Ö Smernice za obravnavo vrstniškega
C1 J	♦"■ ♦	t *
pg nasilja v šoli
O
a Ö
TS
Doroteja Lešnik Mugnaioni
Šola za ravnatelje
Ingrid KlemenCCiCC
oš Simona Jenka Kranj
Vrstniško nasilje je širok pojem, ki vkljuccuje enkratna nasilna dejanja in dejanja afektivne agresivnosti pa tudi dolgotrajno in zlonamerno nasilje vrstnikov, ki ga imenujemo bullying oziroma ^^ trpinčenje. Skupni imenovalec teh razliccnih oblik nasilne
komunikacije med vrstniki je zloraba mocCi, ki je lahko verbalna, fizična, Custveno-psihološka, socialna ali materialna. Predvsem /•v kadar nasilje traja dolgo časa, pride do izrazitega neravnovesja v mo^i med žrtvijo in povzročiteljem, kar povzroči pri trpinčenem otroku stisko, nemo^, strah in številne druge čustvene, sočialne, učne in zdravstvene poslediče. Da bi znali vrstniško nasilje strokovno obravnavati, moramo upoštevati nadela obravnave nasilja, predvsem temeljno načelo, da je treba žrtvi verjeti. Sledijo takojšnje intervenčije, ki so usmerjene v zaščito žrtve in prekinitev nasilja, kasneje pav šoli (timsko) oblikujemo pročesne intervenčije, kjer opredelimo (a) spečifl^ne vloge učiteljev, vodstva šole in svetovalne službe ter (b) dejavnosti za vse vpletene: žrtev, povzročitelja in opazovalče pa tudi za starše.
Ključne besede: vrstniško nasilje, obravnava v šoli, vloga deležnikov
Uvodne misli
Leta 1996 je Carrie Herbert za mladostnike,1 ki so imeli travmatično Izkušnjo z vrstniškim nasiljem oziroma bullyingom, ustanovila v Angliji Učni čenter Rdeči balon (Red Balloon Learner Center). V naslednjih letih je bilo v Veliki Britaniji ustanovljenih še več takšnih čentrov, v katerih poteka pouk tako kot v običajni šoli, a so hkrati zelo drugačni od šol, saj sta prevladujoča pozornost in strokovno delo usmerjena v varno, spodbudno in spoštljivo učno okolje. Slednje je pravzaprav pogoj, da bi se mladostniki, ki jih je vrstniško nasilje v preteklosti čustveno, sočialno in zdravstveno poškodovalo, sploh lahko učili in se vsestransko razvijali. V knjigi
1 Vsi izrazi, uporabljeni v moški spolni slovnični obliki, so mišljeni kot nevtralni za moške in ženske ter obratno.
VODENJE 1I2OI4: 33-57
Rising About Bullying, From Despair to Recovery (Hayes in Herbert 2011) avtorici opisujeta naporno pedagoško, ucno in terapevtsko pot, ki jo strokovnjaki, ki delajo v RdeCem balonu, prehodijo skupaj s travmatiziranimi mladostniki do trenutka, ko ti zmorejo zapustiti center in zaživeti svoje življenje ali pa nadaljevati študij na visokošolskih ustanovah. V knjigi osem nekdanjih uCencev RdeCega balona pripoveduje svoje zgodbe o nasilju, ki so ga preživljali v angleških srednjih šolah, kakšne posledice imajo zaradi nasilja in kako so jim strokovnjaki v RdeCem balonu pomagali. V vseh osmih primerih, brez izjeme, mladostniki povejo, da jim v šolah učitelji, razredniki in ravnatelji niso verjeli, ko so spregovorili o nasilju, niso jih zaščitili in zoper nasilje niso ukrepali. Nasilje vrstnikov se je zato še stopnjevalo, staršem, ki so v šolah iskali pomoč, pa so učitelji in vodstva šol govorili, da je problem v njihovih otrocih in njihovi preobčutljivosti ali iskanju pozornosti. Trdili so, da v njihovih šolah sploh ni tovrstnega nasilja. Tudi v slovenskih šolah se sreCujemo s sivim poljem neprepoznanega trpinCenja uCencev in dijakov, Ceprav v vzgojno-izobraževalnih zavodih potekajo številni preventivni programi za prepreCevanje nasilja. V Cem je problem? Ali je na tem podroCju še vedno premalo znanja in vešCin? Gre za pomanjkanje empatije, poguma, praviCnosti? Je vzrok v strahu, nezaupanju v delovanje šole in drugih služb, ki naj bi pomagale pri reševanju takšnih primerov?
Namen prispevka je razbliniti katero od naštetih težav, dilem. Zato poskušava najprej opredeliti vrstniško nasilje in prepriCati šole, da morajo verjeti in ukrepati, ko zaznajo nasilje, nato pa predstavljava še predlog smernic za njegovo strokovno in uCinko-vito obravnavo. (Čeprav se zavedava izjemnega pomena preventivnega dela na tem podroCju, se v prispevku namenoma ukvarjava le z obravnavo vrstniškega nasilja, saj praksa v šolah2 kaže, da so na tem podroCju praviloma šibkejše in manj uspešne. Ker pogosto še nimajo izdelanih ustreznih dogovorov ali postopkov za ukrepanje ob zaznavi vrstniškega nasilja, se dogaja, da se šole na nasilje ne odzivajo ali pa se odzivajo stihijsko in brez sistematiCnega pristopa. Pri tem naju vodi naCelo, da je hitra, strokovna in praviCna obravnava nasilja najboljša oblika preventive. Veliko pozornosti
V Šoli za ravnatelje je v Casu do 2003 do 2013 potekala Mreža uCeCih se šol 2: Strategije za prepreCevanja nasilja, v katero se je vkljuCilo 88 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Posnetki stanja, ki so jih vrtci in šole tekom dela v programu naredili, so pokazali, da so viz najšibkejši pri ukrepanju zoper nasilje in pri oblikovanju ter izvedbi ustreznih intervencij.
v Clanku namenjava tudi definiranju vrstniškega nasilja oziroma bullyinga, saj je od njegove opredelitve odvisno, kako bomo naCr-tovali njegovo obravnavo v šolah. Najino razmišljanje zato priCe-njava z vprašanjem: Kaj sploh je vrstniško nasilje?
Definiranje vrstniškega nasilja
Enotne definicije nasilja ni in s tem tudi ne definicije vrstniškega nasilja v šoli. Na opredelitev katere koli vrste nasilja namreC vplivajo vrednote, norme, ideologija in kultura subjekta, ki nasilje opazuje, ga raziskuje, se do njega opredeljuje, ga poskuša definirati. »Nasilje« kot pojem se vseskozi spreminja v Casu in prostoru in je predvsem kulturna kategorija, vedno ima normativno in družbeno sprejemljivo ozadje (Radford 2012; Lešnik Mugnai-oni 2012). Hkrati pa je razumevanje nekega vedenja kot nasilnega tudi izrazito individualno, tj. subjektivno, saj vsaka oseba drugaCe doživlja in pojmuje nasilje ter se do njega opredeljuje (Rigby 2008, 21). Po tej plati pa je definiranje nasilja tudi izrazito osebna kategorija. V zadnjih desetletjih se je v polju pojmovanja »nasilnega v medosebnih odnosih« veliko spremenilo, saj so številna dejanja, ki so bila v preteklosti sprejemljiva, postala nedopustna in inkriminirana, tako v družini kot v šoli. Hkrati je definiranje nasilja postalo vse bolj široko in »inkluzivno«, saj poleg ^iziCne in spolne zlorabe ter grožnje s tovrstnim nasiljem (tradiCionalno razumevanje nasilja) avtorji obravnavajo tudi psihološko-Custveno, soCialno, verbalno, materialno zlorabo moCi v medosebnih odnosih. Tako je za MuršiCa nasilje nelegitimna raba moCi v medosebnih odnosih, ki sooCloveku krati ali ogroža katero od Clovekovih praviC in svobo-šCin (MuršiC 2008, 20). V nizozemski kampanji proti nasilju v šoli pa so nasilje na primer definirali kot prestop Crte med da in ne. Svobodni smo pri izbiri lastnih dejanj, dokler ta ne motijo, ogrožajo, poškodujejo drugih. Brez dovoljenja je prestop meje med da in ne nasilno dejanje (Bongers, Prior in Walraven 2003).
(Čeprav nekateri avtorji, na primer Burgess-JaCkson (MuršiC 2008) ali Smith (2003), vztrajajo, da o nasilju lahko govorimo le, ko gre za uporabo ^izi^ne sile ali grožnje z njo, pa je med strokovnjaki veliko bolj pogosto »inkluzivno« definiranje nasilja v medosebnih interakCijah, ki vkljuCuje vse oblike zlorabe. Temu razumevanju nasilja bova sledili tudi avtoriCi v nadaljevanju Clanka, saj izhajava iz naCela, da nasilje definira zloraba moCi in ne vrsta zlorabljene moCi. »Nasilna je vsaka interakCija, kjer eden od subjektov zlorabi ^iziCno, spolno, Custveno, materialno, soCialno ali druge vrste
moc za dosego nekega cilja ali interesa in s tem drugega poškoduje oziroma nedovoljeno posega v njegove clovekove pravice in dostojanstvo« (Lešnik Mugnaioni 2012, 149). MoC in njena zloraba sta torej kljuCni kategoriji opredelitve nasilja v medosebnih odnosih in s to ugotovitvijo se bomo v nadaljevanju posvetili nasilju med vrstniki v šoli.
Bullying - ustrahovanje in trpinčenje vrstnikov
V številnih vsakodnevnih stikih, odnosih in komunikacijah med subjekti v šoli prihaja do razliCnih ravni in oblik sodelovanja, a tudi do konfliktov ali celo nasilnih dejanj. PrevladujoCa oblika nasilnih interakcij v šoli je nasilje med ucenci oziroma dijaki. Zanj se je v mednarodnem prostoru že v 70-ih letih 20. st. uveljavil termin bullying, saj so nasilje med vrstniki najprej priceli raziskovati v Skandinaviji (npr. Olweus), Veliki Britaniji in zda. V Sloveniji so raziskovalci »bullying« razlicno prevajali, in sicer kot medvrstni-ško in vrstniško nasilje, ustrahovanje, trpincenje, zlorabljanje, šikaniranje, maltretiranje, tiraniziranje, nagajanje (Osterman 2002, 138; Zabukovec Kerin 2002, 105). Našteti izrazi se po pomenu zelo razlikujejo: od nevtralnih, kot je (med)vrstniško nasilje, ki spo-roca le, da se neko nasilje dogaja med enako starimi ucenci, do zelo pomenskih, kot so ustrahovanje, tiraniziranje, trpincenje idr., ki izražajo vrsto in težo nasilnih dejanj med vrstniki. Najbolj se je uveljavil termin vrstniško nasilje, ki zelo široko vkljucuje naj-razlicnejše oblike nasilja med vrstniki; od zasmehovanja ter dajanja vzdevkov do trpincenja in poškodovanja vrstnikov. Nujno je torej, da bolj natancno opredelimo, kaj je bullying in o kakšnem nasilju govorimo, ko uporabljamo termin vrstniško nasilje. Za bullying bova avtorici v nadaljevanju uporabljali termin trpincenje.
Avtorji bullying (trpinčenje) definirajo kot dolgotrajnejšo in ponavljajočo se zlorabo moči nad šibkejšim vrstnikom, kar vodi v njegovo vse večjo ustrahovanost, podrejenost, ponižanost ter poškodbe. Sistematično nasilje v žrtvi krepi strah, nemoč, obupanost in krivdo, kajti nasilju se sama ne zmore zoperstaviti. Zloraba moči je lahko fizična, verbalna, čustveno-psihološka ali sočialna s strani enega vrstnika ali pa skupine vrstnikov (Lešnik Mugnaioni idr. 2009, 59; Cowie 2011, 34; Pušnik 1999, 34). Hayes in Herbert pa govorita o bullyingu kot »travmaticnem mucenju in sistematic-nem unicevanju samospoštovanja in samozaupanja mlade osebe« (2011, 16).
V	zadnjem desetletju se vse veC pozornosti v tujini namenja pre-uCevanju psihološkega in socialnega trpincenja vrstnikov, kot so na primer socialna osamitev vrstnika, izdaja zaupnih informacij drugim, širjenje škodljivih in lažnih govoric o vrstniku, poniževanje vrstnika. Ugotovilo se je namrec, da so posledice za otroke, ki so tarce takšnih dejanj vrstnikov, lahko hujše in trajnejše kot je to pri verbalnem ali ^izicnem nasilju (Rigby 2008, 48). Žal je razvoj internetne in telekomunikacijske tehnologije omogocil še bolj prekinjene in ucinkovite zlorabe vrstnikov, ki jih je še težje odkriti in preprecevati.
Speciflke internetnega nadlegovanja (cyber bullying), ki še po-vecujejo destruktivnost in škodljivost nasilja v primerjavi s klasic-nim bullyingom oziroma trpincenjem, so (Pušnik 2012, 119; Dimc 2013):
•	anonimnost povzrocitelja;
•	skoraj neskoncno obcinstvo, sploh, ce gre za uporabo spleta;
•	spremenjeno razmerje mod (v anonimnosti ali v znanju o uporabi spleta ter elektronskih naprav);
•	izrazito pomanjkanje nadzora in poznavanja dejanskega stanja na strani odraslih in institucij;
•	izognitev kazni je zaradi pomanjkanja nadzora lažja kot pri klasicnem trpincenju;
•	prostor in cas nista omejena, saj sovražna sporocila lahko dosežejo žrtev kadar koli vklopi telefon, odpre e-pošto, klepe-talnico, blog, svojo spletno stran ipd.;
•	povzrocitelj ne more opazovati žrtvinega takojšnjega odziva.
Nekateri tuji avtorji poleg cyber bullyinga identificirajo in pro-ucujejo tudi razlicne druge podvrste bullyinga/trpincenja: homo-fobno trpincenje; nasilje, kije usmerjeno zoper otroke s posebnimi potrebami; nasilje med mladimi nasilniškimi skupinami v lokalnih skupnostih; seksisticno trpincenje; rasisticno trpincenje; socialni trpincenje in fazaniranje kot institucionalno obliko trpincenja vrstnikov (Barter in Berridge 2011, 9; Rigby 2008, 26), kar kaže na veliko kompleksnost tega pojava in pa da so v dolocenih okoljih nekatere oblike trpincenja vrstnikov bolj prisotne in perece.
V	literaturi zasledimo tudi locevanje med malignim in nemali-gnim bullyingom. Rigby (2008, 23) meni, da se otrok ali mladostnik vcasih ne zaveda, kako lahko nekatera njegova dejanja prizadenejo vrstnika. V takšnih primerih naj bi šlo za nemaligno nasilje. Najveckrat se to zgodi, ko otrok deluje v afektu, nepremišljeno,
impulzivno. Ko ga soočimo s škodljivostjo njegovega vedenja, običajno z njim preneha. Povsem drugače naj bi bilo pri malignem trpinčenju, kjer učenec ali dijak zavestno in namerno škoduje, prizadene, ustrahuje vrstnika. Elementi, ki opredeljujejo maligno trpinčenje vrstnika, so naslednji (Rigby 2008):
•	Posameznik ali skupina želi prizadeti nekoga oziroma nad njim izvaja pritisk.
•	Same okoliš čine odnosa so takšne, da povzro čitelja vzpostavljajo mo čnejšega nasproti tarči njegove agresivnosti.
•	Povzro čanje bole čine ali grožnje so namerni.
•	To nasilno dejanje ni izzvano in v nobenem smislu opravičljivo.
•	Nasilna dejanja se ponavljajo.
•	Trpin čeni in ustrahovani vrstnik se ne zmore ali no če zoper-staviti nasilju.
•	Povzro čitelji uživajo v ob čutenju nadzora, domina čije.
Tudi Pušnik (2012, 117) in Zabukove č Kerin (2002) zelo podobno definirata trpin čenje oziroma sistemati čno in dolgotrajno vrstniško nasilje:
•	med žrtvijo in povzro čiteljem je neravnotežje v mo či,
•	nasilje traja dlje časa,
•	nasilje je lahko verbalno, psihološko, fizično ali ekonomsko,
•	nasilje je usmerjeno ve činoma v istega otroka,
•	žrtev je nemo čna, ne zmore se ubraniti nasilja, ob čuti strah.
Številni avtorji (Pušnik 2012, 134; Murši č20i2, 26; Barter in Ber-ridge 2012, 34; Rigby 2008, 29) ugotavljajo, da vloge povzro čiteljev, žrtev in opazovalčev nasilja pogosto niso fiksne, saj se razlike in neravnovesja v mo či med vrstniki spreminjajo. Raziskave so pokazale, da je nemajhna skupina vpletenih v nasilje med vrstniki bila že v vseh naštetih vlogah. Pušnik (2012, 135) navaja, da imajo nosilči obeh vlog (povzro čiteljev in žrtev) najve č težav s prilagajanjem in funk čioniranjem v šoli ter so najmanj priljubljeni med vrstniki. Od skupine povzro čiteljev se razlikujejo po čustvih, samo-podobi in odnosu do šole (tu so bolj podobni žrtvam), od skupine žrtev pa se razlikujejo v agresivnosti in v družinskih razmerah (to jim je skupno s povzro čitelji).
Trpin čenje oziroma bullying je praviloma pro čes, v katerem se nasilje dogaja dolgo časa in pogosto, redko pa se zgodi, da tudi posamezno hujše dejanje vrstniškega nasilja povzro či zelo podobno
travmo pri žrtvi kot je sicer znaCilna za izkušnjo z dolgotrajnim in sistematicnim nasiljem. Enkratno dejanje hujše zlorabe moCi je prav tako trpinCenje (Rigby 2008, 24). Rigby poudarja, da ni vsako agresivno vedenje maligno in škodljivo, zato pojmov agresivnosti in trpinčenja (bullyinga) ne bi smeli zamenjevati. Agresivnost je namreC lahko tudi konstruktivna, neškodljiva, asertivna, t. i. »zdrava« agresivnost, trpinCenje pa je maligna, uniCujoCa agresivnost (str. 25).
Podobno razmišlja tudi KristanCiC (2002, 98-99), ki k zdravi agresivnosti šteje samopotrjevalno agresijo in igrivo ali nagajivo (športno) agresijo. Prav tako sta pozitivni obliki agresivnosti obrambna agresija (težnja, da bi odpravili nevarnost, zato Cilj ni uniCevanje, temveC ohranjanje in zašCita življenja) ter biološko adaptivna agresija (odgovor na ogroženost vitalnih Clovekovih interesov). Maligno agresivnost pa KristanCiC (2002, 98-99) opredeli kot okrutno in uniCujoCo. Ne gre za obrambo pred ogroženostjo, ampak uniCevanje drugega, ob Cemer povzroCitelj obCuti užitek. Zgolj to obliko agresije avtoriCa definira kot nasilje.
Konflikt in nasilje
V strokovni literaturi najdemo enotno stališCe, da gre pri trpinCe-nju za neravnovesje v moCi med vpletenimi in za zlorabo moCi nad šibkejšim vrstnikom ali vrstniCo (Lešnik Mugnaioni idr. 2009, 59). V tem kljuCnem elementu de^iniCije bullyinga/trpinCenja se nasilje razlikuje od konflikta med vrstniki. Pri konfliktu ne pride do neravnovesja v moCi, saj sta obe ali veC vpletenih strani približno enakovredni in enako moCni v izražanju (lahko tudi agresivnem) svojih stališC, interesov, poziCij, identitet. Prav tako pri konfliktu v dinamiki njegovega razvoja vpleteni ne uporabijo nasilja za razrešitev konflikta, Ceprav jih v zaostrovanje konflikta praviloma žene psihološka potreba po moCi. Nasprotovanje drug drugemu stopnjujejo na neogrožajoC naCin. Tako je v konfliktu komunikaCija med vpletenimi obiCajno siCer ovirana in neuCin-kovita, ena stran poudarja pomanjkljivosti druge strani, neprijetna in boleCa Custva se intenzivirajo, zaupanje med vpletenimi se zmanjšuje (PrgiC 2010, 26), a vendarle ne pride do izrazite zlorabe moCi. To je temeljna razlika med konfliktom in nasiljem, ki pa jo v praksi šolskega vsakdana težje prepoznamo in zato pogosto vse pojave neželenega vedenja meCemo v isti koš ali jih Celo enako obravnavamo.
Rigby (2008, 25) Celo pretep dveh enako moCnih deCkov, ki pre-
izkušata lastne moci in veščine, ne šteje k bullyingu niti k nasilju, saj ima zanj tak dogodek vse značilnosti konflikta, pri katerem ni neravnovesja v moči ali storjene krivice. Gre sicer za neželeno vedenje, ki ga je treba ustavljati, a obravnavali ga bomo drugaCe kot zlorabo moCi med vrstniki. Konflikte vrstniki sami ali s pomoCjo odraslih konstruktivno rešujejo s sodelovanjem, kompromisom, pogajanjem, mediacijo, arbitražo (PrgiC 2010, 31), pri trpinCenju pa se razliCnosti (konfliktnosti) v stališCih, videzu, identiteti, sposobnostih, interesih, potrebah ... med vrstniki, povzroCitelji zavestno lotevajo s pestmi, žaljenjem, poniževanjem, ustrahovanjem, uniCevanjem lastnine, grožnjami, trpinCenjem. (Čeprav sta v med-osebni komunikaciji pogosto zelo povezana, gre pri konfliktu in nasilju torej za različna pojava, ki imata različne dinamike, zakonitosti, vlogo vpletenih subjektov ter posledice, kar pa nujno vodi tudi v raznolikost pristopov pri reševanju konfliktov na eni strani in obravnavi nasilja na drugi strani. V tem kontekstu želiva opozoriti na neprimernost (vrstniške) mediaCije, siCer odliCne metode za reševanje konfliktov, v primerih nasilja, ustrahovanja in trpin-Cenja vrstnikov. Zaradi porušenega ravnovesja v moCi med žrtvijo in povzroCitelji ter poslediC, ki jih je utrpela žrtev, bi ji v proCesu mediaCije še dodatno škodovali, jo sekundarno viktimizirali (Rigby 2008, 192).
Temu pritrjuje tudi strokovnjak za vrstniško mediaCijo PrgiC: »UCenCi, ki so žrtve, niso najboljši zagovorniki svojih praviC, zato jih nasilneži tudi najraje izbirajo kot tarCo. Obenem pa imajo nasilneži v veCini primerov težave s sprejemanjem odgovornosti za svoje vedenje, prav tako pa imajo težave s tem, da bi se vživeli v žrtev, da bi soCustvovali z njo, da bi bili empatiCni. Neustrezno je spodbujati pogovor, dokler je razmerje moCi tako porušeno ... Zato je v tovrstnih primerih smiselno najprej nagovoriti nasilneža z vso avtoriteto, ki jo šolski strokovni delavCi in ravnatelj imajo, temu pa lahko sledi mediaCija, vendar le, Ce žrtev resniCno želi govoriti z nasilnežem« (2010, 47).
Ko govorimo o bullyingu, govorimo torej o agresivnosti, ki je »maligna« in hoče škodovati, prizadeti, uniCevati. Gre torej za ustrahovanje, trpinCenje, tiraniziranje. Vrstniki, ki želijo na tak naCin uveljaviti svojo moC v skupini, razredu, šoli, si zato za tarCo svoje agresivnosti izbirajo šibkejše posameznike. SistematiCno fl-ziCno, Custveno, soCialno, verbalno ali materialno nasilje vrstnika povzroCi v odnosu med žrtvijo in povzroCitelji speCiflCno dinamiko, v kateri žrtev z vsakim novim nasilnim dejanjem izgublja samozaupanje in moC in zato ne zmore ukrepati. CCustva poni-
žanosti, strahu, žalosti, sramu, krivde se pri trpinčenem otroku tekom preživljanja nasilja krepijo in ga v odnosu do povzročiteljev delajo še bolj ranljivega, nemočnega. Zaključimo lahko, da so ključni elementi bullyinga - trpinčenja vrstnikov:
1.	dolgotrajnost nasilja,
2.	zlonamernost in sistematičnost nasilja,
3.	zloraba moči, ki vodi v vse večje neravnovesje v moči med žrtvijo in povzročitelji,
4.	raznolike in destruktivne poslediče za vse vpletene, posebno za žrtev.
Razlikovanje med bullyingom in vrstniškim nasiljem
Kaj pa vrstniško nasilje? Vsekakor ni sinonim za bullying/trpinče-nje, saj vključuje tudi druge vrste agresivnega vedenja in zlorabe moči, ki pa nimajo značaja sistematičnega trpinčenja vrstnikov. Vrstniško nasilje bi lahko definirali kot vsak nedovoljen vstop v prostor telesne, čustvene, sočialne, spolne, duhovne nedotakljivosti vrstnika. Ti nedovoljeni »prestopi« so lahko zelo različni -po trajanju, vsebini, namenu, posledičah, a vsem je skupno, da nelegitimno, na silo posegajo v otrokovo nedotakljivost in dostojanstvo. Sem na primer spadajo tudi posamezna nasilna dejanja, afektivna ter »nemaligna« agresivnost vrstnikov, o kateri smo že govorili.
Ne štejemo pa k nasilju med vrstniki različna druga vedenja, ki so lahko tudi neželena, a ni prišlo do zlorabe moči nad vrstnikom, na primer zafrkavanje ali nagajanje. Med zafrkavanjem in dajanjem vzdevkov ter zasmehovanjem ni enostavno potegniti ločniče. A B. Coloroso je dobro opredelila razliko med zafrkavanjem in zasmehovanjem: zafrkavamo se, ko se zabavamo s prijatelji, zasmehujemo pa osebe, ki jih ne odobravamo, ki jih ne maramo in jih ne spoštujemo (Rigby 2008, 172). Zafrkavanje je zato neškodljivo vedenje, zasmehovanje ali sramotenje pa je nedvomno nasilno vedenje.
Pomembno je, da se zavedamo, da se je na neželena dejanja v šoli sičer treba odzvati, a nikakor nimajo enake teže in posledič in zato sta nujno tudi naš odziv ter obravnava dejanj drugačna. Ni vse, kar nas moti ali nam ni všeč, zaradi česar smo nezadovoljni, nam vzbuja stres ... nasilje. Med številnimi neprijetnimi ali neželenimi vedenji ter nasiljem obstaja ključna razlika - pri nasilju pride do zlorabe moči. V nadaljevanju prispevka se bova zato osre-
dotocili nanjo, naj si bo, da gre za posamezna dejanja nasilja ali pa za sistematicno trpincenje vrstnikov.
Posledice vrstniškega nasilja
Posledice vrstniškega nasilja, še posebno, ce je le-to dolgotrajno in se celo stopnjuje, so mnogovrstne - za vse vpletene. Najbolj destruktivne so seveda za otroka ali mladostnika, ki je tarca nasilja, torej za žrtev.
Znaki in vedenja, kijih opazimo pri otroku, ki preživlja vrstniško nasilje
Otroci obicajno ne zmorejo povedati, da preživljajo nasilje v šoli, tudi, ce gre za hude oblike trpincenja, saj jih je strah, ne zaupajo odraslim, da jih bodo zašcitili, bojijo se, da jim ne bi verjeli ali mašcevanja povzrociteljev ... Vcasih ucitelji ali starši posumijo, da gre za nasilje, a pogosto žrtve zanikajo, ne priznajo, da je sum upravicen. Zato je treba poznati znake, ki nam sporocajo, da se z otrokom nekaj negativnega dogaja, da je v stiski in v primežu nasilja. Znaki in vedenja, ki se pokažejo pri otroku, ki preživlja vrstniško nasilje, so v veliki meri podobni znakom, kijih opazimo, ko otrok preživlja kako drugo vrsto nasilja v šoli ali pa v družini, drugih institucijah, soseski. Vseh posledic ni mogoce opredeliti, ker je odziv na nasilje vedno tudi individualen, zato se bomo omejili na najbolj pogoste in tipicne (Pušnik 2012; Zabukovec Kerin 2002, 110; Rigby 2008; Hayes in Herbert 2011).
Poškodbe in drugi ^izicni znaki pri otroku, žrtvi vrstniškega nasilja:
•	ima modrice, odrgnine, vreznine ali druge poškodbe, ki jih ni mogoce pojasniti drugace kot da so posledica nasilja;
•	ima poškodovano šolsko opremo ali je celo nima, oblacila so raztrgana, popisana, domov pride brez oblacil, obutve;
•	je lacen po odmoru za malico oz. kosilo, saj so mu malico ali denar zanjo vzeli.
Spremenjen odnos do šole, sprememba vedenja v šoli:
•	boji se prihajati v šolo ali odhajati iz nje, spremeni svojo obicajno pot, zato zamuja ali pa prihaja v šolo zelo zgodaj;
•	na šolskih izletih je vedno v bližini uciteljice ali ucitelja in se od njiju noce oddaljiti;
•	ne želi se udeležiti taborov, šole v naravi, ekskurzij, saj je tam manj nadzora uCiteljev in je bolj izpostavljen nasilju;
•	starše prepriCa, da ga spremljajo v šolo in Cakajo ob koncu pouka;
•	uCni uspeh mu postopno upada - vse manj zanimanja kaže za uCenje in delo;
•	vse pogosteje izostaja od pouka zaradi slabega poCutja;
•	zaCne neopraviCeno izostajati od pouka;
•	preneha hoditi v šolo.
Spremembe v komunikaciji in odnosih:
•	v šoli je pogosto sam, tudi med odmori, nima prijateljev;
•	izoliran je od vrstnikov, pri skupinskih igrah je izbran zadnji, ne druži se s sošolci, ne vabijo ga na rojstne dneve in tudi sam nikogar ne povabi;
•	starši poroCajo, da je nenadoma postal zadirCen in grob;
•	zapre se vase, manj komunicira;
•	odklanja pogovor ali si izmisli neverjetno zgodbo, da bi ga pustili pri miru;
•	staršem laže o dogajanju v šoli;
•	sam zaCne uporabljati nasilje nad manjšimi otroci, svojimi mlajšimi brati in/ali sestrami;
•	na zahtevo povzroCiteljev zaCne krasti drugim otrokom.
Slabše poCutje, motnje, poslabšanje zdravja:
•	deluje vznemirjeno in nervozno;
•	zjutraj mu je slabo, nemirno spi, boli ga trebuh;
•	pogosto ima glavobol, vneto grlo, prebavne motnje;
•	preneha jesti, ne pridobiva na teži;
•	pojavijo se motnje hranjenja;
•	poslabšajo ali pojavijo se motnje govora, tiki;
•	priCne moCiti posteljo;
•	nespeCnost, noCne more;
•	starši opazijo, da joka ob veCerih v postelji;
•	poslabša se mu koncentracija;
•	deluje brez energije, utrujen in apatiCen;
•	je vse bolj depresiven, anksiozen, tesnoben;
•	samopoškodovanje;
•	govori o samomoru ali ga celo poskuša narediti.
Spremenjeno custvovanje:
•	deluje nesrecen in prestrašen;
•	žalost je vse bolj izrazita (predvsem pri deklicah);
•	pojavijo se izbruhi jeze (predvsem pri deckih);
•	vse bolj se pocuti ogroženega, nemocnega;
•	obcuti sram in krivdo zaradi lastne nemoci in ker se nasilju ne zmore zoperstaviti.
Raziskava Inštituta za kriminologijo v osnovnih šolah (Muršic in Brvar 2010, 23) je pokazala, da so custva ucencev, ki so doživeli vrstniško nasilje, predvsem razocaranost, ponižanost, ne-sprejetost, pa tudi žalost, sovraštvo in strah. Najvec neprijetnih in bolecih custev doživljajo ucenci, ki imajo izkušnjo nadlegovanja po telefonu ali internetu, spolnega nadlegovanja, zasledovanja ali zalezovanja, nasilnega zadržanja ali so bili zaprti, izsiljevanja za denar in snemanja s telefonom, kar kaže, da gre za zelo proble-maticne oblike viktimiziranosti s hujšimi custvenimi posledicami. Sklepamo lahko, da je tako zato, ker gre pri teh oblikah nasilja za izrazito izgubo nadzora in mod na strani žrtve.
Poslediče vrstniškega nasilja za povzročitelje
Nasilje »poškoduje« tudi povzrodtelje, saj utrjuje agresivnost, ne-konstruktivne nacine reševanja konfliktov in spoprijemanja s problemi, kar jim kasneje v življenju v interakcijah povzroca le še dodatne težave. Mladostniki, ki trpincijo vrstnike, so pogosteje udeleženi v pretepih zunaj šole in so tudi sami poškodovani, imajo slabši ucni uspeh, kasneje so pogosteje obravnavani zaradi kriminalnih dejanj (Pušnik 2012, 121), odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog, nasilja v partnerskem odnosu in družini ter na delovnem mestu. Nekatere raziskave so pokazale, da so povzro-citelji pravzaprav osebnostno šibki, z izrazitimi custvenimi primanjkljaji, nagnjeni k depresivnosti in celo samomorilnosti (Rigby 2008, 49). Omenjena raziskava Inštituta za kriminologijo je identificirala tudi custva ucencev, ki se vedejo nasilno. Ta so: dolgcas, prezir, privošcljivost, kljubovanje, jeza, sovraštvo, nezadovoljstvo, zavist in ljubosumje. Zanje je znadlen tudi primanjkljaj socutja, spoštovanja, vedoželjnosti pa tudi zaupanja, sramu in zaskrbljenosti (Muršic in Brvar 2010, 24). Gre za pomembne primanjkljaje, ki onemogocajo, da bi ti otroci ali mladostniki lahko vzpostavljali konstruktivne odnose ter bili deležni sprejetosti in spoštovanja in bili ucno uspešni. S tem se jim zapirajo poti iz nasilnega vedenja. Nacrtno (svetovalno) delo z njimi je v šoli zato nujno.
Posledice vrstniškega nasilja za opazovalce
Nasilje vpliva tudi na opazovalče nasilja, saj ustvarja ozračje strahu, zaostruje konflikte in poslabšuje odnose, vpliva pa tudi na zadovoljstvo s šolo ter učni uspeh (Pušnik 2012, 121). Dejstvo je, da opazovalči pogosto ne zaš čitijo žrtev in ne storijo ničesar, da bi se nasilje ustavilo, čeprav so ve činoma prisotni, ko se trpin čenje vrstnika dogaja in to čelo v 85% (Rigby 2008, 78). Tu strokovnjaki vidijo najve čji poten čial za prepre čevanje trpin čenja, saj bi bolj aktivna in pozitivna vloga opazovalčev lahko prepre čila velik delež primerov nasilja.
V avstralski raziskavi bullyinga (Rigby 2008, 82) je dobrih 40% osnovnošolčev menilo, da bi podprli žrtev, če bi bili priča trpin če-nju, 25 % bi jih nasilje ignoriralo, tretjina pa bi jih povedala učitelju, pri srednješolčih (približno od 11 do 16 let) pa bi jih ve č kot 40 % ignoriralo nasilje, tretjina bi podprla žrtev, ve č kot 10 % pa bi podprlo nasilnega vrstnika. Prav toliko bi jih povedalo u čitelju. Podatki nam povejo, da je pri starejših otro čih problematika težja in da so trpin čeni praviloma sami s »svojim problemom«. Opazovalči ne posredujejo v korist žrtve zaradi različnih razlogov: zdi se jim, da to ni njihov problem, bojijo se posledič vmešavanja, menijo, da je žrtev sama kriva za nasilje ali pa da bi vmešavanje stvari še poslabšalo oziroma ne bi imelo nobenega pozitivnega učinka (Rigby 2008, 86; Zabukove č Kerin 2002, 113).
Na drugi strani pa so v isti avstralski raziskavi otro či in mladostniki, ki so posredovali v korist žrtve, povedali, da so to storili: ker je bilo tako prav; ker so takšne osebe, ki pomagajo drugim; ker so se jim trpin čeni smilili; kerne prenesejo nasilja; ker so se identifl-čirali z žrtvijo; ker gre za daj-dam in drugič bo ona pomagala njim; ker je šlo za prijatelja ali ker so želeli biti heroji v razredu (Rigby 2008, 85). Ti odgovori opazovalčev kažejo na možnosti, ki jih imamo v šolah pri vplivanju na opazovalče, da se aktivneje vključujejo v prepre čevanja trpin čenja, in si čer tako, da krepimo vrednote solidarnosti, pomo či drugim, pravičnosti, poguma, krepimo emo čionalno pismenost (empatijo) in asertivnost ter odgovornost do drugih in skupnosti.
Obravnava vrstniškega nasilja
Načela obravnave nasilja v medosebnih odnosih
Ko se lotevamo na črtovanja pristopov k obravnavi vrstniškega nasilja, moramo najprej opredeliti na čela, po katerih bomo obravnavali nasilna dejanja. Na čela, ki temeljijo na ni čelni toleran či do nasilja in so se uveljavila pri obravnavi vseh vrst nasilja nad otroki
in drugimi žrtvami nasilja (VanCek 2002, 156; Horvat 2002, 108; KlemenCiC 2013), so naslednje.
Žrtvi verjamemo. Gre za najbolj pomembno naCelo, s katerim upraviCimo zaupanje, ki nam ga je izkazala žrtev s tem, ko nam je povedala, kaj se ji je zgodilo. Brez upoštevanja tega naCela obravnava ni mogoCa. Kaj verjamemo? To, kar je bilo povedano in zaupano. Ne gre nujno za Celovito resniCo nekega dogajanja, še posebno, Ce je trajalo dolgo Casa, Ce je bilo veliko dogodkov in Ce je vpleteno veCje število oseb. Morda Celotne resniCe sploh ne bomo nikoli izvedeli. Nujno pa je, da poznamo resniCo žrtve, saj bomo brez nje zgrešili bistvo problema in žrtvi povzroCili dodatno kriviCo in stisko. Nasilni dogodek v izhodišCu definira žrtev, vse ostalo je pojasnitev širšega konteksta in vzrokov dogajanja.
Individualno doživljanje nasilja: ne sodimo nasilja po lastnih čustvih in izkušnjah. Ko smo omenili že poprej, vsaka oseba individualno doživi, obCuti in razume nasilno dejanje in poslediCe. Do tega ima vso praviCo in nihCe je ne sme prepriCevati o nasprotnem. Vsa Custva, obCutki in zaznave so normalni in legitimni. Naloga strokovnih delavCev pa je, da žrtvi pomagajo in jo usmerjajo v iskanju poti iz nasilja in kaj bo s svojimi Custvi in spoznanji naredila zase in za svojo zašCito.
Nasilno vedenje je izbira. Za nasilje je odgovoren povzročitelj. Za svoja vedenja smo odgovorni sami! Celo Custva, ki so podlaga našim nasilnim reakCijam in vedenjem, izbiramo sami in so v tem smislu nasilni Custveni odziv na nek dražljaj ali situaCijo (MuršiC in Pušnik 2010, 13). (Čeprav gre za otroke, je potrebno vztrajati na odgovornosti (ne nujno kazni) za njihova dejanja, kajti nauCiti jih želimo, da bi znali naslednjiC izbrati drugo obliko vedenja, ko se bodo ponovno sooCili s Custvi jeze, ljubosumnosti, zavisti, žalosti, razoCaranja ... Odgovornosti za izbiro nekega nasilnega vedenja zato ne smemo pripisovati žrtvi, saj bi jo to ponovno viktimiziralo in jo Custveno poškodovalo.
Ne minimaliziramo nasilja. Ker je doživljanje nasilja individualno, hkrati pa smo odrasli pogosto v situaCiji, dane poznamo vseh dejstev, ni prav, da nasilje vrednotimo, minimaliziramo, primerjamo z našimi preteklimi izkušnjami. Vsak ima praviCo do svoje izkušnje in njenega obCutenja.
Ne obljubljamo. Ko se pogovarjamo z otrokom, ki je doživel nasilje, smo pogosto v skušnjavi, da bi mu obljubili, da se to ne bo veC zgodilo in da ga bomo zašCitili ter prepreCili, da bi še naprej trpel. Ker pa je ustavitev nasilja in ponovna vzpostavitev konstruktivnih odnosov med vrstniki odvisna od številnih dejavnikov, na katere
nimamo odloCilnega vpliva, bi bila obljuba nepremišljena in zava-jajoCa. RazoCaranje, ki bi sledilo nezmožnosti izpolnitve obljube, bi v otroku zmanjšalo zaupanje v nas in v šolo kot instituCijo. Obljubimo le tisto, kar bomo sami zanj zagotovo storili.
Podpiramo pri iskanju izhoda iz nasilne situacije. Ko se pogovarjamo z otrokom, ki je doživel nasilje, si zanj vzamemo dovolj Casa, mirno in zbrano ga poslušamo, dajemo mu obCutek varnosti in sprejetosti. S tem gradimo zaupni odnos z otrokom. Pri tem poudarimo, da ni kriv za nasilje, da je nasilje nesprejemljivo in da mu želimo pomagati pri izhodu iz stiske in nasilja. Povemo mu, da je pogumen, da je spregovoril o nasilju in da ima veliko moCi, saj je preživel razliCne oblike trpinCenja. Tako otroka opolnomoCimo za skupno iskanje rešitev.
Upoštevamo moC vpletenih subjektov. Zelo pomembno naCelo, saj gre pri nasilju za zlorabo moCi, a je to dejstvo nemalokrat prikrito. PovzroCiteljem namreC lahko uspe interpretirati dogajanje tako, da je krivda porazdeljena na vse vpletene ali pa nimamo informaCij za uvid v to, kar se je zgodilo in površno oCenjujemo, da gre za konflikt ali neškodljivo zafrkavanje. Vedno je treba poskušati dobiti veC informaCij, da lahko bolje razišCemo razmerja moCi med vpletenimi oziroma morebitno zlorabo moCi.
Ne soočamo žrtve in povzročitelja. SooCanje žrtve in povzroCi-telja, zlasti, Ce je nasilje trajalo dolgo Casa in ima žrtev zaradi tega Custveno-psihološke poslediCe, trpinCenega sekundarno vik-timizira. Praviloma namreC povzroCi dodatno škodo temu, ki je že siCer oškodovan, ranjen, ponižan, ustrahovan, saj ne upa in ne zmore povedati, kaj se je zgodilo v prisotnosti povzroCitelja. Soo-Cenje (nehote) žrtvi in povzroCitelju daje tudi sporoCilo, da sta oba enako odgovorna za storjeno nasilje in za iskanje rešitev oziroma popravo storjenega. To je škodljivo sporoCilo tudi za opazovalCe in starše, saj posredno relativizira nasilje in odgovornost zanj. Z otroki ali mladostniki, ki so bili vpleteni v nasilje, se je torej treba pogovoriti loCeno: žrtev podpreti in ji pomagati, od povzroCitelja pa z avtoriteto odraslega zahtevati odgovornost.
Ne prelagajmo odgovornosti za ukrepanje na druge. Odrasli: uCitelji, svetovalni delavCi, vodstva šol ali starši moramo ukrepati, ko zaznamo vrstniško nasilje v skladu s svojimi vlogami, kompe-tenCami ter pooblastili. Prelaganje odgovornosti na druge obiCajno pelje le v »pometanje problema pod preprogo«, kar pomeni, da se le-ta še razraste in je škoda naposled še veliko veCja. Sprejeti moramo, da je vrstniško nasilje problem vseh deležnikov v šoli, ne le neposredno vpletenih uCenCev, staršev ali razrednikov. Hkrati
pa je tudi resen problem šole kot instituCije, saj vpliva na šolsko klimo, odnose, zadovoljstvo in uspešnost.
Vloge in naloge posameznih deležnikov v šoli
CCe želimo, da smo pri obravnavi nasilja uCinkoviti, strokovni ter praviCni, moramo v šoli dogovoriti korake ukrepanja, vlogo posameznih strokovnih delavCev in oblike intervenCij. Predlagava naslednje vloge deležnikov v šoli (Lešnik Mugnaioni, KlemenCiC in CCagran 2013, 10):
1.	Vodstvo:
•	se vedno seznani z dogodkom in je seznanjeno z vsemi nadaljnjimi postopki znotraj šole,
•	po potrebi (pogosto) opravi razgovor z žrtvijo in uCenCem, ki trpin Ci,
•	formalno obvešCa ustrezne instituCije, sodeluje z zunanjimi inštituCijami, Ce je to potrebno (poliCija, cso), prav tako z mediji,
•	strokovnim delavCem, Ce izkažejo to potrebo, omogoCi strokovno podporo,
•	se pogovori s starši,
•	skrbi, da je šola za otroka varovalni dejavnik,
•	sodeluje pri naCrtovanju preventive (imenuje skupino).
2.	Svetovalna služba:
•	vodi tim v šoli,
•	z otrokom (z žrtvijo in uCenCem, ki trpin Ci) vodi svetovalne razgovore,
•	skrbi, da je šola za otroka varovalni dejavnik,
•	sodeluje z ravnateljem (ga obvešCa, sodeluje pri naCrtovanju nadaljnjih postopkov),
•	sodeluje z uCitelji/vzgojitelji/tehniCnimi delavCi,
•	sodeluje s starši,
•	naCrtuje (tudi eduCira uCitelje) preventivo,
•	dela s skupino/oddelCno skupnostjo,
•	sodeluje z zunanjimi inštituCijami v dogovoru z ravnateljem.
3.	UCitelj/vzgojitelj:
•	skrbi, da je šola za otroka varovalni dejavnik,
•	če mu otrok zaupa oz. ga izbere za zaupno osebo, ohrani »status« zaupne osebe,
•	načrtuje delo z oddelčnim učiteljskim zborom, otroku nudi ustrezne podporne mehanizme,
•	če je pri otroku zaradi stisk učni uspeh slabši, mu zagotovi ustrezno učno pomoč,
•	načrtuje delo in dela z oddelčno skupnostjo.
Intervencije ob zaznanem vrstniškem nasilju
Ko v šolskem prostoru zaznamo vrstniško nasilje, vidimo spremembe v vedenju posameznika, ali dobimo informačijo o nasilju od nekoga tretjega, je naša naloga, da ukrepamo oziroma interveniramo. Že sama beseda »intervenčija - intervenirati« (lat. posredovanje, poseg ali pomoč), narekuje naše delovanje, ukrepanje.
Ko se soočimo z nasiljem med vrstniki, je prvi in najbolj pomemben korak, da takoj ustavimo nasilje in zaščitimo žrtve. Prav na slednje pogosto pozabimo in zaščito žrtve »preložimo« na pozneje, ko bomo »imeli več informačij in bomo slišali tako eno kot drugo vpleteno stran«. S tem pa tvegamo, da prav žrtev izpostavimo ponovnemu nasilju s strani povzročitelja, morebiti čelo še bolj intenzivnemu in ogrožajočemu. Hkrati pa kršimo načela, ki so pri obravnavi nasilja med vrstniki izjemnega pomena.
Takojšnjo intervencijo, torej ustavitev nasilja in zaščito žrtve, je dolžan izvesti vsak zaposleni v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ne glede na naloge, ki jih v šoli opravlja, oziroma ne glede na njegove kompetenče. Prav zato je prav, da pri oblikovanju dogovorov o ravnanju ob zaznavi vrstniškega nasilja, sodelujejo vsi zaposleni; vodstvo, svetovalna služba, učitelji, vzgojitelji in podporno osebje.
Ko ustavimo nasilje in poskrbimo za žrtev, ne smemo zaključiti z delom. Pravzaprav je to šele začetek dela v šoli. Nadaljnje delo mora biti dobro načrtovano, tako delo z žrtvijo in povzročiteljem kot tudi z razredom/vrstniško skupino. Predlagava, da ga poimenujemo procesna intervencija. V tej fazi ima pomembno vlogo svetovalna služba, ki načrtuje, včasih pa tudi vodi in evalvira pročesno delo s posameznikom ali razredom.
O pogovoru z otokom (žrtvijo, povzročiteljem ali opazovalčem) sva razmišljali že v prejšnjem poglavju. Pri pogovoru z otrokom veljajo v veliki meri enaka pravila kot za pogovor z odraslo osebo; pogovor ima svoje faze in elemente, zahteva upoštevanje enakih splošnih načel svetovanja, enaki napotki veljajo za njegov začetek in zaključek. Je pa svetovalni pogovor z otrokom potrebno pri-
lagoditi njegovi starosti, sposobnostim razumevanja in izražanja (KlemenCiC 2013, 30).
Ko se ukvarjamo z vrstniškim nasiljem, pomislimo tudi na možnost, da je povzroCitelj lahko žrtev nasilja v družini. Tuje empi-riCne raziskave so namreC pokazale, da so otroci, ki so neposredne žrtve nasilja v družini (ali odrašCajo v družini, kjer eden od staršev izvaja nasilje nad drugim), pogosteje nasilni nad vrstniki, prav tako so pogosteje žrtve vrstniškega nasilja. (Če zaznamo sum, da gre za nasilje v družini, moramo v skladu z Zakonom o prepreCe-vanju nasilja v družini narediti zapis zaznave ter o sumu obvestiti pristojni Center za socialno delo (FilipCiC in KlemenCiC 2011).
Procesna intervencija zahteva tudi delo z razredom. Tu je sodelovanje svetovalnega delavca in uCitelja nujno, torej timsko. Delo v okviru oddelCne skupnosti naj bo dobro naCrtovano in vrednoteno. V strokovnih knjižnicah je moC poiskati mnogo literature, kjer najdemo razliCne oblike in naCine dela s skupino v okviru razrednih ur. (Ce bomo v šolskem prostoru zavzeli niCelno toleranco do nasilja med vrstniki in usklajeno (dogovorjeno) reagirali na tovrstno nasilje, ga v najveCji možni meri prepreCevali (dežurstvo na hodnikih, pozornost do »skritih« kotiCkov v šoli ...), bomo za otroke najbolj uCinkovit zgled in prepriCljiv »model«.
(Če so posledice vrstniškega nasilja poškodbe ali Ce je šlo za spolno ali internetno nadlegovanje, uniCevanje opreme ali izsiljevanje za denar, elektronske naprave ipd., je potrebno vkljuCiti tudi zunanje inštitucije, predvsem policijo, ki bo opravila ustrezne pogovore s povzroCiteljem in njegovimi starši. (Četudi otroci do 14 let nimajo nikakršne kazenske odgovornosti, je prav, da o dejanjih, ki so sicer kazniva dejanja, obvestimo policijo pa tudi center za socialno delo.
Da bo delo v šoli potekalo Cim bolj usklajeno in bo znano vsem v šoli, predlagava naslednjo shemo, v kateri so prikazani koraki ravnanja šole ob zaznavi vrstniškega nasilja:
1.	Takojšnja intervencija:
•	takojšnja ustavitev nasilja in zašCita žrtve nasilja (vsak zaposleni).
2.	Procesna intervencija:
•	delo (pogovor) z žrtvijo (glede na kompetence strokovnega delavCa),
•	delo z uCencem, ki trpinCi,
•	delo z razredom,
PREGLEDNICA 1 Predlog obravnave - unicevanje potrebšcin, izsiljevanje, grožnje
(Cas ukrepanja Ravnatelj
šss
Ucitelj/razrednik
Takoj
Pogovori se z žrtvijo in jo zašciti. Obvesti šss. Pogovor s povzrocite-ljem (povzrocitelju prepove takšno vedenje, predlaga vzgojni opomin ali vzgojni ukrep).
Kasneje	Svetovalno delo z žrtvijo Obvesti starše vseh vple-
(procesno)	(psihosocialna podpora). tenih.
	Obvesti ravnatelja.
	Delo s starši.
	Preverjata odnose in dinamiko v razredu, pocutje
	ucenca, ki je bil žrtev (timski pristop).
	Spremljanje napredka v skladu z individualiziranim
	vzgojnim nacrtom za žrtev in povzrocitelja.
Povzeto po Lešnik Mugnaioni, Klemencic in ((agran (2013).
•	delo s starši,
•	vkljucitev drugih inštitucij (policija, csd).
3. Delo v timu (ravnatelj, svetovalni delavec, razrednik, otrokova zaupna oseba, po potrebi pa tudi drugi strokovni delavci).
Predlogi obravnave različnih vrst vrstniškega nasilja v šoli
V zadnjem delu clanka predstavljava opis konkretnih primerov vrstniškega nasilja iz šolskega prostora ter predlagava smernice dela (takojšnje intervencije in procesne intervencije), kjer upoštevava kompetence in znanja posameznih strokovnih delavcev.
Vrstniško nasilje - uničevanje potrebšcin, izsiljevanje, grožnje
Tine obiskuje 7. razred osnovne šole. Do sedaj je bil ucno uspešen ucenec, prav tako priljubljen med vrstniki. V sedmem razredu pa je Tinetu ucni uspeh padel, v šolo ne hodi vec rad. Uciteljica je povabila mamo na pogovorne ure. Mama je razrednicarki povedala, da v zadnjem letu Tine pogosto izgublja šolske potrebšcine, veckrat so tudi polomljene in unicene. Domov prihaja lacen. Tudi za denar prosi pogosteje. V popoldanskem casu se vec zadržuje doma. Na pogovor povabita tudi ucenca Tineta, ki vse zanika. Je pa vidno prestrašen.
PREGLEDNICA 2 Predlog obravnave - fiziCno nasilje s telesno poškodbo
(Cas ukrepanja Ravnatelj
šss
UCitelj/razrednik
Takoj
Obvesti starše.
Poskrbi za zdravniško po-moC (pokliCe nujno mediCinsko pomoC) in za varnost ostalih uCenCev. Obvesti ravnatelja in šss. Spremlja uCenCa v zdravstveni dom.
Obvesti poliCijo.
Kasneje	Pogovor s povzroCiteljem.	Naredi zapisnik dogodka.
(proCesno)		Predlaga vzgojni ukrep ali vzgojni opomin.
	Pogovor z žrtvijo.	Pogovor z žrtvijo.
	Po potrebi drugi ukrepi za	
	zašCito žrtve (premestitev	
	povzroCitelja v drug odde-	
	lek, dodaten nadzor v od-	
	delku v Casu odmorov).	Delo s starši. Delo z razredom, skupaj z razrednikom, tim. Spremljanje napredka v skladu z individualiziranim vzgojnim naCrtom za žrtev in povzroCitelja.
Povzeto po Lešnik Mugnaioni, KlemenCiC in ((agran (2013).
S pogovorom nadaljuje mama doma. Po daljšem prigovarjanju Tine le pove, da se boji novega sošolCa NejCa. Tega ni želel povedati doma ali v šoli, ker se je bal, da bo potem še slabše. Po daljšem pogovoru mama izve, da mora Tine skoraj vsak dan dati svojo maliCo NejCu. Grozi mu, da ga bo po pouku poCakal in ga pretepel, Ce mu ne da maliCe, ne prinese denarja, ali Ce komu o tem pove. Svojo namero potrdi z uniCevanjem Tinetovih šolskih potrebšCin; najbolj pogosto jih vrže v smeti, Cez okno, ali pa enostavno vzame. PušCiCo meCe po razredu, drugi sošolCi jo lovijo in se mu smejejo. VeCkrat mu skrije oCala, predvsem ko se pripravljajo na športno vzgojo. Tudi pred kratkim, ko je prinesel domov polomljena oCala, ki naj bi jih zlomil sam, jih je v resniCi zlomil NejC. ZabiCal mu je, da tega doma ne sme povedati, siCer bo hudo. Mislil je, da Ce ne bo naredil niC, mu bo dal NejC sCasoma mir. Tudi drugi sošolCi se NejCa bojijo. Mama sporoCi uCiteljiCi, kaj je izvedela.
Vrstniško nasilje-fizično nasilje s telesno poškodbo
Na uri oddelCne skupnosti v 9. a razredu je razredniCarka spregovorila o pritožbah uCiteljev, ki pouCujejo v oddelku. Pritožbe
preglednica 3 Predlog obravnave - psihicno nasilje, zasmehovanje, dajanje vzdevkov
(Cas ukrepanja	Ravnatelj	šss	Ucitelj/razrednik
Takoj		Obvesti ravnatelja. Pogovor s starši.	Pogovori se z žrtvijo in ucenko, ki je povedala za nasilje. Zašciti obe ucenki (tudi ucenko, ki je povedala za dogajanje doma). Obvesti šss. Naredi zapis dogodka.
Kasneje		Pogovor z žrtvijo.	
(procesno)		Pogovor s povzrociteljico.	
	Pogovor z razredom.	Pogovor z razredom. Sistematicno, nacrtno delo z razredom (tematske razredne ure, razredni projekt...).	Pogovor z razredom. Sistematicno, nacrtno delo z razredom (tematske razredne ure, razredni projekt . . .). Delo s starši (roditeljski sestanek ...).
Povzeto po Lešnik Mugnaioni, Klemendc in (Cagran (2013).
so predvsem zaradi klepetanja in s tem onemogocanja podajanja ucne snovi. Ucence je pozvala, da povedo svoje mnenje. Primož se je opogumil in povedal, da pouk najveckrat moti Blaž, ki upada ucitelju v besedo in neprestano nekaj komentira. Razrednicarka Blažu pove, da s tem vedenjem ne bo uspešno zakljucil razreda (Blaž ima slabši ucni uspeh) in da si bo prislužil tudi vzgojni ukrep ali vzgojni opomin.
Po koncani uri je Blaž na hodniku prestregel Primoža. Porinil ga je ob steno, ga zmerjal, daje izdajalec in ga s pestjo veckratmocno boksnil v trebuh (Blaž trenira boks). Nekaj sošolcev je burno reakcijo Blaža spodbujalo, drugi so se odstranili. Ko se je Primož poskusil braniti, ga je mocno udaril s pestjo v obraz in mu zbil prednji zob. Še vec poškodb je preprecil ucitelj, ki je prišel po hodniku. Primož je potreboval takojšnjo zobozdravniško pomoc. Vendar pa ucitelj Blaža ni uspel pomiriti, zato je zahteval od ostalih ucencev, da gredo v razred oziroma v zbornico po pomoc.
Vrstniško nasilje - psihično nasilje, zasmehovanje, dajanje vzdevkov Metka je od prvega do petega razreda obiskovala manjšo podru-žnicno šolo. Doma imajo vecjo kmetijo. Uciteljice so Metko opisovale kot prijetno, veselo in preprosto deklico, ki je vedno pri-
pravljena pomagati sošolčem. Je bolj mo čne postave. V šestem razredu je Metka za čela obiskovati Centralno šolo v mestnem okolju. Nove sošolke so bile ve činoma iz mesta. Ena izmed učenk, Monika (Monika ima v razredu pomemben status), je kmalu začela zmerjati Metko; » kme čka butara«, »obleke dobivaš na Rdečem križu«, »poglej se, si bolj široka kot dolga« in podobno. Na svojo stran je pridobila ve čjo skupino sošolčev, ki so Metko zmerjali ob vsaki priložnosti. Zatiskali so si nos, ko je Metka prišla mimo, si šepetali in jo sistematično izlo čali iz skupine. Metka je bila v razredu vedno bolj sama, odklanjala je hrano, pogosto so se pojavljale psihosomatske motnje, zaradi katerih je ostajala doma. Izogibala se je športnih dni in drugih aktivnosti šole. Ker ni želela na šolski tabor, je razredničarka pokličala starše, ki so od Metke zahtevali, da se tabora udeleži. Pred odhodom je hudo zbolela.
Kaj se dogaja v razredu, je doma povedala sošolka Lara. In čeprav se ji je Metka smilila, ni storila ni č, saj se je bala, da bodo tudi njo sošolke izlo čile iz razreda. Larina mama je o povedanem obvestila razredničarko.
Vrstniško nasilje - internetno nadlegovanje
Vita je učenka 8. č razreda. Zaradi spe čiflčnih učnih težav branja inzapisovanja je učenka s posebnimi potrebami. Ima odlo čbo, kiji omogo ča napovedano preverjanje in o čenjevanje znanja. Ima tudi eno uro pomo či spe čialne pedagoginje in eno individualno uro z razredničarko, s katero imata dober odnos. V razredu ima malo prijateljev.
Vita je na individualni uri razredni čarki razburjena povedala, da so po vseh grdih komentarjih na Fačebooku sedaj sošolke ustvarile še lažen profll z njenim imenom, na katerem so zapisale, da je zaljubljena v Bineta iz sosednjega razreda. V njenem imenu so na lažnem profllu pisale ljubezenske izjave. Povedala je še, da se ji sedaj posmehuje čela šola. Razredničarka jo je poskušala najprej pomiriti in se bolj natan čno ter usmerjeno pogovoriti z njo. Vita ji je povedala, kakšne komentarje so sošolke zapisovale na njen profil, kako so jo žalile in k temu spodbujale še ostale na Fa čebooku. Ker je želela, da so njene prijateljiče, jim je zaupala svoje geslo, posledično so imela dekleta dostop do njene strani. Doma si ne upa povedati, ker je o če proti družbenim omrežjem, zato z mamičo pred njim skrivata, da je na Fačebooku. Najbolj jo skrbi, kaj vse bodo še zapisali sošolči, kdo vse bo to prebral in
PREGLEDNICA 4 Predlog obravnave - internetno nadlegovanje
(Cas ukrepanja Ravnatelj
šss
UCltelj/razrednlk
Takoj
Opravi loCene pogovore z žrtvijo in povzroCitelji-Cami.
Obvesti starše o dogodku (lahko skupaj z razrednikom).
Obvesti ravnatelja in šss.
Naredi zapisnik.
O dogodku obvesti poliCijo.
Kasneje (proCesno)
Po potrebi drugi ukrepi (premestitev povzroCi-teljiC v drug oddelek ali pa žrtve, Ce sama tako želi...).
Vzgojni opomin ali vzgojni ukrep za povzro-CiteljiCe.
Pogovori z žrtvijo (nadaljnje delo, podpora).
Delo z razredom (delavniCe o varni rabi interneta, razvijanje ustrezne klime v razredu ...) - timsko delo.
Spremljanje napredka v skladu z individualiziranim vzgojnim naCrtom za uCenCa.
Delo s starši - predavanje o varni rabi interneta . . .
Povzeto po Lešnik Mugnaioni, KlemenCiC in ((agran (2013).
pa, da jo bodo v šoli še bolj zmerjali; veliko opazk namreC sliši že zaradi statusa uCenke s posebnimi potrebami.
Sklepne misli
Predstavljeni primeri obravnave razliCnih oblik vrstniškega nasilja v šoli so predlogi, ki naj šolam pomagajo pri oblikovanju njihovih dogovorov. Ne gre za »reCepte«, ampak za smerniCe, ki jih bodo šole prilagodile svojim speCiflkam in kulturi reševanja problemov. A ne pozabimo: nobena posebnost oziroma drugaCnost šole ne more in ne sme »preglasiti« temeljnih strokovnih naCel obravnave nasilja ter etiCne in pedagoške zaveze šole, da aktivno prepreCuje nasilje in zagotavlja varnost uCenCem in drugim deležnikom v šoli.
Upava, da sva uspeli v Clanku prepriCati šole, da je potrebno tako preventivo kot tudi intervenCije na podroCju (vrstniškega) nasilja naCrtovati sistematiCno, saj je le tako veC možnosti, da bomo ravnali strokovno in praviCno. S tem pa tudi zagotovili ustrezen preventivni uCinek na uCenCe, starše ter uCitelje.
Literatura
Barter, C., in D. Barridge. 2011. »Introdučtion.« V Children Behaving Badly? Peer Violence Between Children and Young People, ur. C. Barter in D. Barridge, 1-18. Oxford: Wiley.
Bongers, C., F. Prior in G. Walraven. 2003. »From Combating Bullying and Violenče to Fostering Prosočial Behaviour.« V Violence in Schools: The Response in Europe, ur. P. K. Smith, 265-281. London: RoutledgeFalmer.
Cowie, H. 2011. »Understanding Why Children and Young People Engage in Bullying at Sčhool.« V Children Behaving Badly? Peer Violence Between Children and Young People, ur. C. Barter C. in D. Barridge, 33-45. Oxford: Wiley.
Dimč, M. 2013. »Spletno nadlegovanje.« Predavanje v programu Mreže u^e^ih se šol in vrtčev, Kranj, 14. mareč.
Hayes, R., in C. Herbert. 2011. Rising About Bullying: From Despair to Recovery. London in Philadelphia: Jessiča Kingsley.
Horvat D. 2002. »Telefonski svetovalni pogovor z žrtvijo nasilja.« V
Psihosocialna pomoc ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje, ur. D. Horvat, D. Lešnik Mugnaioni in M. Plaz, 108-125. Ljubljana: Društvo sos telefon.
Filipčič, K., in I. Klemen^i^. 2011. Obravnavanje nasilja v družini: prirocnik za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Klemenčič, I. 2013. »Nasilje v družini - kaj še lahko naredimo svetovalni delavči?« V Šolsko svetovalno delo, 17 (1-2): 27-33.
Kristan^i^, A. 2002. Socializacija agresije. Ljubljana: Združenje svetovalnih delavčev Slovenije.
Lešnik Mugnaioni, D. 2012. »Kako čelostno preprečevati nasilje v šoli.« V (O)krog nasilja v družini inšoli, ur. M. Muršič, 145-171. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Lešnik Mugnaioni, D., I. Klemenčič in S. CCagran. 2013. »Oblikovanje usmeritev za poenoteno obravnavo nasilnih dejanj v šoli.« Gradivo za udeleženče tematske delavniče, Šola za ravnatelje, Kranj.
Lešnik Mugnaioni, D., A. Koren, V. Logaj in M. Brejč. 2009. Nasilje v šoli: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanja in obravnava. Kranj: Šola za ravnatelje.
Muršič, M. 2008. »Strukturne kontingenče emočionalne fenomenologije medosebne nasilnosti.« Doktorska disertačija, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.
Muršič, M. 2012. »Prekiniti krog nasilja: za varnejše družine in
vzgojno-izobraževalne zavode.« V (O)krog nasilja v družini in šoli, ur. M. Muršič, 7-42. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Muršič, M., in B. Brvar. 2010. »Izbor (s čustvi povezanih) ugotovitev naše raziskave.« V Znanje o custvih za manj nasilja v šoli, ur. M. Muršič, 21-26. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Muršic, M., in M. Pušnik. 2010. »Kontekstualno razumevanje čustvenosti nasilja.« V Znanje o čustvih za manj nasilja v šoli, ur. M. Murši^, 13-16. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Osterman, A. 2002. »Medvrstniško nasilje.« V Socializacija agresije, ur. A. Kristan^i^, 137-162. Ljubljana: Združenje svetovalnih delavcev Slovenije.
Pušnik, M. 2013. »Nasilje v šoli v krogu nasilja.« V (O)krog nasilja v družini in šoli, ur. M. Murši^, 107-143. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Pušnik, M. 1999. Vrstniško nasilje v šolah: modeli delovanja; spodbudno vzgojno-uCno okolje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Prgi^, J. 2010. Šolska in vrstniška mediacija: vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli. Griže: Svetovalno-izobraževalni center mi.
Radford, L. 2012. Rethinking Children, Violence and Safeguarding. London in New York: Continuum.
Rigby, K. 2008. Children and Bullying: How parents and Educators Can Reduce Bullying at School. Oxford: Blackwell.
Smith, P. K. 2003. »Violence in Schools: An Overview.« V Violence in Schools: The Response in Europe, ur. P. K. Smith, 1-13. London: RoutledgeFalmer.
Vancek, N. 2002. »Spolno nasilje.« VNasilje - nenasilje, ur. D. Lešnik Mugnaioni, 149-174. Ljubljana: i2.
Zabukovec Kerin, K. 2002. »Vrstniško nasilje v šoli.« V Nasilje - nenasilje, ur. D. Lešnik Mugnaioni, 103-122. Ljubljana: i2.
■ Doroteja Lešnik Mugnaioni je predavateljica na Šoli za ravnatelje. mugnaioni.lesnik@siol.net
Ingrid Klemen^ic je svetovalna delavka in pomocnica ravnatelja
na oš Simona Jenka Kranj.
ingrid.klemencic@osjenka.si