev razlike. gljišča, na drugem pa 939 kegljev. Pri ženskah je enkrat zmagala Romunija, enkrat pa Slovenija. Marika Kardinar je kot najboljša v slovenski reprezentanci podrla 418 in 442 kegljev. Kardinarjevi TV-sprejemnik V Krškem je bilo polfinale državnega kegljaškega prvenstva za ženske. Izkazala seje Marika Kardinar, ki je z 886 podrtimi keglji prepričljivo zasedla prvo mesto (za 31 kegljev več kot drugouvrščena klubska kolegica Mira Grobelnik). Za skupaj s Tkalčičevo zasedla sedmo mesto, v kombinaciji pa je bila šestnajsta. Kardinarjeva in Steržaj državna prvaka Na državnem kegljaškem prvenstvu dvojic za leto 1994, kije bilo na kegljiščih Litije (ženske), Konstruktorja v Mariboru in Nafte v Lendavi (moški), je sodelovalo po 24 najboljših slovenskih dvojic. Izkazala sta se pomurska kegljavca Marika Kardinar skupaj z Ljubo Tkalčič in Hary Ster- Najboljše pri Nafti so bile: M. Vargova 425, Utroševa 396 in Muličeva 381 podrtih kegljev. V Lendavi je bil mednarodni kegljaški turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je Radenska pred Nafto, Gelenhazo iz Madžarske in Za-natlijo iz Čakovca. Kegljavke in kegljavci lendavske Nafte so gostovali v Zalaegerszegu na Madžarskem. Ženska ekipa Nafte je med petimi ekipami zasedla tretje mesto (Marica Varga 415), pri moški ekipi Nafte pa je bil najboljši Levačič s 425 podrtimi keglji. (nadaljevanje) velikem us-s^ilz^tunaCe^em prven’ A % nu Prvaka J° ln naslov Aej o^'he m’ mu je žuPan ^r^Unrska Sobota M>-ohipravii pri-j^liko zari ej Priložnosti \ v Č&16! veliko Aon... Sk' k°nkuren- od tu in tam Kajak-kanu Mura ’96 Beno Sakač in Miro Bokan v vodstvu nogo- ke So počenim V $ak°vcih KSte^o^inPu-hSi i^zaR?'’ GrU' »1 ^^kit^UštVenr, P°k|ežovju 1,1 ŽOiT nb°fo-rSka k 'z Cer k,novalcev ^SV°b^P^rib^a (h^tvo na ^klpno je PajeZm Jem- Med ma«al Slavko Dunaj (Pomurje) s 560 grami, Franc Borovnjak je bil s 500 grami tretji, Silvo Križanič pa s 460 grami četrti. Nogomet - Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota organizira v ponedeljek, 5. avgusta 1996, ob 18. uri v gostilni Slave Maučec v Gančanih seminar za nogometne trenerje. Dr. Zdenko Verdenik bo predaval o modelu igre slovenske članske reprezenatnce. Udeležba je za vse nogometne trenerje obvezna, saj bodo preverjali licence za novo tekmovalno sezono. Atletika - V Irdningu v Avstriji je bila letošnja deveta tekma za točkovanje avstrijskega atletskega pokala. Med 400 tekmovalci iz štirih držav je sodeloval tudi Geza Grabar (TS Radenske) in dosegel lep uspeh, saj je bil v svoji starostni skupini drugi, v skupni uvrstitvi pa tretji. (G. G.) Šah - ŠD Lendava, ki tekmuje v drugi državni ligi, bo v novi sezoni okrepil Atila Bagonyai, mojster Fide iz Madžarske. (F. B.) Brodarsko društvo Mura iz Kroga je na reki Muri pripravilo tradicionalno tekmovanje kajaka-šev in kanuistov v slalomu in spustu Mura '96. V salomu je sodelovalo 90, v spustu pa 135 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 kkibov iz Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje je štelo kot četrta od šestih tekem za Slovenski pokal ’96. Lep uspeh so dosegli tekmovalci Kroga in Petanjec. V spustu je pri ml. dečkih Boštjan Cimerman (Petanjci) zasedel drugo mesto, Miha Kreft (Mura) je bil peti, Dušan Šoštarič (Petanjci) enajsti, Boštjan Gral (Mura) dvanajsti in Simon Šoštarič (Petanjci) trinajsti. Med st. dečki je Štefan Gomboc (Petanjci) zasedel drugo, Igor Meolic (Mura) peto in Boštjan Šoštarič (Petanjci) sedmo mesto. Pri st. deklicah je bila Nataša Kranjec druga, Anja Kranjec tretja, Nina Kreft (vse Mura) pa deveta. Med ml. mladinci je zmagal Beno Sakač, Dejan Miholič (oba Mura) je bil šesti, Dejan Cimerman deveti, Boštjan Šiftar enajsti in Kristjan Pintarič (vsi Petanjci) štirinajsti. Po štirih Miro Bokan z 22 točkami v svoji tekmah za Slovenski pokal vodi Beno Sakač pri ml. mladincih s 45 točkami skupaj z Brankom Žagarjem (Hrast.), ki ima enako število točk. V konkurenci članov je zmagal Uroš Kuzmič (Pomurske mlekarne), Tomaž Painhard je bil peti, Borut Meolic (oba Mura) pa deveti. Med kanuisti dvosedi sta bila Cipot-Novak (Mura) četrta. Med kanuisti je Miro Bokan pri ml. mladincih zasedel drugo mesto in po štirih tekmah vodi s 40 točkami. Pri članih je bil Tonček Škra-ban (Mura) drugi. V slalomu je pri ml. dečkih med kajakaši Boštjan Cimerman (Pet.) zasedel šesto, Miha Kreft (Mura) pa sedmo mesto. Med st. dečki je Štefan Gom-boc (Pet.) zasedel drugo mesto. V konkurenci st. deklic je bila Anja Kranjec peta, Nataša Kranjec (obe Mura) pa šesta. Pri st. mladincih je bil Beno Sakač (Mura) peti, Boštjan Šiftar sedmi, Kristjan Pintarič osmi, Dejan Cimerman (vsi Petanjci) enajsti in Dejan Miholič (Mura) dvanajsti. Pri kanuistih ml. mladinci je bil Miro Bokan (Mura) prvi. V tekmovanju za Slovenski pokal v slalomu je kategoriji na četrtem mestu, Anja Kranjec s 6 točkami na šestem, Nataša Kranjec s 5 točkami na sedmem in Boštjan Cimerman s 14 točkami na sedmem mestu. Feri Maučec Fotografija: Nataša Juhnov Nogomet - ONZ Lendava organizira seminar za nogometne trenerje za naziv TRENER B. Seminar bo od 5. do 11. avgusta v Črenšovcih. Na seminarju bosta med drugimi predavala dr. Branko Elsner in prof. Marko Pocrnja. (F. B.) Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je lendavska Nafta premagala Panonijo iz Gaberja s 6 : 0. Strelci golov: Nedelko 2, Varga 2 ter Gabor in Gaševič po enega. (F. H.) 22 vestnik 1. avgusta 1J96 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, ostalo pa bo vprašanje, ali boš nato sploh zadovoljna. V neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, pa četudi si boš želela karseda omahovati. On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal presneto dobro idejo. BIK Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo v izdatni meri prispevala tvoja trma. Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj v sebe in svoje sposobno- Sti. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se giblješ. Nekdo te že dalj časa opazuje in potihem upa, dajo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju! DVOJČKA Ona: Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar pa ti nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat ši jo odnesla poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi! On: Še je čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nasprotnem primeru se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prijeten pogovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo. RAK “ Ona: Partner te bo pustil malodane na cedilu in poskušala boš vse, le da bi mu to z isto mero tudi vrnila.Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišlenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro kot tudi slabo. On: Zadel te bo plat očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine ... LEV Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo več naprej. Partner bo tega zelo vesel, in to ti bo tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa pri miru, da dokončno dozorijo. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet, potrebno jo je tudi znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdavnaj obupali, le ti pa še vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid. Raje se poskusi zbrati in pogledati stvari bolj realno. DEVICA Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal. On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati v pravilen potek. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti boeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove. TEHTNICA Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar pa to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk. On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali pa premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo mota pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! ŠKORPIJON Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda pa si boš še premislila. On: Raje dvakrat premisli, preden se boš odločil za kakšno konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar pa po drugi strani ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov. STRELEC Ona: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo nisi delala nikakršnih težav. Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor bo težja pot do njega. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazila, saj se ti lahko kaj hitro maščuje. On: Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar pa boš po temeljitem razmisleku ugotovil, da ni vse tako lepo, kot izgleda na prvi pogled. A vseeno te bo premamilo ... KOZOROG. Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot pa se ti morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizku- šnje. On: Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike ... VODNAR Ona: Res je, da je tvoj trenutni položaj še kar ugoden, vendar ti prav ničesar ne zagotavlja stabilno prihodnost. Potrebno se bo vsaj malo potruditi ter se odreči stvarem, ki ti lahko še zelo zagrenijo tvoje življenje. On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, na tebi pa je ali boš ponujeno tudi sprejel in kar je glavno, tudi izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po.predalih, ampak jih raje realiziraj, saj te lahko kdo še prehiti. RIBI Ona: T° kar s’ nel(0č ljubila in občudovala, ne izgi-ne PoPolnoma brez sledu. Preteklost je pač nekaj, kar nam ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglej priložnosti, ki se ti ponuja. On: Namesto da bi pametno molčal, se boš na vse kriplje širokoustil, kar ti bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič kaj dobrega. Drži se raje tistega, kar že imaš! Demonstracije v Ottawi Ameriki Aborigine prizna za suverene prebivalce Kanade, je na ulice Ottawe pognala Odločitev kanadske vlade, da prvič od uveljavitve samostojnosti te države v Severni Romuns^ in bi naš turizem ob obali bil takoj ob morske pse. S podmornico bi varovali par litrov morske te vode grozno res, pes zalaja hrbtom tvojim naenkrat,-znoj oblije tudi v vodi vsak rešitelj bil bi zlat. rojene Kanadčane. Protestirali so pred poslopjem, v katerem so sestankovali predstavniki posameznih kanadskih provinc. En morski pes je spet zalajal in dva sta še pomagala, vsa sreča je kopalcem dana, da stvar je le namišljena. Če morski psi bi res v zalivu tem našem zopet lajali, bi vodstva vojne te obrambe podmornice uvažali. Komaj smo v juliji par lejpi dnevof prešteli, , avgust til. Eni smo se z olimpijadof mantrali, enl uspešnin Murinin fuzbalon, eni so pa šli na.s»°?a odgovornost na koupanje med morske pse. Ci bi B kak penzionist doubo na K-15 več pejnez bi un J . šou na morje, zdaj je pa samo doma premišlavo kak se brano psof na morji. Pa njemi je etak vb prisl0 poznano Lujzeka Armstronga nouto: Švicarska vojska, ki je bila od zmeraj nekaj posebnega v primerjavi z drugimi armadami, je zdaj izgubila eno od svojih različnosti. Po 77 letih zvestega službovanja so se v obrambnem ministrstvu odločili in upokojili vojaške poštne golobe. Leteli in prenašali so vojaška sporočila pod poveljstvom oddelka za zveze. V vojski so že pred dvema letoma začeli razpravljati o golobih, češ da so tovrstne komunikacije predrage, in se pripravljali na upokojitev zvestih prenašalcev pomembnih sporočil. Leta 1994 so imeli 700 »poklicnih« poštnih golobov, po potrebi pa so lahko generali vpoklicali »pod orožje« še 30.000 pernatih rezervistov. Zaradi prevelikih stroškov je zdaj konec golobje vojaške službe in te svojevrstne švicarske vojaške tradicije. Švica je zmeraj veljala za državo, kjer so vzreji vseh vrst golobov že od nekdaj posvečali veliko pozornosti, njihovi poštni golobi pa so na vseh tekmovanjih pobirali najvišja odličja in priznanja. Je če za te Frizerski salon za olimpijce Športnikom v olimpijski vasi v Atlanti ne primanjkuje prav nič. Na voljo jim je tudi frizerski salon. Nemški veslač Andre Steiner se je odločil za dogodku primerno pričesko. zvezda v Avstraliji,, Romunska oP^LostuK Nelly po avstralskih op [0yiio O nadarjenosti znane umetnice !। P patrid tudi ameriški dir'g faV8z^ Summers, ki nam®^ Qpred-munko pripravi i stav La Boheme. 0 Plodovi volčje*^ vi, vendar zelo s , zastrupitve: suh jinefib &. vida, krči.vtezkih P 5 ohromelost. Že . gUtnit ko usmrti otroka. pok( gre za zastrupite ’jku pa te zdravnika, b * bjjUvaPJ kakšno sredstvo B/T/ . e 2.A3AM /C A P F* /O? WCO ^12Lk, 1- avgusta 1996 23 Nasveti za brezskrbno uživanje na soncu ,a vsakogar nekaj hotelo0 ^°nČenje čim manj Da.t n da se izognili vsem »asveu UP°ŠteVajte nasledn->e preparate z zaš-od J®1 aktorji. Ti obstajajo l^^.dolS.karpo-faktor x lastna m' a' Ce k°t osnovo vza-ki t 0 as>no zaščito kože, bliamJa 15 minut >n upora-n a”°Zaščitni faktor 6, to T°reJ nut vhko na s°ncu 90 mi-vLl Z£lčetku uporabljamo eSi^faktor. po dv" s°nčnibre-h t,ednih se koža pren zarkov navadi in tOr udi nižji zaščitni fak- 3. Posebno skrbno namažemo občutljive dele telesa, nos, lica, ramena, dekolte, kolena in stegna. 4. Če se sončimo brez kopalk, upoštevajmo, da so najbolj občutljive bradavice. 5. Večkrat na dan si z visokim zaščitnim faktorjem zaščitimo ustnice. 6. Če vas koža na ustnicah peče in je počena, je najprimernejša obloga iz medu in skute. Vzamemo enaka dela skute in medu ter ju zmešamo in z oblogo večkrat obilno namažemo ustnice. 7. Uporabljajmo raje vlažne kr- 9. porabljajo posebne zaščitne preparate za obraz, vrat, roke ( faktor 15 ). Po sončenju se obvezno namažimo z negovalno kremo. Priporočljiveje tudi orehovo olje. 10. Če na koži opazimo spremembe, nastale zaradi son- Mini srajčice na®ažptnini Preparatom se učenje^1? P°' ure pred so’ začne h '!ker zaščitni faktor teku tega °Vati Šele po pre' le8a časa. 8. eme in losione, ker na soncu prenese mastno kremo le izredno suha koža. To velja za poletje. Pozimi nudii mastna krema hkrati tudi zaščito pred mrazom in je zato ustreznejša. Ljudje s svetlo poltjo naj u- ^gerfeld tudi po pošti Mini srajčice so poletni hit, ki si ga lahko privoščijo le tiste, ki jim ni treba zardevati zaradi odvečnih kilogramov. Trebušček mora biti gladek in raven, da se vidi popek. Srajčice segajo namreč le malo čez prsi. Ovratniki so po navadi široki, gumbi pa globoko odprti. Zraven se podajo kratke hlače ali oprijete minice. čenja se takoj umaknimo s sonca. 11. Pred sončenjem si moramo zavarovati tudi lase. To storimo z ruto, klobukom, plavalno kapo ali jih namažemo z gelom ali oljem za lase, ki vsebujeta zaščitni faktor. 12. Oči si zaščitimo s kvalitetnimi očali. Mihaela Lovrenčič Kuhajte z nami Zamrznjena perutnina in piščanec v gobovi omaki Zamrznjena perutnina je po prehrambeni vrednosti enakovredna sveži, če je pravilno zamrznjena in v kakovostnem stanju. Vedno zamrzujemo skrbno očiščeno perutnino v celem kosu, največkrat pa razrezano in sortirano po namenu in količini uporabe. Narezane kose razložene v široki plitvi posodi (pladenj) zamrzujemo 5-6 ur, nato jih spravimo v vrečke, od koder z lahkoto vzamemo potrebno količino za pripravo. Za kuho (npr. kokoši) vzamemo zamrznjeno. Pristavimo jo v vrelo slano vodo. Tako pripravljeno meso je okusnejše in videz je lepši, a juha manj krepka. Za cvrtje posamezne kose odtajamo pri sobni temperaturi približno 6 ur, v hladilniku 8-10 ur, odvisno od velikosti kosa. Ne-odtajana perutnina preveč ohladi maščobo, v kateri jo cvremo. Zunanje plasti mesa so preveč izpostavljene vplivu vročine, notranjost se počasi mehča, in tako imamo neenakomerno ocvrte kose. Odtajana ali samo delno odtajana perutnina je izpostavljena hitremu kvarjenju, zato jo je treba takoj porabiti. Odtajane nikoli ne smemo ponovno zamrzovati. Piščanec v gobovi omaki Za 4 obroke potrebujemo: 4 večje kose piščanca, 3 žlice olja, 1/ 4 kg jurčkov ali šampinjonov ali mešanih vrst gob, 1 srednje debelo čebulo, žlico gladke moke, sol, poper, sesekljan petršilj, juho ali vodo za zalivanje. .Večje kose piščanca osolimo in opečemo na vročem olju, da lepo porumenijo. Potem jih vzamemo iz posode in na preostali maščobi popražimo sesekljano čebulo, dodamo gobe, sesekljan zelen petršilj in dušimo. Po potrebi zalivamo. Nato poprašimo gobe z moko, malo popražimo, zalijemo z vodo ali juho, solimo in popramo. Ko zavre, vložimo v to omako meso in na nizki temperaturi dušimo do mehkega. Zraven ponudimo kuhane testenine in sezonsko solato. Cilka Sukič ^ve^apo^^obe, dobi-S >>s psom« s ^rirocno Poto-s^. s Svilnimi infor. s psom b’l° ka' m In bolez- ne v ušesih, zastrupitev, nesre-»m J namk„ čo, ugriz klopa in toplotni udar. Za tigrice Kar malo divja je videti v prosojnih tkaninah, potiskanih z vzorcem džungelske zveri, mar ne? Letošnje poletje ljubi lahkotne prozorne materiale, saj so zračni, prijetni in zapeljivi. Posebno modne so oprijete hlače, ki spominjajo že skoraj na pajkice, k njim pa oblečemo mini majico ali tanko bluzo, ki je široko odprta. Učinkovit dodatek je ustrezna ruta na glavi. ^r| ja j Polet ^rfeid na^°y znanih in uspešnih modnih oblikovalcev V ^er''nu Predstavil nekaj najnovejših oblek za ^eh?'11 hh bo na- Mlet p°nUdii najVečeje nemško podjetje za kataloško prodajo ^Odei0 p°godh SVojtm kupcem. Lagerfeld je s podjetjemsklenil °v po kateri bo samo zanj ustvaril nekaj novih Bojte se gripe poleti! Z veseljem se zabodimo v mrzlo vodo, kaj mrzlega spustimo tudi po grlu. Čez dan dva nas zbada v plečih, cedi se iz nosa, kašljamo in kihamo, boli nas glava. Znaki tako imenovane poletne gripe. Pomagamo si z dobrimi starimi in preizkušenimi sredstvi. Hahod: Pijemo vroče pijače, ki pomirjajo nosno sluznico. Uživamo veliko vitamina C, dvakrat na dan si pripravimo kamilično inhalacijo. Ponoči spimo z dodatno blazino; to bo sprostilo zgornje dihalne poti. Če nahod kljub temu traja več kot teden dni, moramo k zdravniku. Kašljanje: Pomagajo janževi ali evkaliptosovi bomboni;6 sirupi in čaji proti kašlju, pastile z mentolom. V trdovratnih primerih prepražimo sladkor, ga prelijemo z mlekom, prevremo in še toplo popijemo. Glavobol in vročina: Nadloge se rešimo z aspirini in ležanjem v postelji. Na dan spijemo tri litre tekočine (čaji, mineralna voda ) in pojemo čim več sadja. Vitamini namreč krepijo obrambni sistem in telesu omogočajo, da se bojuje proti virusom. Bolečine v vratu: Grgramo mlačno slano vodo ali čaj, ki vsebuje veliko tanina. <1 %k°C’ dok|P Premostitve-diagnozo in tpkarna vseh dravlj enje nP°®očkVSe po' »X PrVaPom Spada -h^on0Prenti °c v avtu - k nNj?- njejP°tUj°eeSa 'a- nsektOv ^n.'zlocanje ’ krce, boleči- Lepe mornarke spremenijo in popestrijo običajno mošnjo. Letos so to oprijete majice z globokim okroglim izrezom, mini elegantne torbice in pasovi z veliko preoblečeno sponko, posuti z zlati- Ribiške hlače, vroče hlačke, kreolski uhani in balerinke so kratek povzetek sodobnega mornarskega oblačenja, ki nikoli ne zaide na modnem nebu. Barvi sta spet povsem klasično mornarski, modra in bela, vzorec pa črtast. Mornarji so v modi pustili neizbrisen pečatt - osnovna oblačila dopolnjujejo zgolj z modnimi dodatki, ki nekoliko rabljenih avtomobilov l^hL5,131' S3 „ . na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo-f^4tsi ””’obilov, prodali pa so štiri. Jkot, 1 989 95.000 7.700 DEM kSltn^L >991 70.000 8.500 DEM 1,2 >990 80.000 3.650 DEM h Jetta r’ Č4 1993 31.000 11.6000 DEM |MrrL 1990 83.000 11.000 DEM 1986 97.000 6.500 DEM , 'Cra >988 91.000 10.400 DEM 0^4$/^ >993 66.000 10.900 DEM °>Jxtyral 1987 70.000 1.500 DEM 1989 96.000 2.500 DEM prodali pa so štiri. Letnik prev. km. Cena 1989 95.000 7.700 DEM 1991 70.000 8.500 DEM 1990 80.000 3.650 DEM 1993 31.000 11.6000 DEM 1990 83.000 11.000 DEM 1986 97.000 6.500 DEM 1988 91.000 10.400 DEM 1993 66.000 10.900 DEM 1987 70.000 1.500 DEM 1989 96.000 2.500 DEM 1988 103.000 9.900 DEM mi sidri. Cene sadja in zelenjave Zelenjava M. Sobota Tržnica G. Radgonaljutomer jabolka 130 240 180 pomaranče 210 220 banane 156 160 160 hruške 200 220 200 grozdje 560 500 450 limone 250 299 260 or. jedrca 960 880 paradižnik 133 150 120 paprika 220 220 180 krompir 50 80 50 solata 160 180 korenje 130 200 180 čebula 100 ' ližol v zrnju 200 150 fižol, stročji 321 300 300 jajca 18 18 zeleno zelje 80 120 80 česen 360 500 450 kumare 100 100 100 breskve 144 180 150 lubenice 80 80 65 kivi 590 550 ananas 340 250 cvetača 236 300 290 AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK SLOVENSKI SKLADATELJ (VILKO) DROBNA KAPLJA POTU RJAV PAJEK IZ JUŽNE EVROPE MEDNAR ZDRUŽENJE POLICISTOV PRITOK REKE VAH (SLOVAŠKA) GLASOV Z JEZIKOVNIMI SREDSTVI DIŠAVA V PLODOVIH VANILIJE ANGLEŠKI IGRALEC (PETER) SREDIŠČE HRVAŠKEGA ZAGORJA NAJDALJŠA TEKAŠKA DISCIPLINA NA Ol NEKDANJI TURŠKI VEUKAŠ MEDNAR. PROGRAM RADIA MARIBOR GOSPOD MORJA V NORDIJSKI MITOLOGIJI Š VIC.DRAM. (JOHANNES) SLOVENSKI TABLOID VESTNIK KDOR PIŠE PESMI TANTAL OKENSKA NAVOJNICA TITAN PREMIKANJE ZARADI ZUN. DRAŽLJAJEV LUKA V SZ ANGLIJI GRŠKI BOG VETROV ANTON PRIJATELJ DOLINA (ZAST.) ZDRAVILNA RASTLINA IZ RODU KOŠARIC VAŽNO ŽIVILO NEON SARAJEVSKI NOG.TRENER (IVICA) POVRŠ.MERA SOSEDNJA DRŽAVA RIMSKI CESAR (MARK AVRELIJ) DESNI PRITOK VISLE (POLJSKA) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: Kreslin, ravioli, omikron, Padarka, ena, Tanjica, odtenek, RMI, Rt, bičar, Iravadi, Caracas, Al, Lana. 24 vestni k 1. avgusta JjjŽ televizijski spored od 2. avgusta do 7. avgusta PETEK 2. AVGUSTA l________ TV SLOVENIJA 1 10.15 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.30 Moški za vsako vižo, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.40 Mesta sveta, švicarska serija 15.35 Naši baletni umetniki 16.35 Kam vodijo naše stezice 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 Dnevnik 18.05 Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.35 Lingo, tv-igrica 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.56 Atlanta'96 20.35 Trdnjavske igre, francoski kviz 22.10 Dnevnik 22.45 Samo prijatelja, belgijski film 0.20 Seva: V območju somraka, ameriška nanizanka 0.45 Brane Rončel izza odra 2.05 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.45 Umetniški večer 11.30 Ime rože, italijansko-nemško-francoski film 13.35 Kobra, ameriška nanizanka 14.20 Olimpijski program POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 2,4 otroka, nanizanka - 13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00 Kuhajmo skupaj - 14.30 Maharadževa hči, nadaljevanka - 16.00 POP 30 -16.30 Srce na nitki - 17.00 Brisco County, nanizanka - 18.00 Santa Barbara - 19.00 POP-kviz-19.30 24 ur - 20.00 VR 5, nanizanka - 21.00 Highlander, nanizanka - 22.00 Kača je hudič, film - 23.30 24 ur - 0.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Deklica iz prihodnosti, otroška serija - 10.35 Polna hiša, humoristična serija - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Štirje letni časi, ameriški film - 14.35 Za otroke -15.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka - 16.30 Poročila - 16.40 Kljub vsemu Julija, serija -17.50 Koto sreče - 18.15 Razpotja federacije -18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Festival Bar '96 - 21.45 Usode, dokumentarna oddaja -22.45 Dnevnik - 23.05 Svet narave, dokumentarna serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.50 Koledar - 16.00 Olimpijske igre - 21.20 Korak za korakom, humoristična serija - 21.50 Morilci v somraku, ameriški film - 23.30 Olimpijske igre TV AVSTRIJA 1 8.30 Skrivnost iz Nihma - 9.45 San Femando -11.35 Boj za planet opic, znanstvenofantastični film - 13.00 Olimpijski telegram - 13.05 Olimpijske igre v Atlanti - 18.30 Olimpijski studio -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Emer-gencyroom-JunakivOP- 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Drži se te kot smola, serija - 22.05 Olimpijske igre v Atlanti TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.15 Umori so njen konjiček -11.00 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Škedenj muzikantov - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Dežela in ljudje -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Primer za dva - 21.15 Naš svet - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi -23.00 Gunkl - 23.50 Čas v sliki -23.55 Rdeči ekspres - 0.40 Ženska, ki je šla mimo - 3.30 Bogati in lepi - 4.10 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer -6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vročanagrada- 11.30 Družinski dvoboj- 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila -19.10Eksplcizivno-19.40 Dobri časi,slabi časi-20.15 April, april - 21.15 Syftske zgodbe - 22.15 Life! - 23.05 Tropska vročica - 0.00 Dnevnik -0.30 Grozno prijazna družina -1.30 Zlata dekleta -2.00 Tropska vročica - 2.55 Dnevnik - 3.25 Heat - Nick ubijalec, film - 5.00 Risanka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Skippyjeve dogodivščine -9.35 Dopoldne - 11.00 Olimpijske igre -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.30 Dallas, serija - 15.00 Poročila - 15.10 Narodnostne oddaje - 16.00 Poročila - 16.05 Posel -16.30 Top model, serija, zadnji del - 17-00 Za upokojence - 17.30 teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.25 Dallas - 21.20 Slika je naša! - 22.15 Tvegani posli, ameriški film - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.55 Olimpijske igre - 18.50 Kultura - 19.05 Acapulco H.E.A.T. - 19.50 Policijska poročila - 1 9.55 Stoletnica filma - 20.55 Olimpijske igre (do 4.30) SOBOTA 3. AVGUSTA TV SLOVENIJA 1 10.00 Radovedni Taček: Zlato 10.20 Živalske pravljice 10.35 Pod klobukom: Korajža velja 11.05 Zgodbe iz školjke 11.35 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.50 Dogodivščine Huckleberryja Finna, ameriški film 12.35 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv-igrica 15.10 Mesta sveta, švicarska serija 16.05 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 4/ 18 16.55 Ognjena moč, ameriška serija 17.25 Operacija Strogo zaupno, nanizanka 18.00 Dnevnik 18.05 Alpe Jadran 18.40 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Atlanta'96 20.35 Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija 21.25 Nacionalni parki: Divjina za vedno?, kanadska oddaja 22.20 Turistična oddaja 22.45 Dnevnik 23.10 Morilec v čmo-belem, ameriški film 0.40 Seva: Večni sanjač, ameriška nanizanka 1.05 Poročila TV SLOVENIJA 2 13.10 Trdnjavske igre, francoski kviz 14.35 Mostovi 15.05 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 15.35 Olimpijski program POP TV 9.00 Brisco County, ponovitev - 10.00 Highlander, ponovitev - 11.00 VR. 5 - 12.00 Harry in Hendersonovi, film - 14.00 Obraz tedna, ponovitev - 14.30 Maharadževa hči, nadaljevanka -16.00 Grand prix magazin - 16.30 Argument, ponovitev - 17.00 Imamo jih radi - 17.30 Beverfy Hills, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur - 20.00 Umri z menoj, film -21.30 Razprtije, nanizanka - 22.30 Zločini strasti, film - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.50 Poročila - 9.00 Otroški program - 10.35 Kapitan Sindbad, ameriški film za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.15 Briljantina, oddaja za mlade -13.00 Lepa naša, dokumentarna oddaja - 13.30 Vrtnar na balkonu - 14.00 Mladi Indiana Jones, ameriška nadaljevanka - 14.50 Svetovni reporterji - 15.40 Palčki nimajo pojma - 16.40 Poročila -16.50 Beveriy Hills, serija - 17.40 Melrose Plače, serija - 18.25 David Copperfield, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Pokaži kaj znaš, ameriški film -22.00 Dnevnik - 22.20 Festival zabavne glasbe Split ’96 - 0.00 Polnočna premiera: Srca in misli TV HRVAŠKA 2 15.00 Koledar - 15.10 Lažni spomini, dokumentarni film - 1 6.00 Olimpijski studio - 23.35 Resna glasba - 0.40 Od duha k duhu, dokumentarna serija -1.05 Olimpijski studio TV AVSTRIJA 1 630 Počitniški program - 10.05 Disneyev festival -11.00 Šport, formula 1 - 13.00 Olimpijski telegram - 13.05 Olimpijske igre - 17.30 Olimpijski studio - 18.30 Šport-19.30 Čas v sliki - 20.15 Oh, ti moja Avstrija - 21.45 Čas v sliki - 22.05 Olimpijske igre 1996, Atlanta, direktni prenos TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Hab, Avstrija - 9.40 El Gre-co.film- 11.10JamesBond007,akcijskifilm-13.00 čas v siri -13.10 Anastasia, zadnja cesarjeva hči, film -14.50 Uganka zelenega pajka, kriminalka -16.20 Panoptikum - 16.30 AlpeAdria - 17.00 Čas v sliki' - 17.05 Pogled v dežeto -17.35 Živali iščejo dom-17.53 Verstva s«ta-18.00 Mijonsko kdo -18.25HaraldinEdi- 19.00 Avstrija danes- 19.30 Časvsliki- 20.00 Pogled s strani-20.15 Indija -21.40 Časvsfc - 23.30 Buona sera, mrs. Campbel, komedija- 1.20Pastzaženo,komedja-3.10Po-gfed s strani-3.15 V njenih očeh je vedno noč, film - 4.45 Uganka zelenega pajka RTL 5.30 Novi Spiderman - 5.50 Majhen duhec -8.40 Marsupilami - 9.10 Disnijev čudežni pake-tec - 9.45 Disneyev Aladin - 10.15 Risanke -10.30 Disneyev klub - 10.40 Na krilih pravičnosti - 11.05 Power Rangers -11.30 New Spiderman - 12.40 Polna hiša - 13.10 Življenje in jaz -13.35 Nanny - 15.00 Grozno prijazna družina -17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Vrnitev v prihodnost I, film - 22.30 Kako prosim? - 23.30 FTLv soboto ponoči - 0.25 Heat - Nick ubijalec, akcijski f. -2.45 Melrose Plače - 4.20 Beveriy Hills - 4.25 Princ iz BekAira - 4.45 Krepka družina - 5.10 Risanka • TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.05 Olimpijske igre - 11.35 Ljudska glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitev serij - 14.40 Odgovarjamo na telefone - 14.55 filmski program - 16.20 Koncert Glorie Estefan -17.20 Celia, serija - 18.15 Millecentenarij -18.30 Kob sreče - 18.55 Pravljica - 19.15 Šport - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kratek stik, ameriški film - 21.55 Ekskluzivno - 22.20 Nočni program TV MADŽARSKA 2 7.30 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.00 Življenje Balatona -11.30 Madžarski odkritelji -11.55 Narodopisje -12.00 Poje Laszb Lcvay - 12.30 Zamejski Madžari - 13.00 Prometna varnost - 13.05 Borilni športi -13.25 Kratki filmi - 14.55 Olimpijske igre - 18.00 Kviz - 18.25 Evropski magazin - 18.55 Familija -19.25 Olimpijske igre (do 6.00) NEDELJA 4. AVGUSTA TV SLOVENIJA 1 9.05 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 9.30 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Atlas človeškega telesa, ameriška serija 11.25 Srečanje tamburašev Slovenije 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.35 Karaoke 15.35 Nedeljska reportaža 16.05 Dlan v dlani 16.20 Ženske zobate, francoska nadaljevanka, 4/5 18.00 Dnevnik 18.05 Po domače 19.10 Risanka 19.15 loto 19.30 Dnevnik 20.00 Atlanta'96 20.35 Igre brez meja 22.20 Martin Chuzzlevvit, angleška nadaljevanka, 4/6 23.15 Dnevnik 23.45 Sova: Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.55 Poročila TV SLOVENIJA 2 9.10 V vrtincu, oddaja o filmu 9.55 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.40 Atlanta'96 finalna tekmovanja iger (do 6.00) POP TV 8.00 Phk panter, risanka - 8.30 Spidi in Gogi, šov -9.30 Prigode Ani in Nejčka krpice, risana serija -10.00 Peter Pan, risana serija - 10.30 Edera, nadaljevanka - 11.30 Kuhajmo skupaj - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi - 13.00 Avtodrom, ponovitev - 13.30 Grand priy magazin, ponevitev -14.00 Maharadževa hči, nadaljevanka -16.00 Razprtje, poneviev nanizanke -16.30 Domi-nick in Eugene, film - 18.30 Louis & Clark, nwesih permanove pustolovščine, naniznaka - 19.30 24 ur - 20.00 Po potresu, Um - 22.00 Na sever - 22.30 Grdi raček - 23.00 S Claudom doma, film - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Za otroke - 10.00 Skrivnostni svet živali v tropskih gozdovih -10.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mirin dobro - 14.15 Opera Box - 14.45 To so moje sanje, dokumentarna oddaja - 15.15 Poletna nedelja - 17.15 Poročila - 17.20 Morski volk, ameriški film -18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Dokumentarna oddaja - 21.00 Split ’96, prenos festivala - 22.45 Zakonski pristan, serija -23.20 Dnevnik - 23.40 Človeška žival, serija - 0.35 Split '96, razglasitev zmagovalca -0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.50 Koledar - 12.00 Olimpijske igre, finalna tekmovanja - 3.00 Zaključek olimpijskih iger TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški spored - 7.45 Disneyev festival -12.00 Olimpijski telegram - 13.00 Olimpijske igre, Atlanta - 18.30 Srček - 18.55 Kuharski mojster - 19.05 Nor nate - 19.30 Čas v sliki -20.15 Slani baron, serija - 21.15 Hiša se je sesedla, komedija - 21.55 Olimpijske igre, Atlanta TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki z olimpijskim telegramom -9.10 Iz dnevnika ginekologinje, film - 10.35 Čas za kulturo - 11.00 Mož z beb jakno - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik -13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.30 Ljudski miti - 15.00 Moj oče,'opica in jaz, komedija - 16.30 Divje žMjenje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Upcva cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Rosa Roth, serija - 22.00 Columbo - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Fanfan, film - 1.05 Pogledi s strani - 1.45 Dober dan, Koroška RTL 5.35 Marsupilami - 6.05 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 8.30 Otroški program -9.40 Disneyev Aladin - 10.35 V. R. Troopers -11.00 Pametni Maxwell, nadaljevanka -11.25 Sledge Hammer! -12.15 Disneyeva filmska parada - 12.20 Rdeči avtobus, film - 14.05 Ekipa A -15.05 M. A. N. T. I. S - 15.05 SeaOuest - 16.50 Space Cops -17.45 Živali iščejo dom -18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Vrnitev v prihodnost II, film - 22.15 Spieglovtv-magazin - 23.00 Prime Time - 23.20 Leteče oko - 0.15 Keynote - 0.50 Space Cops - 2.35 Barbel Schafer -3.25 llona Christen - 4.15 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Hišna muzika - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Top model - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke -17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka -18.00 Kultura bivanja - 18.30 Kolo sreče -19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Pravljica -20.25 Vsi predsednikovi možje, ameriški film -22.55 Deklamacija - 23.00 Haydnov festival TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Moški spol - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.05 Risanke - 9.25 Okolje -9.30 Računalništvo - 10.00 Olimpijske igre -12.00 Velike ladje, serija - 12.50 Verske skupnosti v Ameriki - 13.50 Čudovita zemlja - 14.15 Millecentenarij - 14.20 begavčki - 14.55 Olimpijske igre (do 0.15) PONEDELJEK 5. AVGUSTA k_____________j TV SLOVENIJA 1 11.05 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 11.35 Speči tiger, angleški film (čb) 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 15.55 Utrip, Zrcalo tedna 16.25 Nedeljska reportaža 16.55 Dober dan, Koroška 17.25 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.00 Dnevnik 18.05 Radovedni Taček 18.20 Žlivalske pravljice 18.35 ABC-ITD., tv-igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik 19.56 Atlanta'96 20.35 Bosna, francoski dokumentarni film 22.40 Dnevnik 23.15 Sova Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.25 Svet poroča 0.55 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.55 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.10 Turistična oddaja 11.25 Christy, ameriška nadaljevanka 13/21 12.10 Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija 13.00 Sostancvake, angleška nanizanka 13.25 S srcem h dušo, angleška nadajevanka 1/ 4 14.15 Motociklizem za VN Avstrije 1515 Kobra, ameriška nanizanka 16.00 Olimpijski program 20.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.35 Juha iz divjih zelišč, francoska drama, 2. del 22.05 Zgodcvinska kitajska mesta, ameriška serija 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Spidi in Gogi, šov - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Imamo jih radi, ponovitev - 13.00 Po potresu, ponovitev filma -14.30 Kuhajmo skupaj - 15.00 Lois & Clark, nove supermaneve dogodivščine - 16.00 POP 30-16.30 V družinskem krogu, nanizanka -17.00 Ograje našega mesta, nanizanka - 18.00 Santa Barbara- 19.00 POP-kviz- 19.30 24ur-20.00 Duh, film - 22.00 Športna scena - 22.30 Magnum, nanizanka - 23.30 24 ur, ponovitev -0.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 . 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 bro jutro - 9.55 Poročite - 10-00;«®^ ca, prenos iz Knina - 11.00 Izobraževalni pw _ - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, SN 12.45 Adam in Evelin, britanski film -A ■■ dul 8 - 15.05 Domače živali - 15.30«» 15.40 Dr. Ouinnova, serija -16.25 , 16.40 Poročila - 16.50 « m rrcn - 17.30 Izobraževalna oddaja -18.00 nosti, prenos iz Knina - 19.00 Maksvotx» ■ 5 kumentarna oddaja - 19.30 Zgodba o mestu in zastavi, dokumente^ . 21.00 Koncert, prenos iz Knina - 22 _ - 23.00 Karavane, ameriški film -1-00 TV HRVAŠKA 2 16.45 Koledar - 16.55 Podobno, 17.05 Mestece Peyton, ameriška na®) 17.55 Kolo sreče- 18.25 Prebij, mentama oddaja-18.55 Hugo 19 20.05 Murphy Brown, serija -pregled olimpijskih iger - 22.45 V p - 23.35 Zabavnogtesbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.30 Počitniški program - 10;^ 11.35 Olimpijski telegram - 11 40 ^535 * v Atlanti - 13.00 Otroški program " časvsliki- 15.45Superman-16-- 17.20 Krepka družina- 17-45.^5Ro^ 18.10 Polna hiša - 18.30 Alf - 1 ■ 1 - 19.30 Čas v sliki - 20.00 SporiM ■ _ v prihodnost III - 22.15Vdvomih,w Časvsliki - 23.45 Hunter-^^ vestern -1.50 Čas v sliki - 2.4U dan - 3.20 Dobrodošli v Avstriji - TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejo 10.15 Umori so njen konjiček " strani - 11.35 Avstrija v sliki - 12.35 Tedenski pregled - J3-^ ri s0nF 13.10 Orientacija - 13-49^ 15.1°^ konjiček- 14.25 Kalifornijski klan gati in lepi - 16.00 Schiejok vsak4» _ Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstrija danes - 19.30Časvsli _ik-2l' s strani - 20.15 Podeželsk ^^er^ Tema - 22.00 Čas v sliki - 22-^ prenos - 1.30 Pogled s stran' - • klan - 2.20 Bogati in lepi - RTL 5 35^ 5.30 Poročila - 5.32 Dobro. ^ef' lepi-6.00 Poročila-6.05Sle^^, J 6.30 Poročite-6.35 Dotxi^ Točno ob sedmih-7.30 nami - 8.00 Poročite - 8.05 fLfornijski^L ba - 9.00 Poročila - ^.^nialaS^. 10.00 Bogati in lepi -1 0.30'finski 11.00 Vroča nagrada -11-30 30/late S 12.00 Opoldanski magazin -1 * 14 00 p* -13.00 Umori so njen konjiček _ 1&oo ^ Schafer - 15.00 llona Chnste^ <. Meiser-17.00 Jeopart^ 18.00 Dobervecer - 18.45 ru - z , splozivno - 19.40 Dobri cas, Columbo - 21.45 RTL magazi" . pred enajsto - 23.30 ^^giedg®^ Dnevnik - 0.30 Cheers -1 1.30 Zlata dekleta - 2-0° Dnevnik-3.20 llonaChristen- • ■ 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA1 ^,9.^ 5.40 Vaška TV - 6.00 ^"^^jvščine' fv ročila - 9.10 Skippyjeve dogo Dopoldne - 11.00 feleP3^' ročila - 12.05 Posel - 1 Poročila-15.10 Narodn Poročila - 16.05 Denar le^,!^. Angleško podeželje ' J7^ iS.^S^ Ina korajža - 18.00 0 v ^ qo 18.15 Posel - 18.30 Krvnik' 19.15Remekdela- 19'3° 21.1°P5>^ sjeji X - 21.05 Deklamacija ^ 30 G 21.45 Piazza di Spagna, se te - 0.20 Dnevnik TV 2.55 Olimpijske igr^ ^i« Kraljevski kuharji - 18.°0 18.3’ ✓ 18.15 Znanstveni PO^^^O-15 - 19.10 Športni prog.13"! , mrliči, dokumentarni । 21.10 Policijska p°r^_^ na srečo - 21.45 Ku 20 glasba 22.40 Domači portreti' z • TOREK 6. AVGUSTA SLOVENIJA 1 Japonske pravljice Dogodivščine Huckleo >rryi3 11.45 12.15 13.00 13.05 14.30 15.00 16.30 17.05 ameriški film Poročila ABC-fTD., tv-igrica Atlas človeškega telesa, ai^ A Juha iz divjih zelišč, francoska del MostCM Gimnazija strtih src, avstra^ ^[L-Lavgusta 1996 25 18.00 18.05 elevizijski spored od 2. avgusta do 7. avgusta 18.30 18.35 19.10 19.30 20.05 20.35 21.25 22.40 23.05 23.20 0.30 10.50 11.20 13.00 '6.15 16.45 '7.10 '7.55 '8.45 19.15 20.05 Dnevnik Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka Jakec in čarobna lučka Kolo sreče Risanka Dnevnik Davov svet, ameriška nanizanka Dosje Roka rocka Dnevnik Poslovna borza Seva Pravične razsodbe, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka Poročila ^0VtNIJA2 20.55 21.45 Oljena moč, ameriška serija Jadran ^re brez meja J^ata, operni film Laična mehanika svet, ameriška nanizanka .sinova, ameriška nanizanka v «a nanizanka Video^^ slovenske kirurgije ^rcem in dušo, angleška nadaljevanka, Parani ^.ameriški film ^Tv Santa Baham Sitev - P°noitev - 11.00 Magnum, r nans .^'kvizi Ponovitev - 12.30 iv' 13'3O ' 13-00 raček' ponovi- ^'njaniš^ok Ponovitev - 14.00 ^30.16 v093: Ponovitev filma - 16.00 » '^Ograi' družinskem krogu, nanizanka-bC^mesta,nanranka-18.00 19.30 24ur-tH’E- P^i^ika - 21.00 AcapuF ^^ontobih ~ 22.00 Avtodrom, odit J30 ^num U ' 22-30 DosjejiX’ nanizanka 1.00 POP'^ka - 0.30 24 ur, pono-h, r JU, ponovitev .15 Dobro k,,' '0.35 pni a ' 1 0°5 Deklica iz prihod-- 11.00 Izobra-14 'M -12 12-00 Dnevnik - 12.20 Ljube-Ort^ka' <, in mrtvi, ameriški film - W,5° Kliub vi6'25 Rlsanka -1640 p°roČH 'S to 1 s-2 Julija’ serija - 17-50 Kolo 3'.olNikR S ’ 18-55 Hugo ’ Festival tamburašev - ' 22-40 Dnevnik - 23.00 Ksenja -23.50 Poročila 2 ' 'h^iigovo^ Zabavnoglasbena oddaja a Sevnik9 L? " 18 25 polk|oma oddaja roo-belo v J 20.05 Urgenca, serija - ob '13-00p '• J1’10 Vmitev v prihod' ^r.^hnet- Eniški program - 14.15 IRKrenk^ SuPemran -16.30 Knjight Kdo je tukaj Nj?0 v * 18-35 A"" 19-05 Rosean-^■lO^ Fiseher, film - iC^PodzfJ^’ m' °-10 Cas v sliki -S-kriminalka -1.45 Čas v ^OAkti^dan- 3.15 dobrodošli v '^O^konj^^hiejokvsakdan - 10.15 k3, ' ' 121 n t 1 -05 Avsthia danes " 8^' 1fi n’25 Kalife0 ■' 13-40 Umori so njen ^'ia^bfodS^dan -17.00 Časv ' 19-00 Avstrija 5'4 Ž'21?-20-°° Pogledi s strani b 14st%u^RepC^- 22W 23-00 Pota;anje’ 3 's strani^’ eksperimentalni film - IjK ln iebi - 4 20 ^'"pmijski klan - tfe,*Vh”*"lepi ■6'05 ln ' 101^5 Kalifornijski klan - ^tli?irne?si' slabiča^’ " 18-45 Poročila - - Orv^0ria - ?0-15 SK-Babies - ^^r??0 Dnevnik 2 n 5 Quincy ‘ 23-15 'S 0-30 Cheers-1.00 ° % £Ss Dne^^ dekleta - 2.00 Bar-^-SOtr,3-20 l|ona Christen V’ Eksplozw» 1° Sl*byie^’?1Cni ^hod - g.oo Po- a°9odivščine - 9.35 Dopoldne - 11.05 Počitniški program za otroke -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.50 Poročila - 15.00 Risanke - 16.00 Poročila - 16.05 Naravoslovni film - 16.15 Pop glasba - 16.30 Vera in Babs, serija - 17.00 Vklopi -17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Avbtomobili - 19.30 Dnevnik - 20.15 Osmojena srca - 21.05 Studio ’96 - 21.55 Pajkova strategija, italijanski film - 23.30 Spored Andreje Szenes - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.20 Poskusi, Daddy, tv-igra - 17.05 Trije doktorji, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Kultura - 20.10 Prihod olimpijcev - 21.00 Dnevnik - 20.10 Okolje - 21.15 Torek 21, kviz - 21.45 Klip mix -22.00 Objektiv - 22.40 Čar športa - 0.40 Gesta Madžarov SREDA 7. AVGUSTA TV SLOVENIJA 1 10.40 11.10 12.15 13.00 13.05 13.35 15.30 15.45 16.35 17.05 18.00 18.05 18.35 19.10 19.30 20.05 20.35 22.25 22.55 0.55 14.55 15.55 17.25 17.50 18.45 19.15 20.05 22.45 Mladi Picasso, španska nadaljevanka, 6/ 8 Roka rocka Srečanje tamburašev Slovenije Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Dosje Ljudje in zemlja Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka Dnevnik Pod klobukom Kolo sreče Risanka Dnevnik Erikini cilji, angleška nanizanka Film tedna: Nevaren človek, angleški film Dnevnik Seva Pravične razsodbe, ameriška nanizanka V bran, ameriška nadaljevanka, 4/8 V območju somraka, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 Ženske z obale, francoska nadaljevanka, 4/5 Erikini cilji, angleška nanizanka Pravične razsodbe, ameriška nanizanka Veliki dosežki slovenske kirurgije V vrtincu Športna sreda Cortezova vrnitev, opera POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev -11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 2,4 otroka, nanizanka - 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev kulinarična oddaje - 13.30 Acapulco H. E. A. T., ponovitev - 14.30 Chicago Hope, nanizanka -15.30 ITC magazin - 16.00 POP 30 - 16.30 V družinskem krogu, nanizanka - 17.00 Ograje našega mesta, nanizanka - 18.00 Santa Barbara -19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Nerodni čuvaji, film - 22.00 Obraz tedna - 22.30 Dosjeji X, nanizanka - 23.30 Magnum, nanizanka - 0.30 24 ur, ponovitev- 1.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Deklica iz prihodnosti - 10.35 Polna hiša, serija -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Balada o Dingusu Mageeju, ameriški’ film -14.15 Risanka - 14.35 Za otroke - 15.40 Dr. Ouinnova, serija - 16.30 Poročila - 16.40 Kljub vsemu Julija, senja - 17.50 Kolo sreče - 1 &2O Živeti v Bizovcu, dokumentarna oddaja - 18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hrvaški turizem -kako naprej? - 20.40 Ekran brez okvira - 21.45 Seinfeld, serija - 22.10 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.30 Dnevnik - 22.50 Kronika filmskega festivala Pulj '96 - 23.20 Shertock Holmes, angleška nanizanka - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.40 Koledar - 16.50 Film - 18.30 Folklorna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.05 Končno ta prava, britanski film - 21.50 Walker, serijski film - 22.40 Glasbena oddaja -23.10 Jazz TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.10 Alf - 11.3 5 Indija -13.00 Počitniški program -15.45 Superman -16.30 Knight rider -17.20 Krepka družina -17.45 Kdo je tukaj šef? -18.10 polna hiša -18.35 Alf -19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport: nogomet - 22.30 Klic policiji -00.00 Čas v sliki - 0.05 Poseben svetnik -1.45 čas v sliki -2.15 Schiejok vsak dan - 3.15 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Hunter TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes- 12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum-13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Mami, jaz nočem umreti, TV film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Vatikan - 0.15 Po dolgem in počez, film - 1.45 Pogledi s strani - 2.35 Bogati in lepi - 3.55 Video noč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer -6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada-11.30 Moja mala Soledad -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dobervečer- 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Bodita si zopet dobra, film - 22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 Ibna Christen -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Skippyjeve dogodivščine - 9.35 Dopoldne - 11.05 Počitniški program za otroke -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -15.00 Poročila-15.10 Narodnostne oddaje -16.00 Poročila - 16.05 Mišičevje - 16.30 Vera in Babs, serija - 17.00 Vklopi - 17.30 Zgodovina madžarskega kaMnizma - 17.55 Karitativni program - 18.05 Tele video - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Brooklynski most - 19.00 Pravljica -19.15 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Pošten najditelj, tv-igra - 21.30 Zgodbe iz gledališč - 22.30 Narcis in Psyche, madžarski film, 3. del - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.50 Zamejski Madžari - 16.20 Alpe-Donava-Ja-dran - 16.50 Za ribiče trnkarje - 17.00 Gozdar-sko-lovski magazin - 17.25 Rin-Tin-Tiri, serija -18.00 Regionalni program - 18.10 Mreža, magazin - 18.50 Nogomet, IFK Goteborg: Ferencvaros - 20.50 Telešport - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15 Parlamenti sveta - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.40 Teroristi, dokumentarna serija - 23.35 Gesta Madžarov ČETRTEK 8. AVGUST TV SLOVENIJA 1 11.30 12.00 13.00 13.05 17.05 18.00 18.95 18.35 19.10 19.30 20.05 20.35 21.25 22.40 23.10 0.20 Samo za punce, ameriška nanizanka Po domače Poročila Kolo sreče Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka Dnevnik Delfi in prijatelji, španska nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Seinfeld, ameriška nanizanka Spomini Sherlocka Holmsa, angleška nanizanka Moški, ženske Dnevnik Seva Pravične razsodbe, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 11.55 12.45 14.45 16.30 16.55 17.50 18.45 19.15 20.05 21.35 22.30 Nacionalni parki’: Divjina za vedno?, kanadska oddaja Šport Mavrični reporter, švicarski film Seinfeld, ameriška nanizanka Martin Chuzzievvit, angleška nadaljevanka, 46 Pravične razsodbe, ameriška nanizanka Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Stoletje filma: Skandinavski film, angleška oddaja 1. tekma predtekmovanja PPZ v nogometu SCT Olimpija: Spartak (Levski), posnetek POP TV 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 2,4 otroka - 13.00 Edera, ponovitev - 14.00 Obraz tedna -14.30 Nerodni čuvaji, ponovitev filma - 16.00 POP 30 - 16.30 V družinskem krogu, nanizanka -17.00 Ograje našega mesta, nanizanka - 18.00 Santa Barbara - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur -20.00 Beverty Hils, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 Argument - 22.30 Dosjeji X, nanizanka - 23.30 Magnum - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Deklica iz prihodno- sti - 10.35 Polna hiša, serija - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Bratje po orožju, ameriški film - 14.25 Za otroke - 15.30 Dr. Ouinnova, serija - 16.15 Glasba - 1 6.40 Poročila - 16.50 Kljub vsemu Julija, serija - 17.50 Kolo sreče - 18.20 Moč denarja -18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.00 Naše malo mesto, dramska serija- 20.55 Smrt apartheida, dokumentarna serija - 21.50 Skrivnosti Velebita, izobraževalna oddaja - 22.25 Dnevnik - 22.45 Kronika filmskega festivala - 23.15 Triler - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.45 Koledar - 16.55 Za pest dolarjev, serija -17.25 Ekran brez okvira - 18.25 Folklorna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.05 Reševalna 911, serija -21.00 Izenačevalec, serija - 22.00 Dokler naju smrt ne loči, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Počitniški program - 11.35 Obisk pri zapornikovem sinu, film - 13.00 Počitniški program -16.25 Knight rider-17.15 Krepka družina -17.40 Kdo je tukaj šef? -18.10 Polna hiša -18.30 Alf-18.55 Kuharski mojster-19.05 Rose-anne- 19.30 Čas v sliki - 20.15AlarmzaCobro 11 -21.10 WalkerTexasRanger,serija-22.00 Tisoč junakov, film - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Za- • dnje poletje vTangerju -1.30 Čas v sliki - 2.00 Schiejok vsak dan - 3.05 Dobrodošli v Avstriji -4.45 Hunter - 5.35 Cita life TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -20.15 Škedenj muzikantov, oddaja narodnozabavne glasbe - 21.05 Nori par -22.00 Čas v sliki - 23.00 Nočna straža - 23.50 Veleposestniki, nadaljevanka - 0.35 Brat John -2.30 Kalifornijski klan - 3.15 Bogati in lepi -3.50 Modemi časi - 5.OOVideonoč RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvo- RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) Ptmt 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 0545 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.10 VREME, CESTE - 06.25 OBVESTILA-06.30 HOROSKOP-06.45 PESEM TEDNA - 06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA-07.20 KRONIKA UNZ-07.30 INFORMACIJE V TREH JEZIKIH - 07.45 MARIBORSKO ZVOČNO PISMO -08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA - 08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MALI OGLASI - 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI I BANK - 09.15 ZAMURJENCI -10.00 POROČILA-10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -10.30 KIN0VENT1LAT0R -11.15 OD PETKA DO PETKA -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK -13.30 POROČILA -13.35 OBVESTILA-14.30 ROMSKIH 60 -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.00 KULTURA IN ŠPORT OB KONCU TEDNA -18.00 MV-DUR -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 SIPU Ml -22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. SOBOTA: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.10 VREME, CESTE -06.25 OBVESTILA-06.30 HOROSKOP-06.45 PESEM TEDNA-06.50 DNEVNI ČASOPISI-07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ - 07.30 INFORMACIJE V TREH JEZIKIH - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA -08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MAU OGLASI -09.15 PREDSTAVLJAMO VAM -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -10.30 POTEPAJTE SE Z NAMI -11.10 SOBOTNI GOST -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK -13.30 POROČILA -13.35 OBVESTILA -14.45 EVROPA V ENEM TEDNU -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.00 KULTURNI KOLEDAR -17.05 RADIJSKI KNJIŽNI SEJEM -17.30 MALI OGLASI -18.00 NAJLEPŠE ŽELJE S ČESTITKAMI IN POZDRAVI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 DOBER VEČER, BENO -22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. NfOtLJA: 08.00 ZAČENJAMO NOV DAN - 08.00 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.05 HOROSKOP - 08.15 PANONSKI ODMEVI - 08.50 ZAMURJENCI - 09.15 MISEL IN ČAS - 09.30 SREČANJE NA MURSKEM VALU -10.25 OBVESTILA -10.30 NEDELJSKA KUHINJA -12.00 POROČILA -12.05 OBVESTILA -12.30 MINUTE ZA KMETOVALCE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.00 NAJLEPŠE ŽELJE S ČESTITKAMI IN POZDRAVI (VMES JAVLJANJA S ŠPORTNIH IGRIŠČ)-19.00 DNEVNIK RADIA SLO. PONEDELJEK: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU -05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.10 VREME, CESTE - 06.25 OBVESTILA - 06.30 HOROSKOP - 06.40 ŠPORT- 06.45 PESEM TEDNA - 06.50 DNEVNI ČASOPP Sl - 7.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ - 07.30 INFORMACIJE V TREH JEZIKIH - 07.45 PO-RABSKO/NEMŠKO ZVOČNO PISMO - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA - 08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MAU OGLASI - 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCU -11.15 VONJ PO BENCINU - ODDAJA 0 AVTOMOBILIZMU -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK -13.30 POROČILA -13.35 boj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila -19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dr. Stefan Frank-21.15 Nedelja & partnerstvo- 22.15 Straža - 23.15 Magnum - 0.10 Poročila - 0.40 Cheers -1.10 Sledge Hammer! -1.40 Zlata dekleta -2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila - 3.30 llona Christen - 4.20 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Skippyjeve dogodivščine - 9.35 Dopoldne - 11.05 Marienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Mentalna higiena - 15.20 Počitniški program za otroke - 16.00 Poročila - 16.05 Čudovite živali - 16.30 Vera in Babs, serija - 17.00 Vklopi - 17.30 Moj poklic - 17.55 Svetovno srečanje madžarskih re-formatov - 18.15 Posel - 18.30 Brooklynski most - 19.20 Igre brez meja - 19.30 Dnevnik - 20.25 Malo mesto, madžarska serija - 21.05 Idealna priča, ameriški film - 22.45 Ponujam - 23.35 Jazz -0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.10 Mezoheki - moderno naselje, ki niti cerkve nima - 17.00 Družinski zdravnik - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 19.55 Domoznanstvo - 20.10 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.00 Dnevnik -21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin -21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Prometna varnost - 22.40Aliče, kanadsko-belgijski film -0.05 Gesta Madžarov OBVESTILA -14.00 ZA ZDRAVJE -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA P0-ROpILA.^,MURSKEM VALU -.17 ,OO.ŠPORT^17^ KRSCAKON, CEKRON PA Z MAFfELOF -18.15 BILO JE NEKOČ... -19.00 DNEVNIK RADIA SLO-19.30 MOJA MALA NOČNA GLASBA- 22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. TOREK: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.00 IZBOR PESMI TEDNA -06.10 VREME, CESTE - 06.25 OBVESTILA - 06.30 HOROSKOP- 06.45 PESEM TEDNA-06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ-07.30 INFORMACIJE V TREH JEZIKIH -07.45 LJUBLJANSKO ZVOČNO PISM0'-T8.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA - 08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK - 09.30 3X COUNTRY -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -11.15 MALI OGLASI -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK -13.30 POROČILA -13.35 OBVESTILA -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM.VALU -17.30 MAU OGLASI -18.00 NA NARODNI FARMI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 DA IN NE - 22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ SREDA: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 P0-ZDRAVIN NAPOVEDNIK-06.10 VREME, CESTE-06.25 OBVESTILA - 06.30 HOROSKOP - 06.40 DŽOUŽI NA OBISKU - 06.45 PESEM TEDNA - 06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ-07.30 INFORMACIJE V TREH JEZIKIH - 07.45 ZAGREBŠKO ZVOČNO PISMO - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA- 08.05 OBVESTILA - 08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MAU OGLASI - 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -10.15 NSTSNMV -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNF NE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK-13.30 POROČILA-13.35 OBVESTILA -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA- 16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.30 SREBRNE NITI -18.00 NAJLEPŠE ŽELJE S ČESTITKAMI IN POZDRAVI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 MURSKO-MORSKI VAL- 22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. ČETRTEK: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK-06.10 VREME, CESTE-06.25 OBVESTILA - 06.30 HOROSKOP - 06.40 MLADO JUTRO - 06.45 PESEM TEDNA- 06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ-07.30 INFORMACIJE V TREH JEZIKIH -07.40 KMETIJSKI STROKOVNJAK - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA -08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 09.00 MENJALNIŠK TEČAJI BANK - 09.15 SEDEM VEUČASTNIH -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -10.30 POLETNA REPORTAŽA -11.15 MAU OGLASI -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK- 13.30 POROČILA -13.35 OBVESTILA -15.30 DOGODKI IN ODMEVI - 16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.30 MAU RADIO/ADOLESCENTNIRINGI-ŠPIL-18.00 NAJLEPŠE ŽELJE S ČESTITKAMI IN POZDRAVI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 GEZA SE ZEZA- 22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. vestnik, 1. avgustajj^ 26 ronika Zgodilo se je Smrt pod traktorjem V nedeljo okrog 16. ure seje zgodila na lokalni cesti v Krplivniku med Hodošem in Domanjševci izredno huda prometna nesreča. Marjan Z. iz Adrijanec je vozil po omenjeni cesti traktor, h kateremu je imel pripeto prikolico za prevažanje živine, v kateri pa je tokrat sedel Jovo D., državljan ZR Jugoslavije. Med vožnjo po klancu navzdol je voznik izgubil oblast nad vozilom, zato sta se traktor in prikolica prevrnila ter pod seboj pokopala voznika in sopotnika. Končalo seje boleče: Jovo je na kraju samem umrl, Marjan pa je dobil posebno hude poškodbe in se zdravi v soboški bolnišnici. Nesreča nikoli ne počiva Ta ponedeljek okrog 1L ure se je zgodila v Rožengruntu pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah delovna nesreča, ki je teijala življenje komaj 4-letnega otroka. Domači so metali slamo z voza na skedenj, pri tem pa je eden izmed njih, seveda nehote, zadel z železnimi vilami domačega fantka in mu povzročil tako hude poškodbe, da je zaradi njih umrl med prevozom v bolnico. Puška, bomba, pridržanje Z operativno-komunikacijskega centra UNZ Murska Sobota so sporočili, da se je Anton B. iz Ključarovec v petek sprl s svojo svakinjo, še več: celo z malokalibrsko puško ji je grozil. Policisti, ki so prišli na kraj dogodka, so zasegli omenjeno orožje, našli pa so tudi ročno bombo. Menda je bila tista, s katero je svakinji grozil v maju. Judi bombo so policisti odnesli. Z njimi pa je moral tudi on, torej na »pridržanje«, saj se »ni mogel« pomiriti. Napisali bodo kazensko ovadbo. Grozil sovaščanu V petek ob 21.45 so lendavski policisti odvzeli malokalibrsko puško z naboji Jožetu H. iz Dolge vasi. Z njo je namreč grozil sovaščanu. Tako so preprečili morebitno streljanje. Ker za orožje ni imel dovoljenja, ga bodo prijavili sodniku za prekrške. V Z mopedom v osebni avto 67-letni Franc R. iz Savcev se je peljal z osebnim avtom Lada Samara in v Koračicah zavijal na levo z lokalne ceste na dovozno pot. V tistem hipu pa mu je pripeljal nasproti s kolesom z motorjem 38-letni Marjan Š. iz Pršetinec. Mopedist je trčil v prednji del avtomobila, padel v jarek in se hudo poškodoval. Vlomilec v Odrancih in Sr. Bistrici V noči s 23. na 24. julij je nekdo vlomil v šolsko poslopje v Odrancih, nato pa še v pisarno ravnatelja. Odnesel pa menda ni nič, le na stavbnem pohištvu in mizah je z nasilnim odpiranjem povzročil škodo v vrednosti 40.000 tolarjev. V nedeljo, 28. julija, med 13.30 in 18.00 uro (torej v času prireditve mlinarski dnevi) je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Srednji Bistrici in ukradel štiri zlate prstane, žensko pozlačeno uro, čekovno izkaznico in dva slovenska potna lista. V Savcih udarila strela V gospodarsko poslopje 62-letnega Stanka R. v Savcih (blizu Tomaža pri Ormožu) je udarila strela in zagorelo je poslopje, veliko 47 krat 13 metrov, v katerem so bili slama, seno in kmetijski stroji in orodje. Škoda znaša 4.500.000 tolarjev. Živino so rešili. Gorelo v Čemelavcih in Pečarovcih 24. julija ob 16. uri je na domačiji v Čemelavcih zagorela slama, zložena v leseni uti. Še ob pravem času so prispeli gasilci, tako daje škode le za 10.000 tolarjev. Do požara naj bi prišlo zaradi samovžiga. V noči s 24. na 25. julij (ob 0.45 uri) je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Pečarovcih. Vzrok in škodo še ugotavljajo. Stražnica je (za)gorela 25. julija ob 20.10 je izbruhnil požar v podstrešnih prostorih bivše stražnice v Gornji Radgoni, ki pa niso bili naseljeni. Zgoreli so: leseni strop, stenske obloge, električna napeljava ... Ogenj seje razširil še na hodnik. Škode je za 1.000.0000 tolarjev. Bila bi pa večja, ko ne bi hitro posredovali radgonski gasilci. Vzrok raziskujejo. Neroda pri traktorju Janez K., star 37 let, iz Maribora je prišel v Zgornjo Voličino in se »zagledal« v traktor. Tega je hotel spraviti v pogon, čeprav je držal v naročju 6-letnega sina Daniela. Ob zagonu seje traktor prevrnil, neroda se je lažje poškodoval, nič kriv sinček pa huje. Policisti so želi konopljo Ptujski policisti so nekako zaznali, da na vrtu stanovanjske hiše Stanislava K. v Senčaku pri Juršincih ne rastejo le rože, ampak tudi nekaj sadik indijske konoplje. Šli so pogledat, našli 65 sadik, jih poželi, lastnika pa bodo ovadili tožilstvu. Pri nas je gojenje konoplje namreč še vedno prepovedano, v sosednji Avstriji pa ne več. Š.S. Tekmovanje gasilcev sosednjih držav v Rakičanu Sodelovanje gasilcev se krepi V soboto je Gasilska zveza Murska Sobota pripravila že 10. tradicionalno tekmovanje gasilcev sosednjih dežel. Poleg domačih gasilcev so se ga udeležili še gasilci iz avstrijskega Gradiščanskega in Štajerskega, madžarski gasilci so prišli iz Žalske in Železne županije, hrvaški pa iz Medžimurske županije. Tekmovanje so organizirali v Mestni občini Murska Sobota predvsem zato, ker je bilo tudi prvo tovrstno tekmovanje leta 1970 v Murski Soboti. Tekmovanja se je udeležil tudi državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Miran Bogataj. Sodelovalo je več kot 70 enot. Med članskimi tekmovalnimi enotami v tekmovalni skupini A so bile najuspešnejša enote iz Sv. Jurija, Rakičana in Rogašovec. V tekmovalni skupini B so bile najboljše enote iz Murske Sobote, Markišavec in Moščanec. Med članicami tekmovalne skupine A so se najbolje odrezale tekmovalke iz Vadarec, Tešanovec in Šalamenec. Med gosti pa so bili najuspešnejši tekmovalci iz Vasvarja, Sbjtorija in Slovenske vesi. Pred tekmovanjem so pripravili razgovor o izvajanju sporazuma o obmejnem sodelovanju na področju reševanja in zaščite. Na njem so ugotovili dosedanje uspešno sodelovanje gasilcev iz štirih sosednjih držav in sklenili, da bodo storili vse, da bi se uspešno sodelovanje še nadaljevalo. Sklenili pa so tudi, da bodo ustanovili komisijo, v kateri bosta po dva člana iz vsake dežele. Komisija bo pripravila dva dokumenta, s katerima bodo poskušali sodelovanje še okrepiti. Prvi dokument bo o sodelovanju pri reševanju in zaščiti med deželami, katerega izhodišče bodo meddržavni sporazumi, ki so že podpisani. Drugi pa bo operativni načrt protipožarne varnosti med regijami. Komisija naj bi delo končali do konca oktobra. Državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Miran Bogataj je dejal, da je za krepitev celotnega sistema varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami še posebej pomemben del aktivnosti gasilcev. Italijan tihotapil Romunki Na mejnem prehodu v Dolgi vasi so v ponedeljek odkrili pod posteljo v kabini italijanskega tovornega vozila dve mladi Romunki. Očitno je, da ju je voznik nameraval skrivaj pripeljati v Slovenijo, morda tudi v Italijo. Kar na hitrico so vse napotili k sodniku za prekrške, nato pa ilegalki vrnili madžarskim mejnim organom. Š. S. Gasilci so tekmovali V tekmovanju z motorno brizgalno v trodelnem napadu za memorial Daniela Kreslina, ki ga je pripravilo PGD Dolnja Bistrica, so sodelovala društva iz Gornje in Dolnje Bistrice, Trnja, Črenšovec, Dolge vasi, Kruplivnika, Ljutomera iz dve desetini iz Žižkov. Prvo mesto je zasedla desetina gasilcev iz Ljutomera in prejela dva pokala: prehodnega in »trajnega«. Na drugem mestu so pristali gasilci iz Dolnje Bistrice, tretji pa so bili ga- silci iz Žižkov. J. Z. Gasilski prapor v Podgorju Od nastanka Gasilskega društva Podgorje v a-paški dolini je poteklo 90 let. V tem času se je marsikaj zgodilo. Ob pomembni obletnici so se odločili razviti gasilski prapor. Gasilski društvo Podgorje, ki mu od 1993. leta dalje predseduje Hinko Pukšič, ima bogato zgodovino. V zadnjih letih člani največ postore pri urejanju okolja, sicer pa se udeležujejo raznih tekmovanj. S pomladkom vred anes društvo šteje 90 članov. Na prireditvi ob razvitju prapora, ki se je je udeležil tudi župan Občine Gornja Radgona Miha Vodenik, so članom razdelili različna priznanja in pohvale. Potem je bila zabava s srečelovom. Bilo je zabavno in neke vrste krajevni praznik Podgorčanov in širše okolice. B. Macuh, fotografija: V. Novak kretne aktivnosti, kar pomeni, da bi se lahko tudi aktivno vključili pri pomoči v sosednji državi ob naravnih in drugih nesrečah. Tako kot večina Evropskih držav si je tudi Slovenija zadala za nalogo, da bi to področje sodelovanja uredili predvsem z bilaterar-nimi sporazumi. V Evropi najbrž še nekaj časa ne bo nobenega multilaterarnega sporazuma, vsa-kakor pa je znano, da nesreča, še posebej civilizacijska, ne pozna državne meje, zato smo v nekaj le- med drugim vključuje izmenjal' podatkov in zagotavljanje bojne pomoči v primeru narav®*" in civilizacijskih nesreč. Vendar pa doslej večjih državnih pomoči na srečo ni W potrebno, ampak smo sodili le ob vsakdanjih nesrečah,^ se zgodile na obmejnih območji Po razpadu političnih blokovs0 razpadli tudi številni varnostni^ stemi na Vzhodu, kar lahko M1 tivno vpliva tudi na varnost sosednjih državah, pri čemer m* ■ 8 »Sodelovanje gasilcev iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Slovenije je dobro organizirano in vsestransko. To ne vključuje le občasnih srečanj, ampak tudi kon- tih obstoja naše države podpisali ratifikacijo sporazuma z Madžarsko in Avstrijo, Italiji in Hrvaški pa smo dali pobudo za sklenitev takega sporazuma. Sporazum . , nevar”1' slim predvsem pesr^^n F mi snovmi,« je še „ ‘““L* Gasilci v Občini Gornji Petrovci Gasilci v Občim Gornji Petrovci n Kdo je zmagal v Košarovcih' . ... ___..... ... . ... .. in drugi^ij jo- Občinsko gasilsko poveljstvo Občine Gornji Petrovci je v nedeljo, 21. julija, organiziralo 2. tekmovanje gasilcev Občine Gornji Petrovci. Na dobro pripravljenem terenu v Košarovcih se je tako v gasilskih disciplinah pomerilo 14 članskih in 1 dekliška ekipa. Gasilsko društvo Križevci se je predstavilo s 3 članskimi ekipami, gasilsko društvo Gornji Petrovci z 2 članskima ekipama in 1 ekipo mladink, ostala društa pa so sodelovala s po 1 ekipo. Občinskega tekmovanja pa se žal niso udeležili gasilci iz Stanjevec in Lucove. Na tekmovanju, ki je nekako sklepni del preverjanja usposobljenosti gasilcev na območju občinskega poveljstva, so se najbolje odrezali člani 1. ekipe GD Križevec, drugo mesto so zasedli domačini, tretje mesto pa so osvojili člani 1. ekipe GD Gornji Petrovci. Pokale so prejeli tudi četr-touvrščeni člani 3. ekipe GD Križevci in petouvrščena 2. ekipa GD Križevci. Pokal je prejela tudi dekliška ekipa GD Petrovci, ki je v svoji kategoriji tekmovala zunaj konkurence. Huda delovna nesreča Zgodilo se je 25. julija v popoldanskem času v Spodnjern Kocjanu pri Radencih. Mirko Š. je na travniku nalagal krmo za živino na voz z gumijastimi kolesi, ki gaje imel pripetega k traktorju. Ker je imel pokošeno daljšo vrsto trave, je traktor s priklopnikom večkrat premaknil naprej. Pri zadnjem premiku pa je spregledalsvojega 4-letnega sina, ki je prišel preblizu levega kolesa voza in zgodila seje nesreča: kolo je zapeljalo čez otrokovo levo nogo in mu ga hudo poškodovalo (zlom). Umrl zaradi pretepa V mariborski bolnišnici je v soboto umrl 60-letni Stanislav S. iz Bratislavec. Klonil je zaradi posledic, ki ji je dobil nekai dni nrei med Gasilcem m o us^-^1 atko spregovori bčjnef brih uspehov zup nc Šlihthuber. obci% Naslednje 1^ v gasilsko tekmo Petrovcih. .rafti3 pretepom z 19 let starim Antonom M. iz Bodislavec, občina Juršinci. Vlomil v dolgovaško opekarno Nekdaj »cvetoča« dolgovaška opekarna (na opeko je bilo treba dolgo čakati) kaže klavrno podobo. V času med 19. in 29. julijem pa jo je nekdo le šel obiskat, če bi morda našel kaj uporabnega. Iz pisarne je sunil starejši računalnik znamke RGB 210, monitor in tiskalnik, s seboj pa je vzel tudi namizno svetilko. Škode je za 160.000 tolarjev. Huda nesreča na Cvenu V ponedeljek, 29. julija, okrog 6.45 je prišlo v zasebnem podjetju za izdelavo plastičnih izdelkov na Cvenu do delovne nesreče, v kate- Postrojenj gasilci v Košarovcih pred tekmovanjem. ,viC#-rise je hudo P^ S. izLjuto^rdg de|OvvOr^ blizu u^ai^PorabiH^6"1'ln so \ Za takn OseK.dase razkošno gra- Dominik Čolnik z materjo. dpisi in posvetila v spominski knjigi dvorca. Izhajati začne slovenski gospodar Kranjske Novice postanejo premalo vseslovenski časopis in štajerski domoljubi začnejo izdajati svojega Slovenskega gospodarja. Ime je izbral Čolnik, ki postane tudi najbolj marljiv dopisnik o dosežkih s področja vinogradništva in sadjarstva. teljem, ki so se ubadali z vzgojo slovenske mladine. Propagiral je sajenje murv in se ukvarjal z gojenjem sviloprejk. Poceni umetna svila, kfje prišla tedaj na trg, je bila vzrok, za propad projekta. anji. Potovanja in razstave Čolnik je želel postoriti več, kot človek zmore fizično in materialno. Sadil je tudi eksotične rastline, s katerimi je imel le stroške. S potovanj po tujini je vozil na posestvo mnogo novih pasem živine in perutnine ter okrasnih živali (pave, labode, pegatke golobe, osle, zajce). Vse to je veliko stalo. , „ x . Na posestvo je vabil tudi slovenske fante, ki so si želeli pridobiti znanje s področja naprednega kmetovanja. Čolnik je potoval na kmetijske razstave v Pariz, Gradec, na Dunaj V Gradcu dobi za razstavljeno sadje veliko srebrno svetinjo in tri leta zatem srebrno medaljo. Srebrno državno svetinjo je dobil leta 1871 na razstavi na Ptuju. Razstavljal je vse, s čimer so se ukvarjali na njego-vem posestvu. Na razstavah do- povsem uničil zob časa. skem poslopju ga porine v dolgove in leta 1880 pride posestvo na dražbo. Domoljubno delovanje Na volitvah 1861. je Čolnik med drugimi kandidiral za deželni zbor v Gradcu. To je bilo za takrat komaj 31-letnega posestnika veliko priznanje. Zaradi premajhne podpore med ljudstvom ni zmagal. Z ustanavljanjem čitalnic so potem želeli narodnjaki izobraževati slovensko prebivalstvo. Čolnik sodeluje na Besedi v Ljutomeru ob tisočletnici bivanja sv. Cirila in Metoda v Panoniji in je sopobudnik za ustanovitev Slovenske matice 1864; postane njen poverjenik za dekanijo Lenart. Naročnike na strokovne knjige, ki jih je izdajala Slovenska matica, je imel po Slovenskih goricah in tudi v Prekmurju, vse do Lendave ter po Goričkem. Narodno delo mu je vzelo veliko časa in moči. Šel je tako daleč, daje k nji glosam dovažal naročnikom. Čolnik je imel v svojem dvorcu v Drvanji knjižnjico, v kateri je bilo še leta 1893 (v letu njegove tragične smrti) tri tisoč slovenskih in nemških knjig. Žalostni konec Zapisal sem že, daje prišla Čolnikovina na dražbo. In umre mu žena Ana. Družina se mora preseliti v Benedikt in otroci počasi odvandrajo po avstroogrski monarhiji s trebuhom za kruhom Dominik Čolnik išče službo, a je ne dobi. Tone vedno nižje, hodi po Benediktu, živi kot go-stač. Ljudem zdravi živino in uspešno zdravi celo ljudi z zdravili za živino. Prebiva v Ženjaku pri Benediktu in nazadnje v zidanici v Štajngrovi. Njegov rokopis o sortah vinske trte postane ovojni papir za tistega, ki po njegovi smrti poceni kupi njegovo skromno zapuščino ... In tri leta po Čolnikovi smrti je pisalo v Slovenskem gospodarju: »Zvečer 21. decembra seje sešel še z znanci in bil v neki vinski kleti prav Židane volje. Ko pa seje pozno ponoči vračal v stanovanje, gaje pot vodila mimo odprtih vrat, ki so bila navadno zaprta, in so vodila v globoko klet. Čolnik je tako nevede zašel na stopnišče, padel in se pri tem ubil.« FRANČEK STEFANEC državnih in cerkvenih praznikih (od 5. do 21. ure). Domov pa lahko odneseš dva krapa, večja od 30 centimetrov, ali dva amurja, daljša od 50 centimetrov, enega smuča ali pa dva do tri kilograme drobiža. V zadnjem času pa na to jezero prihaja vedno več avstrijskih ribičev, ki hodijo namensko hranit ribe, čez nekaj časa pa je pri ulovu viden uspeh. Iz vode so že potegnili ribe, ki so bile težke tudi do 20 kilogramov. Zanimivo pa je to, da se ti avstrijski ribiči z ribami le poslikajo, sijih ogledajo, potem pa jih vrnejo v jezero. Tekst in fotografija: ANR Podobe z našega podeželja Sto let stara lepotica Četudi zakonca Štefanija in Friderik Dvoršak iz Spodnjega Porčiča pri Lenartu nimata otrok, se trudita z delom na polju in v hlevih, kot da bi imela kopico dece. Gospodar Friderik, ki se približuje 70. letu, torej ni več rosno mladje zbral celo toliko volje in moči, daje sam prebarval pročelje stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, pri 100 let stara lepotica. Prenovil jo je sam gospodar in pazil, da je ja taka, kot je bila nekoč, ko jo je dal zgraditi dedek. tem pa pazil, da ni nič delal po svoje, ampak je uporabil take barve, kot so bile pred dobrimi 100 leti. Hišo je dal zgraditi njegov stari oče Jakob. Hiša je znova dobila tudi polkna. Še več: okrog hiše je lesena ograja iz navpično postavljenih lesenih lat. Dvoršakova redita 20 glav goveje živine. Živali niso ves ljubi dan privezane v hlevu, ampak jih proti večeru spustita na ograjen pašnik, ki je okrog grunta. Tudi ostala zemlja je v bližini stanovanjsko-gospodarskega poslopja, kar seveda precej poceni pridelavo. »A kaj, ko pa je pitance tako težko prodati!« je potarnal Friderik. Fotografija: Š. SOBOČAN 28 vestnik, 1. avgustajj^ motorna vozila HONDO Civic, 1,5 GL, dobro ohranjeno, prodam. Staneta Rozmana 4, Murska Sobota, tel:'31 881.m8691 RENAULT 5, dizel, letnik 1991, prodam. Narcisna 11, Dokležovje. m8707 ZASTAVA 101 letnik 1987, prodamo. Tel.: 42 474 dopoldan, popoldan Mladen Čovran, Lendavska 35/a, NE Sobota. m871O PEUGEOT TALBOT SOLARA GLS, malo rabljen, garažiran, prodam. Te!.: 32 112. m8713 BT 50S. ugodno prodam. Tel: 82 600. m8721 TOVORNI AVTO ZASTAVA 50/8. letnik 1984. v celoti obnovljen, prodam. Tel.: 43 390. m8722 NISSAN MICRA, letnik 1987, prodam. Tel. 43 390. m8723 DVA VLAČILCA, en kiper, en kaso-nar, in kamion cisterna ,80001, ugodno prodam. Tel.: 069 70 208. m8737 DIANO 6. letnik 1977, registrirano do 12.7.1997. prodam za 1200 DEM. Franc Gjerek, Cvetkova 23, M. Sobota. m8747 ZASTAVO 128 Skala 55, letnik 1988, prevoženih 69000 km, registriran do jan. 1997. prodam. Tel: 51 466. m8748 RENAULT 5 GTS. rdeče barve, letnik 1989, registriran april 1997, prodam. Tek 41409. m8749 OPEL KADET 1,2, letnik 1982, prodamo. Tel.: 48 637. m8768 OPEL OMEGA 2,0i, letnik 8.8.1990, prodam. Tel: 72 090. m8770 CITROEN AX TRS. črne barve, jetnik 1991, registriran celo leto, prodam. Tel: 81 964, po 14. uri. m8773 MOTORNO KOLO GILERA CX, letnik 1993, zelo ugodno prodam. Tel.: 24 634. m8778 OPEL VECTRA 1.6i GL, letnik 1992, prodam ali zamenjam. Tel: 61 623. m8779 KAAVASAKI GPZ 500S, letnik 1994, dobro ohranjen, prev. 4500 km, prodam. Monika Markoč, Dolnji Slaveči 50a, tel: 53 060 m8789 ZASTAVO 101 konfort, letnik 1980, dobro ohranjena, registrirana do 28. februarja 1997, prodam. Tel.: 26 076.po 15. uri. m8794 ŠKODA FAVORIT letnik 1990, ZASTAVO 101, letnik 1989 ter več JU-GOTOV, prodam. Rogašovci 6, tel: 57 171 in 57 330. m8796 GOLF JX BISTRO 1.3, letnik 1988, dobro ohranjen in dodatno opremljen, prodam. Tel: 46 221. m8802 MINI MORIS dobro ohranjen, prodamo. Tel.: 46 592. ali Gradišče 27. m8809 živali KRAVO mlado, brejo, 8 mesecev, prodam. Kovačec, Gornji Petrovci 42. m8730 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Nemčavci 34. m8733 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Ogled v Motvarjevcih 21, Janko Viktor, informacije na tel: 65 063. m8734 KRAVE, po izbiri prodam. Dolga ulica 82, Moravske toplice. m8736 ZAJCE za zakol, očiščene ali žive, prodamo. Petanjci 11, m8739 TIARA, d. o. o. POSREDNIŠKA HIŠA (nepremičnine) HIŠE V M. SOBOTI ali okolici kupimo tel. 21 156 IŠČEMO STANOVANJA za podnajem tel. 21 156 HIŠE v okolici LENDAVE prodamo Tel.: 21 156 HIŠE V M. SOBOTI in ČERNELAVCIH naprodaj. Tel.: 21 156 HIŠO V SEBEBORCIH ugodno prodamo Tel.: 21 156 PONUDBA TEDNA! NAPRODAJ APARTMAJI V MORAVSKIH TOPLICAH Tel.: 21 156 KRAVO, brejo, prodam. Kapca 107, tel.: 76 334. m8740 BERNARDINKO, čistokrvno, staro 10 tednov, prodam. Tel: 063 461 227. m8745 MLADIČA NEMŠKEGA OVČARJA, starega 8 tednov, prodam. Tel: 48 361. m8772 KRAVO staro sedem let, osem mesecev brejo, prodamo. Tomšičeva 8, Rakičan. m8776 KOZE, breje, kozličke ter dva kozla, prodam. Tel: 49 168,m8781 TELICO plemensko kontrola A in kravo, kontrola A ter avto Fiat 126 P, neregistriran, vozen, ugodno prodamo. Tel.: 82 804. m8791 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme novi hisex in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo. uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje. Farma pri mostu , d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic 10 % popusta ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel. 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel. 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel. 49 025 in Bistro Huber, Grad, tel. 53 168. MLADE NESNICE ,tik pred nesnostjo, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel. 72 292 in pri Francu Movrinu, Petanjci 98 c, pri mostu, tel. 46 505. Na vsakih 10 ena zastonj. m6005 posesti D I Lb d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA STAREJŠO HIŠO na lepi lokaciji v Kruplivniku, kovaško nakovalo in »kemp« WC, nerabljen, ugodno prodam. Tel.: 22 232, po 18. uri. m8404 STANOVANJSKO HIŠO staro tri leta, montažno velikost 10 x 10 na mirnem kraju v Mali Polani, prodamo. Informacije po 11. uri na tel.: 32 353 Balek. m8696 NJIVE v okolici Rakičana vzamem v najem. Tel: 23 609. m87OO 8 AROV VINOGRADA, starega 8 let z vinsko kletjo in pripadajočo opremo, v Lendavskih goricah, prodam. Tel: 75 662. m8705 NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Murski Soboti, do 300 DEM. Tel: 75 591. m8706 PRITLIČNO STANOVANJE, veliko 90 m2, prodam najboljšemu ponudniku. Tel: 46 161. m8712 STANOVANJSKO HIŠO z možnostjo poslovnega prostora (stanovanjski del 190 m2 in poslovni prostor 40 m2) v Bakovcih, prodam. Tel: 43 273. m8718 DVOSOBNO STANOVANJE, lepa mirna lega v Murski Soboti, prodamo. Tel.: 21 040. m8744 HIŠO s poslovnim prostorom v Bakovcih prodam ali zamenjam za hišo v M. Soboti. Tel.: 23 947. od 14. - 16 ure. m8757 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem ter sadovnjak 42, 85 arov, prodam, cena po dogovoru. Lipovci 228, tel: 061 754 435, po 15.8. m8758 LOKAL in trisobno stanovanje, prodam. Cena po dogovoru. Tel: 72 090. m8769 STAREJŠO HIŠO z delavnico v Murski Soboti, prodam. Inf. petek, sobota in nedelja na tel.: 21 651. m8784 DVOSOBNO STANOVANJE na Lendavski 45/b, južna lega, centralna, toplovod, kabelska, prodamo. Tel.: 32 548. m8793 STANOVANJSKO HIŠO v Lendavskih Goricah, z 9 ari dvorišča in sadovnjaka ter 8 arov vinograda, prodam. Tel: 0602 83 490. m88OO IŠČEM enosobno ali eno in pol ali dvosobno stanovanje v okolici Murske Sobote. Tel: 48 666. m8805 kmetijska mehanizacija TRAKTOR LMT 533 prodam. Tel: 53 174. m8699 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tel: 53 223. m87O3 TROBRAZDNI OBRAČALNI PLUG in podrahljač prodam. Tel: 53 052. m8726 SILOKOMBANJ SK 80 prodam. Por-dašinci 16. m8728 CISTERNO CREINA, 17001, starejši letnik, prodam. Tel: 49 010. m8735 SILOKOMBANJ VIHAR 80 prodam. Rakičan, Panonska 34. m8742 SAMONAKLADALKO po zelo ugodni ceni, prodam. Tel: 69 603. m8752 OBIRALEC KORUZE SIP Tornado, traktor IMT 577 in traktor 542, prodam. Tel.: 71 315. m8764 ŽITNO SEJALNICO OLT prodam. Štibler, Lukavci 49, tel: 87 722. m8775 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 830, 30 KM, dobro ohranjen, prodam. Tel: 48 278. m8788 ČISTILEC ŽITARIC, »BINT« prodam. Tel: 45 045. m8798 SAMONAKLADALKO, dobro ohranjeno, prodam. Tel: 60 196. m8801 razno AVTOMATSKI STROJ za izdelovanje plastičnih lončkov in škatlic, za maslo, sir, marmelado in med, prodamo po zelo ugodni ceni. Tel.: 064 77 806. m8688 VINO, šmarnico, prodamo. Tel.: 72 295. zvečer. m8697 VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: mlinček, likalnik ali radio. Tel: 062 221106ali 062 631 4. avgusta mineva deset let, odkar si nas zapustil. Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a vendar polno lepih spominov nate. Tvoji najdražji ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 71. letu zapustila draga mama, mamca, tašča, prababica in teta Kristina Škafar iz Odranec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem ter Pogrebništvu Ferenčak. Vsem skupaj - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 91. letu je umrl dragi oče in dedek Dani Kohek iz Trnja Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Posebna hvala dr. Štefanu Horvatu, pevcem, g. župniku, ga. Ančki Čurič za besede slovesa ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinova Jožef, Franc ter vnuki. 164, po 16. uri. m8711 PREKLICUJEM veljavnost spričevala o končani OŠ za šol. leto 1985/86. izdanega 15. 6. 1986, št. 78/86. Cvetka Buzeti, Mladinska 52, Bakovci. m8714 RAČUNALNIK 486 DX2 66. 430 HDD, 4 MB, z glasbeno kartico, igrami in programi, prodam. Tel: 53 154, Kristjan. m8720 PREKLICUJEM veljavnost spričevala III. letnika SETUAS M. Sobota, izdano leto 1995. Mojca Časar, Martjanci 18/č. m8731 POSODIM do 1000 DEM. Garancija čeki, obresti po dogovoru. Tel.: 27 174, m8738 VOJAŠKI ŠOTOR, 5 x 5 x 2,60. prodam. Cena 1200 DEM. Gyula Traj-ber, Dolga vas 144/d, 9220 Lendava. m8741 ŠTEDILNIK, dodatni kuhinjski, APN 6 in gorsko kolo vse dobro ohranjeno, prodamo. Tel.: 41 542, m8743 DVE PREŠI, znamke VASLIN 2500 I, gater žago, premer jarma 95 cm, ce-pilko, širina kolupov 100 cm, porav-nalka s krožno žago, ledinek, gliser z motorjem Johnson 35, prodam. Tel: 42 723. m8746 SEME stmišnega ohrovta, 200 SIT za kg, prodam. Franc Marič, Rankovci 31. tel: 46 193. m8755 500 I VINA šmarnice po 90 SIT, prodamo. Dobrovnik 7 ali tel. 79 469. m8762 ŽAGO za žaganje drv z 8 kw motorjem, s 3000 obrati, znamke SEVER, skoraj novo, ugodno prodam. Robert Novak, Cvetna 5, Bakovci, tel: 43 048. m8765 VERTIKALNI MIZNI REZKAR za les, os fi 30 mm, prodam. Tel: 81 404. m8774 VINO, laški rizling, prodam. Tel.: 76 700. m8785 PRIKOLICE za osebni avto, nove z Vsi so dosegli svoj cilj, le jaz ga nisem dosegel... Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju sem legel Le zakaj? V SPOMIN Števeku Horvatu iz Hotize dvojnim vzmetenjem in amortizerje, prodam ali izdelam po naročilu. Pe-čuh. Stara ulica 8, M. Sobota, tel.: 24 679. m8786 VARNO in ugodno naložimo vaša finančna sredstva Apollo 13 - finančni inženiring. Tel: (069) 21 872,27 31 1. m8787 RAZTEGLJIVI KAVČ (160 x 190) s predalom in pralni stroj Gorenje .star 6 mesecev z vsemi programi, ugodno prodam. Tel.: 31 749. m879O SLAMOREZNICO, malo rabljeno, domače vino jurko ter domače žganje sadjevec prodam. Tel: 70 324. m8799 KORUZO, luščeno in na storžih, prodam. Gradišče 62. m8803 BUČNO SEME, golice, odkupujemo. Tel: 48 075. m8804 delo do strežbe zaposlimo takoj. Tel:" 650. m8713 DEKLE za varstvo otroka v tujini®^ mo. Tel.: 77O57.m87J6 IŠČEMO ambiciozne in resne sodd1 vce za samostojno delo na vašem po dročju. Informacije na tel: 2621's 27 817. m8725 KUHARJA za delo v gostišču zaposlim. Tel: 062 610 592. mS721 ZAPOSLIMO dekle v strežbi, i^' ba ni potrebna, stanovanje in M pri hiši. Tel: 42 302. m8777 storitve VOZNIKA z E-kategorijo zaposlimo. Panonska 8, Odranci. m8693 NATAKARICO, kv ali priučeno, lahko pripravnica, zaposlimo za nedoločen čas. Panonska 8, Odranci. m8694 ZAPOSLIMO mlado dekle za delo v strežbi. Okrepčevalnica Pinki, tel: 71 055. m8701 NATAKARICO ali dekle z veseljem FARMA OVSENJAK iz Mlajtinec prodaja kokoši nosnice za zakoi ali za nadaljnjo rejo po 180 sit za eno kokoš. Ob nakupu 10 kokoši dobite dve zastonj. Ponujamo Mi Mične testenine in sveža jajca po zelo ugodnih cenah. TEL: (069) 48 187 EURO VLEČNE KLJUKE n vozila, prodaja in montaža po < mh cenah. Tel: 062 691 426. NUDIM inštrukcije iz nemški zika. Tel: 21 427. m8771 ROLETE Z MONTAŽO od < 4000 SIT m2, žaluzije od 2800- . SIT m2, lamelne zavese 3500 SV m8780 FRIZERSTVO PICOLO, Prež*^ Murska Sobota, se priporoča s s’J ugodnimi storitvami: »trajna* 4000 SIT, »vodna« 1000-500 S• , frizura 1500-2000 SIT. Tel: ' m8782 Že eno leto v tihem grobu spiš’ a v srcih naših vedno še živiš. Na grobu, kjer svečka zate god in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi- V SPOMIN . Žalosten in boleč je spomin na avgust, ko je nas za vedno zapustil naš dragi Leopold Šinko iz Gederovec Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem gr0^’ prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji’ ZAHVALA doumeti-Pretreseni in strti od bolečine ne morem zapUstil n nas je komaj v 30. letu mnogo prezgodaj ljubi sin, brat, stric in neča Branko Podlesek iz M. Črnec 31 ..nujen10 vS S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahVceIIli ki s°/ sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan ajj c^' v teh težkih trenutkih stali ob strani, sveče in nam izrekli sožalje ter pokojnika pot’-. številu pospremili na njegovi mnogo preč ^vljenl8 vsem, ki so Branku v zadnjih trenut ’ kakorkoli pomagali-- celotn6 Iskrena hvala Brankovim sodelavcem ^ya|a kolektivu Mura - Tovarna moških ob a^anijjve b6 Vidinim sodelavcem ter govornicama za „rebn>0 slovesa. Prisrčna hvala g. duhovniku za P ojig pevcem za odpete žalostinke in |Ojce Tišino. Lepa hvala Internemu oddelku pam1-za medicinsko pomoč ter Pogreb n’ , Še enkrat vsem iskrena ‘^0’’* Žalujoči vsi, ki smo ga imeli neti 1 ■ avgusta 1996 29 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ateka, moža in zeta Zvonka Kotnjeka ls reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, se oni, sodelavkam VVZ iz Lendave in znancem za Pos h izrečeno sožalje, cvetje in sveče. no se zahvaljujemo dr. Petkoviču za vso skrb v času 0 ezni in nečakinji Martini Mlinarič za odigrane Žal ' - - žalostinke ob zadnjem slovesu. uJOci-. žena Vida, hčerki Nataša in Katja ter tašča Mancika. Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vedno vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in drobne svečke ti v spomin gorijo. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni a ostala je praznina, ki hudo boli. Bol V SPOMIN Poletn- 'vecen ho ostal v naših srcih spomin na vroči Usod' an’ hoje toliko prezgodaj kruta a zaradi težke bolezni iztrgala iz naše sredine dragega skrbnega moža, očeta in dedka Mirka Vrbajnška iz Bunčan ^Valavsem .. lep0 m. Kl se ga spominjate s cvetjem, svečko ali z ls'ijo postojite ob njegovem preranem grobu. alujoči tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Dan, ki prihaja, se nam zdi daljši od let, ki so minila. ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živel, nas je v 85. letu zapustil naš najdražji mož, oče, dedek in pradedek Jožef Nemec iz Filovec 40 , ža]0 “"'rini, J V src'h se zahvaljujemo vsem sorodnikom, P^ojnjJ6^001’ znancem in prijateljem, ki ste dragega , ^aše, e p?sPrem i li k večnemu počitku, darovali za Zr^U z etje’ sveče in nam izrekli sožalje. Hvala g. Z“°ta Bog1P0§rebni obred, pevcem cerkvenega °Jina, govorniku KS Filovci, in Pogrebništvu lfena Jurič iz Beltinec. a zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka v Rakičanu ''sem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 40. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in teta ^ja Casar-Tršavec ^trehovec 57, stanujoča v Krškem So in, iia^P^dnik ° e^’n° v srcih se iskreno zahvaljujemo daro V ^žkih^t'11' botrini, sosedom in prijateljem, ki ste halj vence enutkih P°magali- nam izrekli sožalje, Set . ’ Cve^e> sveče, darovali za svete maše in Po/i se zahv r vežico. • ®rebnjjtvua Jujemo g- župniku, pevcem, govornici, ’anfi in vsem, ki ste jo pospremili k ^luj,.. večnemu počitku. 'UlOž p,, hčerka Tadeja, mama, oče in brat z „ družino Orehovci, 25, julij 1996 Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat, dedek in sorodnik Franc Godar iz Doliča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi In ko leže pod gomilo ali misli, čuti kdo, kaj je mislilo, čutilo v jami zdaj srce hladno. Jožef Volf roj. 28. 6. 1907 iz V. Polane 156 - Marof * Hvala g. dekanu za pogrebni obred in govor, hvala društvu upokojencev za besede slovesa, cehovskemu društvu in pevcem za odpete žalostinke, posebna zahvala družinama Prša in Gelt ter Pogrebništvu Ferenčak in vsem, ki ste ga pospremili k poslednjemu počitku. Žalujoči: družina Ignaca Graja iz Sr. Bistrice in vsi, ki so ga imeli radi Sporočamo žalostno vest, da nas je tragično zapustil dragi sodelavec Jože Debelak iz Tišine Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci Servisa RTV-aparatov, montaža, Vili Žižek Murska Sobota Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; al' dneva ne pove nobena prafka. (F. Prešeren) 7AVNMA V 54. letuje nenadoma umrl naš nenadomestljivi mož, oče, nečak in sorodnik Rudolf Vukan iz Puževec Ob njegovi prezgodnji smrti smo dolžni izreči javno zahvalo - vsem ki ste nam na kakršen koli način pomagali _ Posebna hvala vsem cenjenim zdravnikom in osebju bolnišnice v Rakičanu, ki so ga s toliko človeške topline skusali ohranit, pri zivljen u. Hvala vsem, ki ste ob neizprosnem spoznanju resnice z našo družino delili boleče pričakovanje do konca. S hvaležno žalostjo smo sprejeli vso darovano cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene ter pisna m ustna sožalja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, osebnim in družinskim prijateljem, kolektivu ŽVZ Murska Sobota, rejskemu društvu P Bodonci in vaščanom Beznovec, Bodonec in Zenkovec, gasilcem vsem dobrim sosedom, vaščanom m ostalim okoličanom za vso pozornost in pomoč ter tako množično a i S niegovem pogrebu. Spoštljivo zahvalo izrekamo kn g Ecu za lep cerkveni obred, pevcem za odpete d“X K"™ «■ besede slovesa, g. Marušiču za odigrano Tišino ter Pogrebništvu Banfi. C neizmerni žalosti: žena Vilma, sin Boris s Karmen, teta Irena z možem in Ostalo sorodstvo V SPOMIN ja sta minili 2 leti, odkar je umrla naša draga tašča, babica in sestra Karolina Vukan roj. Flisar iz Puževec Hvala vsem, ki seje spominjate. Kv/ njeni. Že leto dni te'črna zemlja krije, v gomili tiho, mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 27. julija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija Špilak iz Rožnega nas. 42 M. Sobota Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Solze se nam ne morejo posušiti, tudi ran ne ozdraviti, ker tebe nam ne more nihče več nazaj vrniti. V SPOMIN 3. avgusta bosta minili dve žalostni leti, ko nas je tragično zapustil dragi mož in oče Emil Gomboc iz Mačkovec 38 Zelo boleč je spomin na ta dan, ko si za vedno odšel od nas. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Globoko žalujoči: žena Emilija, hčerki Sandra in Sabina Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in "" II" \ r rs,1Pr ’ ki jo n' predPisano in določeno tehnologijo vzreje 'i5 izv aja|e„ Porablja že doslej v svojem proizvodnem pro-$ ^Je^bo pro- 6 Sa^P^bn-^t^dnega programa vzreje perutnine bo sk-Sn ?ni .?0Peracijska pogodba. I Mar ।e iud; ahko kupi tudi več hlevov. Pod n0,?P|eksen nakup nepremičnin iz tega razpisa, Polov6'11, da Je predmet nakupa funkcionalna ce-Prini ^Pieksa6 kompleksa ali funkcionalna celota južne r^l°?na ludi dejavnost, ki je zunaj kriterija iz iho^zpisa. th'0^^4 fUnkciGte^es za nakup različnega števila hlevov bodo 8 yev. ^eje v na a na zemljišča naknadno, na dražbi pa bodo ibfrast ravi' ki bodo predstavljale osnovo za odme-^M^nica, Q^ni objekti - dovozna cesta, plinska postaja, ^'Oh^nav^Pnejo ■ Z garderobami, črpališčna postaja in vo-ku° ’2Po|n- Pa h|evS Prodajo last vseh kupcev v sorazmernem Iv za v' vseh nV S !unkcionalnimi zemljišči. ■Pht 4 Pektin n P°8°jev iz 1. do 7. tč. je možno kreditiranje bRA>o emičnin iz 'e jnvne dražbe. Ne f *bo je ^n^kln?6 v Doh^11 ?gied vseh nepremičnin na lokaciji ■ a°seba j. r°\niku po poprejšnjem dogovoru. 8- Geza Maček, dipl. inž. agr., tel. št. (069) Dober nakup od 25.7. do 10.8/96 Počitnice so razposajenost, veselje in avanture. Prav zato, vam v vrhuncu le teh, med mnogimi izdelki po posebno ugodnih cenah, nudimo tudi dobrote vseh vrst in veliko izbiro sladoledov priznane blagovne znamke. Nakup v Mercatorja je Mer nakup! navadni in kokos 147,00 Baby pana kornet z okusom kakava 609,00 kg Mercator Emba i CoppaYofru 171,00 1 sladoled v lončku d*", . - UGODNO Desertni preliv za sladolede, sadne solate, pudinge, palačinke in druge sladice. Chiacciolo 68,00 ledena lučka Zaradi različnih "živih" barv in izbiro okusov jo imajo posebno radi najmlajši. zadovoljen Cioko 129,00 Kadar vam je vroče in kadar bi nekaj malega pojedli, si izberite "sendvič" sladoled! Granulata 115,00 lučka z okusom kakava Drugo tekmovanje oračev za pokal Ščavniške doline v Terbegovcih V Budincih je bilo srečanje krajanov Od oldtimerjev do najsodobnejših strojev vnici Slavko Mihelič in Radenci Jože Toplak. Oba sta sedla na traktor in pokazala, da znata ob županovanju tudi orati. Po končanem delu prireditve, ki se je odvijala na njivah v Terbegovcih, se je prireditev selila ob gasilski dom na Stari Gori. naj točk v Sloveniji Spoznajmo se V prekrasni sončni nedelji se je na njivah Andreja Vuka in Franca Zamude v Terbegovcih odvijalo že drugo tekmovanje oračev za pokal Ščavniške doline, ki sta ga organizirali SLS - Kmečka zveza Sveti Jurij ob Ščavnici in Pomurska kmetijska svetovalna služba. Tekmovanja se je letos udeležilo le sedem tekmovalcev. Pred tekmovanjem so organizatorji pripravili bogat prikaz oranja na stari način. Premogli so le enega Samega konja, ki je vlekel kmečki plug in prikazal, kako so orali, ko še ni bilo traktorjev. Nato so brazde zaorali s starimi traktorji, ki so vlekli-pluge, ki so jih v preteklosti vlekli s kravjo, volovsko ali konjsko Med tekmovanjem oračev je na drugi strani Velike njive potekal prikaz uporabe najsodobnejših naprav in strojev za obdelavo tal pred setvijo. Posebno pozornost je vzbujal način setve brez oranja tal. Tekmovanje pa ni minilo brez politikov. Med njimi so bili dr. Stanko Busar z ženo Vero ter župana občin Sveti Jurij ob Šča- Čeprav je Slovenija majhna, jo prav gotovo premalo poznamo, posebnega so recimo kraji, ki ležijo najbolj severno, južno, vz zahodno v naši državi. In Prekmurje se ponaša kar z dvema naj -ma. , p mgljv Kmalu po osamosvojitvi leta 1991 so si domačini iz va?!. Beli Krajini na Dolenjskem, ki leži najjužneje v Sloveniji. srečanje krajanov naj... točk v naši državi. Vsekakor je b“a miva pobuda. Minulo soboto so bili na vrsti za organizacijo z naslovom Spoznajmo se ‘96 prebivalci najsevernejšega kraj ' Budinec na Goričkem, ki so povabili v goste poleg domačin omenjega Damlja še krajane Pinc (najvzhodnejša točka Slo > $ Robidišča (najzahodnejša točka). Predtem so v Budincih P vaško-gasilski dom, uredili okolico in »zrihtali« cesto do PrI. tudi tako da je bilo vse videti v najlepšem redu. V goste so po predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki pa nl ti. Delegacije iz vseh štirih naj... krajev pa je sicer najprej sPr Lli^ Občme Šalovci - Hodoš Abraham Aleksander, nato so si og ^jn tve.io ovišče Kompas v Peskovcih, obrat semenarne r ja Hodi su, mejni prehod Hodoš - Bajansenye in cerkev sv. Dolencih. Kulturno-zabavno druženje pa so imeli priva Ijni domu v Budincih, kjer se je vsaka vas predstavila tudi s Poletna akcija Oča so orali le z eno konjsko močjo. Oranje z oldtimerji je vzbujalo največ zanimanja med obiskovalci. Tu so ob kulturnem programu, ki so ga pripravile ljudske pevke TD Sv. Jurij ob Ščavnici, podelili priznanja, pokale in nagrade tekmovalcem. Prvo mesto je dosegel Franc Štuhec iz Belehnečic, drugi je bil Ivan Belec, starejši, iz Čakove, tretji Ivo Belec, mlajši, iz Čakove, četrto pa edina sodelujoča ženska Marija Rozman iz Terbe-govec, ki je v preteklosti že sodelovala na takratnem državnem tekmovanju oračev v Prištini. Besedilo in fotografija: Ludvik Kramberger vprego. Kljub častitljivi starosti so traktoiji vlekli plug in obračali zemljo. Z obračalnim plugom je na traktorju z letnico izdelave 1932, znamke Kramer, oral Franc Belšak s Stare Gore, s traktorjem Deutz. letnik 1939, je oral Branko Verbošt z Grabo-noškega Vrha, svoj vlečni traktor znamke Svoboda iz Češke, letnik 1944, z železnimi »ragasti-mi potači« je po njivi poganjal Anton Klemenčič. S svojim nenavadnim, starinskim izgledom je vzbujal pozornost številnih obiskovalcev. ima najlepše Angela Smodiš iz Melinec! Če mislite, da ima kdo še lepše rože ali pa menite, da so ravno vaše lepše od Smodiševih, nam pošljite fotografijo rož na oknih ali pa nam vsaj pisno sporočite naslov domačije, da bomo pri- Ampak, dragi moji, pri kateri hiši šli fotografirat. Rože, rože ... Fo-imajo najlepše rože? Trdim, da tografija: Š. Sobočan Rože zate, rože zame, rože za vse dobre ljudi! Živimo v pokrajini, kjer veliko damo na rože; z njimi krasimo naše bivalno okolje. Najdemo jih v stanovanjih, na dvoriščih, na gredicah, ob cesti, predvsem pa na oknih. TL' ' Domačini so se predstavili z otroško folklorno skupino (OŠ j mladima pevkama (OŠ Šalovci), cerkvenim pevskim zborom Dolenci in ljudskimi pevkami iz Budinec. turnim programom. Toliko ljudi - Budincih jih štejejo le amkaj ze dolgo ni bilo; in najbrž je bilo to srečanje za J prijeten m zanimiv dogodek. , (iF Besedilo in Moja domača banka /O Pomurska banka . Murska 5 j m Posebna ponudba: • Računalnik VEGA: 142.990 SIT + p. d. procesor Pentium 100, 1.3 Gb Ouantum, 8 Mb RAM, CD NEC 4x, SB 16, zvočniki 120W, 1 Mb gr. kartica, 3.5" monitor AD114", tipkovnica, miška. 2 leti garancije. • Internet vstopne točke Mesečna naročnina znaša 1500 SIT (vštete 3 ure), vsaka nadaljnja ura 180 SIT (33.6 Kbps). Spoznajte kakovostne sire z znakom Ljutomer, Kolodvorska 10 Za prijetnejše in lahkotnejše poletne dni je poskrbel tudi novi izdelek iz ljutomerske sirarne -SENDVIČ SIR. SENDVIČ SIR je topljen sir v lističih, polnega in bogatega okusa, primeren tako za pripravo običajnih kot tudi top ih sendvičev in toastov; hkrati pa ga lahko ostrežemo tudi k mnogim narezkom. Zaradi svoje embalaže je primeren tako za gospodinjstva kot tudi potovanja, izlete in piknike. SENDVIČ SIR - rezina polnega okusa! • Akcijska prodala matričnih tiskalnikov EPSON q - Laserski tiskalniki PANASONIC KXP - 6500, 600(1200) dpi ... 79.900 SIT + p. d. KXP - 6150, 300(600) dpi ... 59.900 SIT + p. d. ačunalniška hiša svetovnih imen MarkiSavska 10 Obrtna cona fal. * fak»: 27155 Tiskalniki HP In EPSON, monitorji EIZO, Sony, ADI, skenerji, potrošni material... iviciijainiSM ivcaj i uniuiant. .. 7. 1996 od 10.30 ure. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 00. ure dalje. . 'j veljaj0.0 Menjalniški tečaj Pomurske banke 23. julija 1996. 23.iu^a Država Enota Banka Slovenije £ Avstrija 100 1.238,5184 Francija 100 2.631,4839 £ Nemčija 100 8.926,9418 8 Italija 100 8,6743 1£ Švica 100 10.947,1087 ZDA 1 132,4223 Nakup ^2340« ;.538,40 L685JI0 l557J0 "12K70 pro^/ VARČEVANJ^ v devizah Če ste se odločili, da boste prihranke varčevali v. e0e99 priporočamo vezavo daljšo o . ^s*113 meseca (3, 6 ali 12 mesecev)-mera je ugodnejša, poleg fia^0 glede na znesek vezave, Pr' dodatno stimulacijo’ Oglasite se v vaši enoti banke. Skupaj bomo poiskali V vam bo najbolj ustre*3 BUJRAŠKI DNEVI '96 NA OTOKU ljubezni v ižakovcih OD 5. DO 1 1 - AVGUSTA VSAK DAN BOGATA KULINARIČNA PONUDBA BUJRAŠKIH SPECIALITET LIKOVNA KOLONIJA ETNO VEČER* BUJRAŠKA OPRAVILA TEKMOVANJA EKOLOŠKI SHOD BUJRAŠKIH VP V NEDELJO, 1 1. AVGUSTA, Z ANSAMBLOM LOJZETA