Poštnina plačana ir gotovini. 77. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. V s eto I rs c*: 235. Ukaz, s katerim se odreja, da se morajo seje narodne skupščine otvoriti s čitanjem tega ukaza. 236. Razpis, s katerim se odreja najhitrejše ocarinjanje izvoznega blaga in določa tarifa za trud carinskih posrednikov pri tem ocarinjanju. 237. Razpis, s katerim se dopolnjuje člen 6. pravilnika o carinskih posrednikih. 238. Naredba o najemu posojila mestne občine ljubljanske za zgradbo stanovanskih hiš za Bežigradom. 239. Začasni pravilnik za izvrševanje šolsko-zdravniške službe v Sloveniji. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 240. Tarifno obvestilo o odpravljanju blaga z mednarodnimi tovornimi listi. — Razne objave. Zakoni in kraljevske uredbe. 235.* Mi Alelcssinicier* I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo odredili in odrejamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, na podstavi člena 52. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in po zaslišanju Našega ministrskega sveta: Seje narodne skupščine, Sklicane na izredno zasedanje z Našimi ukazom z dne 30. julija 1924. m dai. ti. avgusta 1924., naj se ©tvorijo dne 0. avgusta 1924. s čitanjem tega ukaza. Predsednik Našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 30. julija 1924. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta: Ljub. M. Davidović s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 236. Razpis, s katerim se odreja najhitrejše ocarinjanje izvoznega blaga in določa tarifa za trud carinskih posrednikov pri tem ocarinjanju.** Iz pogostnih pritožb trgovcev-izvoznikov sem razvide), da je izvoz domačega blaga obremenjen z velikimi in čestokrat še nepotrebnimi im neopravičenimi stroški, talko da je s to obremenitvijo celo onemogočeno uspešno tekmovanje naših izvoznikov na inozemskih tržiščih. Poleg drugih okolnosti, ki jih srečuje naša izvozna trgovina., opozarjajo pritožbe zlasti na pretirane nagrade carinskih posrednikov, ki jih ti pobirajo za svoj carinsko-,posredniški trud ob izvoznih ekspedicijah, kakor tudi na odškodnine, ki se plačujejo carinskim uslužbencem za izvrševanje carinskih ekspedicij. Želeč, da bi se dal naši trgovini čim krepkejši I olet, sem odredil na predlog generalne direkcije ' arin in na podstavi členov 273. in 273. a carinskega a k ona: * Ijevine Srba, Hrvata i Slovenaca® št, 183, dne 12. avgusta 1924. ** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca® št. 182, izdatnih dne 11 ega avgusta 1924. (Prilog XXXIX. — 1924.) 1. ) Nagrada za trud carin,škili posrednikov ob iz-1 voznem ocarinjanju blaga se maksimira s (30) tri desetimi dinarji za vsak vagon. Pod besedami: »trud carinskih posrednikov® je treba razumeti vse predhodno delo ob pisanju deklaracij, dobavljanju vagonov im, prisostvovanju pri pregledu blaga. Pod besedo »vagon® pa je treba razumeti količino 10.000 kilogramov izvoznega blaga in manj. Za plačilo svoje nagrade je vsak carinski posrednik zavezan, skladno s členom 0. pravilnika o carinskih posrednikih, dati svojemu narOčitelju pravilen račun. V ta račun vpiše razen nagrade za svoj trud, kolik,ršuo določi sam v naprej, vrednost golic, deklaracij in taks. ki so se resnično uporabile, ob plačilu 25 % dejanske vrednosti golic, deklaracij in taks. Vpisovati v račun druge zlasti pa izmišljene stroške, prepovedujem kar najstrože. Račune vseh carinskih posrednikov za izvozne ekspedicije postavljam pod kontrolo carinarnic. Vsak carinski posrednik mora priložiti izvozni deklaraciji, s katero prijavlja carinarnici blago za izvozno ocarinit,ev, izpolnjeni račun za svojega naročitelja. Tak račun preizkusita angažirana carinska uradnika po deklaraciji o tem, ali je vanj vpisal nagrade in izdatke skladno s tem razpisom, in če ugotovita., da je račun pravilen, ga overovita s svojim podpisom im s pečatom carinarnice. Samo na podstavi tako overovljenega računa izvrši carinski posrednik obračun is svojini maiTOčiteljem; za njegovo točnost pa sta povsem odgovorna angažirana carinska, uradnika, ki sta ga podpisala. Primeri, ki bi bili v nasprotju s to naredbo, se kaznujejo z največjo kaznijo, ki jo predpisuje pravilnik o carinskih posrednikih, odnosno zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. 8 to odločbo izpremimjam vse dosedanje tarifo, ki jih jo odobrila generalna direkcija carin za plače vanje nagrado carinskim posrednikom, kolikor so nanašajo te tarife ,na miaguadie carinskih posrednikov ob izvoznih ekspedicijah domačega blaga. 2. ) Deklaracije za izvozne ekspedicijo domačega blaga se morajo sprejemati pri carinarnicah ves dan — dopoldne im popoldne. Vse ekspedicije po takih deklaracijah ,se morajo vrniti pri carinarnicah kar najhitreje, tako da ne sme biti rok za izvršitev teh ekspedicij daljši nego šest ur od trenutka, ko se deklaracija prejme pri carinarnici. Da bo mogoče to odredbo popolnoma izvrševati, odrejam, da se morajo vršiti izvozne ekspedicije tudi izvnm uradnih ur, no da bi se plačevale dnevnice carinskim uslužbencem po členu 233. carinskega zakona. Zato pooblaščam starejšime carinarnic, da smejo, skladno s členom 227. carinskega zakona in členom 264. finančnega zakona za leto 1924./1925., odrejati poslovanje carinskih uslužbencev, ki izvršujejo te ekspedicije kot nujne, tudi tevum delovnega časa, določenega za pisarniške ure. 237. Razpis, s katerim se dopolnjuje člen 6. pravilnika o carinskih posrednikih.* Na predlog generalne direkcije carin in na podstavi člena 273. a carinskega, zakona je odredil gospod minister za finance: Člen 6. pravilnika o carinskih posrednikih so dopolnjuje tako, da se mora »dosedanji stavek v tem členu, ki se glasi: »To tarifo predpiše trgovska ali trgovska in obrtniška zbornica, v . . .® odslej z dopolnitvijo glasiti tako-le: «To tarifo za izvoz domačega blaga predpiše minister za finance, za uvozno blago pa jo predpiše trgovska ali trgovska in obrtniška zbornica, v . . .». To se priobčuje interesentom v znanje in ravnanje. Carinarnicam se naroča, naj to dopolnitev vpišejo v pravilnik o carinskih posrednikih. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 29. julija 1924.; C br. 35.846. Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 238. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o najemu posojila mestne občine ljubljanske za zgradbo stanovanskih hiš za Bežigradom. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano in v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi dovoljujem sporazumno z delegacijo ministr stva financ, da sme najeti mestna občSna ljubljanska po .sklepu občinskega, sveta z dne 14. aprila t. 1. za zgradbo dveh stanovanskih hiš za Bežigradom posojilo 2,000.000 Din (dveh milijonov dinarjev) proti 8%nemu obrestovanju in amortizaciji v 100 semestrih; amortizacija, in obresti pa se morajo pokrivati v prvi vrsti z najemnino stanovanj v znesku najmanj letnih 40.000 Din in le ostali primanjkljaj z rednimi dohodki občine. V Ljubi j a n i. dine 9. avgusta 1924.: št. 18.978. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. * Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca® št. 182, izdanih dne 11 ega avgusta 1924. (Prilog XXXIX. — 1924.) — Pravilnik gl"j v Uradnem listu pod št. 270 iiz leta 1921. Ta ukaz je naizglašen v »Službenih Novinah kra- Garinarnicam, carinskemu osebju in priznanim carinskim posrednikom naročam, naj se povsem rav- izdanih | na jo po tem razpisu ter ga točno izvršujejo. V B oo g r a d u,, dno 29. julija 1924.; •C br. 36.346. .Minister za finance: dr. M. Spaho s. r. Uredbe inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. 239. Začasni pravilnik za izvrševanje šolsko-zdravniške službe v Sloveniji. Člen 1. Dolžnost šolskega zdravnika je. skrbeti za zdravje in pravilna telesni razvoj učencev, ki so mu poverjeni, ter dajati šolskemu obiastvn potrebna pojasnila in navodila v zdraivstvenili stvareh kot posvetovalen član učiteljskega zbora. .ozira pri nameščanju v klopi (pregled vida in sluha.) ali pri pouku, kakor oprostitve od telovadbe, petja, risanja, ročnega dela itd. Ta pregled se vrši vpričo razrednikov in eventualno tudi staršev, ki jih mora ravnateljstvo pravočasno obvestiti o tem pregledu s pojasnilom o šolsko-zdravniški napravi. c) Splošni razredni pregled. Najmanj enkrat na loto pregleda šolski zdravnik vse ostale učence v razredih, kjer se ozira zlasti na njih držo, čistoto in splošni vtisk. Pregleda tudi, ali nimajo nalezljivih bolezni ali uši. Svoje opombe in opaiabe zapiše v zdravstveni matični list, prav tako tudi učence, ki so potrebni zdravljenja. Nadalje določi učence, ki naj bodo v stalnem opazovanju, in izbere one, ki naj bi se jemali v poštev za zdravilišča ali druge podobne aikcije (ortopedska telovadba, rekreacija na dopustu, počitniška kolonija, bivališče na kmetih, gozdna šola. kopališča, dobrodelna prehrana i. dr.). vanje naj se vrši kar najobzirneje, zlasti glede na sramežljivost pri učenkah, in vedno vpričo razred nika (razmlniee) ali namestnika (namestnice). Člen 11. Šolski zdravnik se mora udeleževati vseh sej, kjer se razpravlja o napredku, disciplini in telesni vzgoji učencev. Učiteljstvo naj po možnosti podpira delovanje šolskega zdravnika in mu takoj naznani vsak primer obolelosti. Člen 12. Šolski zdravnik nima pravice, samostojno kaj odrejata ravnateljstvu, učiteljstvu in služabništvu, temveč opozarja ravnateljstvo na nedostatke; če pa vidi, da to nima uspeha, ima pravico, s pismenim naznanilom po ravnateljstvu zahtevati odredbe od pristojnega šolskega oblastva. Člen 13. Za. očesne, ušesne, nosne in zobne in eventualne druge bolezni ordinira,jo kot šolski zdravniki za to izbrani specialisti (prav tako v vprašanjih ženske pubertete zdravnica) dogovorno z rednim šolskim zdravnikom. Njih službeno razmerje se uredi s posebno pogodbo. Člen 14. O postopanju šolskega zdravnika in ravnatelj stva ob času, ko se pojavi nalezljiva bolezen ali epidemija, so odločilni dotični zakoni. Ob! epidemijah mora šolski zdravnik poostriti svoje nadziranje.. Člen 15. V kraju, kjer ni šolske poliklinike, ima šolski zdravnik stalno šolsko-zdravniško sobo s potrebnim inventarjem, ki ga sestavljajo: pisalna miza, dva stola, tehtnica z utežmi, merilni stroj, obešalnik, omara za tiskovine in spise, ročna lekarna z nosili in obvezali, dva- kozarca za shranjevanje ustnih žličk, aparat na špirit za razkuževanje ustnih žličk, stetoskop, ušesno zrcalo z lijački, dva maksimalna toplomera, ročno merilo, sobni toplomer, Snellenove atenske table, pisarniške potrebščine, štampilijn, knjižnica, litrska steklenica, in dva kozarca za vodo, dva pljuvalnika, umivalnik in tri brisače. Soisko-zdravniška soba mora biti vsaj 6 do 7 m dolga (za preiskovanje oči). Inventar nabavlja lastnik šob. Za inventar je odgovoren šolski zdravnik. Člen Ifi. Šolskemu zdravniku je prideljema šolska skrbstvena sestra, ki skrbi za potrebni stik med šolskim zdravnikom in učenčevo rodbino, proučuje učen čeve domače razmere, razlaga staršem, kaj je šolski zdravnik odredil, in pomaga sama, kjer je treba. Vedi učence iz razredov k šolskemu zdravniku in od njega: nazaj ali v zdravljenje. Posreduje učencem zdravila, prehrano i. dr. Pomaga šolskemu zdravniku pri preiskovanju učencev (merjenje, tehtanje), vodi pisarniško posle in dopolnjuje sezn&mek .o učencih, ki so v «opazovanju», skrbi za red v šolsiko-zdrav-niškii sobi itd. Podrejenai je šolskemu zdravniku. Namešča jo isto oblaistvo kakor šolskega zdravnika. - Člen 17. Ko je šolska vzgoja končana, nasvetuje šolski zdravnik sporazumno z učiteljstvom učencem Ln njih staršem, kakšen poklic naj izbere, da bo ustrezal telesnemu in duševnemu stanju učencev. Člen 18. Ob koncu šolskega leta mora šolski zdravnik predložiti prepis poročila za vse minulo šolsko lota pristojnemu oblastvu. pa. tudi inšpektorju ministi ,'tva za narodno zdravje v Ljubljani. Za. letno poročilo služi vzorec G. člen 19. Pravilnik za izvrševanje šolsko - zdravniške službe v Sloveniji stopi v veljavo s šolskim letom 1924./1925. Odobren je po pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za prosveto in vere, z odlokom z dne 4. .junija. 1923., št. 2108, in po inšpektorju ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z odlokom z dne 0. avgusta 1924., št. (1413. ter velja, dokler ne izda ministrstva za narodno zdravje enotnega pravilnika. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1924.; št, 6413. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r. Člen 2. Šolskega zdravnika imenuje po zaslišanju zdravstvenega! sveta v Ljubljani v glavni ali stranski službi iostahcu, ki gg vzdržuje (za občinske šole občina, ali zdravstveni zastop, za državne, šole ministrstvo za narodno zdravje, za privatne šole dotična privatna korporacija). V zdravstveno strokovnem oziru je šolski zdravnik samostojen; v .pedagoškem je podrejen, pristojnemu šolskemu oblastvu, v administrativnem in disciplinskem pa oblastvu, ki ga vzdržuje. Vrhovno nadzorstvo ima. in&]vektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani. Člen 3. Poslovanje vseh šolskih zdravnikov v območju inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani bodi urejeno enotno; vse tiskovine naj bodo .sestavljene po istem vzorcu. Poslovanje ureja higienski zavod v Ljubljani. ■» Člen 4. Šolski zdravnik 1.) nadzira zdravstvene razmere j šolskega poslopja; 2.) nadzira zdravje in telesni raz- | vo,j učencev; 3.) daje iniciativo za pospeševanje te- j Ako je trobik prihaja golski zdravllilk lesne vzgoje; 4.) zatira nalezljive bolezni v šoli; « skr,)stiVMla sestra k učencem na dom. če 5.) poučuje učence, starše in učitelje v higieni Člen 5. Zdravstvene razmere šolskega poslopja nadzira šolski zdravnik tako-le: 1. ) vsako leto najmanj enkrat pregleda z ravnateljem vred kurjenje, zračenje, razsvetljevanje in čiščenje šolskih »Ob. drugih prostorov in vsega, šolskega poslopja; 2. ) pregleda, ali so učenci z ozirom na svetlobo, vid in velikost dobro razvrščeni in ali se ujema velikost sobe s številom učencev; 3. ) ali se okna in vrata dobro zapirajo in ali ni Člen 8. zidovje vlažno; 4. ) ali ustrezajo šolske klopi predpisom in stranišča zdravstvenim zahtevam; 5. ) ali je oskrba z vodo dobra, ali so v šolskem poslopju umivalnice in kopalnice in kakšne: 6. ) ali vlada vobče v šolskem poslopju im njegovi okolici (vrt, dvorišče, igrišče) red in častota. Ugotovljenih nedostatkov ne omenja vpričo učencev, ampak jih zabeleži v posebno knjigo, ki jo vodi ravnatelj, čigar dolžnost je, zabeležene nedostatke odpraviti ali zahtevati njih odpravo. Pa tudi ob vseli drugih prilikah ima šolski zdravnik dolžnost, izpolnjevati to nalogo. Člen 6. Skrb za zdravje in telesni razvoj učencev kakor tudi zatiranje nalezljivih bolezni v šoli udejstvuje šolski zdravnik s .pregledovanjem učencev. Prcd-pisujejo se ti-le pregledi: a) P r vi pregled n o v i n c e v. V prvem tednu po začetku .šolskega pouka pregleda .splošno novince, ali so za. šolo sposobni, t. j. ali so telesno in duševno dovolj razviti. Nezadostno razvito učence predlaga za otroški vrtec ali za pomožno solo, če obstoji, ali pa, jih odgodi na drugo leto. Če mogoče, pregleda tudi druge učence, ali nimajo nalezljivih bolezni, odnosno mrčesa, in ali so za pouk sposobni. (Vzorca E in F.) b) D r u g i pregled novi n c e v. V prvih dveh mesecih preišče vse novince kolikor mogoče natančno, določi njih zdravstveno stanje ter vpiše izvid v matični zdravstveni list. Posebe j za znamen uje^ ali bodi učenec v stalnem zdraviti-! Red pregledovanja, škem opazovanju, odnosno ali potrebuje posebnega I zdravnik sporazumno z č) A m b u 1 a t o r n i pregled. Šolski zdravnik pregleduje učence v nalašč za to postavljeni šolski polikliniki. Tja prihajajo na pregled oboleli ali za boleznijo sumljivi učenci in dalje po vrsti tudi. oni, ki so po matičnem zdravstvenem listu v opazovanju ali so bili pri občem razrednem pregledu določeni za ambulatorni pregled. Motam pregleduje šolski zdravnik tudi one novince, ki zaradi odsotnosti še niso bili pregledani. Ob uradnih urah sprejema, šolski zdravnik tudi poročila svoje pomočnice, šolske skrbstvene sestre, in poročila ravnateljstva. Uspehe preiskav in svoje odredbe zapisuje v matični zdravstveni list. Za obolele učence odreja zdravljenje: ubožme pošilja, s predpisanim formularjem (vzorca R in C) (šolskim) zdravnikom specialistom, v državne ambulatorije ali dobrodelne akcije; če so imovitih staršev, obvešča po ravnateljstvu starše ali njih namestnike na posebnem obvestilu (vzorec D), naj učencu preskrbe zdravljenje. V nujnih primerih (.nalezljive bolezni, nezgode) vrši to dolžnost tudi izvun predpisanih uradnih ur. d) 0 b i s k i s p r o g le.d o m n a u č e n - Cevem domu: ali šolska izostanejo ponovno brez opravičila ali če zdravnik ob epidemiji sumi. da je učenec ali kdo drugi v rodbini zboleti. Vsi pregledi (izvzemši pregled pod d) sc morajo vršiti med šolskimi urami. Vsako četrto in vsako osmo leto pregleda šolski zdravnik vse učence svojega zavoda iznova. Člen 7. Šolski« zdravnik daje higiensko nasvete, ne leči pa učencev; .samo v nujnih primerih daje prvo pomoč. Šolski zdravnik pospešuje med učenci vse vaje, ki služijo za njih utrditev, kakor: telovadbe, sport, igre, izlete, kopanje v šolskih kopalnicah in drugod, plavanje itd., ter nadzira te vaje v zdravstvenem oziru. Člen 9. Šolski zdravnik vodi za vsakega učenca poseben matični zdravstveni list (po vzorcu A), ki spremlja učenca do odhoda z zavoda. Ako prestopi učenec na drug zavod, se pošlje njegov matični zdravstveni list za njim. Glavo matičnega zdravstvenega lista,, t. j. novince ve osebne in družinske podatke, izpolni razrednik pravočasno, t. j. pred drugim pregledom •novincev. Zdravnik vpisuje le zdravniške podatke in dan vsakega pregleda; stolpce izpolnjuje po izvidu; odredbe in predloge zabeležuje. Ce potrebuje učenec zdravniškega opazovanja, zaznamemuje to šolski zdravnik na prvi strani matičnega zdravstvenega. lista v desnem zgornjem kotu s črko O. Za učence, ki so v »opazovanju*, vodi .poseben sezna-mek, razdeljen po razredih. Pri drugem pregledu novincev, ko šolski zdravnik prvič vpisuje natančni izvid, vpiše v stolpec »Splošni razvoj* znamko »dober* ali »srednji* ali »slab*. Učenec z znamko »slab* je toliko, časa v opazovanju, dokler šolski zdravnik tega izrečno ne prekliče. Matične zdravstvene liste čuva šolski zdravnik. Ravnateljstvo hrani v arhivu tudi matične zdravstvene liste onih učencev, ki so šolo dovršili. Na željo daje šolski zdravnik učencem po odhodu z zavoda prepise matičnih zdravstvenih listov. Člen 10. dan in uro določa šolski ra vnatel j.stvoni. P re i sko 1. stran. Obrazec A. 4. stran. Šola.................... Razred......... Matični zdravstveni list. Učenčevo (učenkino) ime in njega (njen) priimek . rojen(a) dne....................leta . \ . zadnjikrat cepljen(a) leta .... Med šolskim časom Preselil(a) se je . Stanovanj e: ... Ob počitnicah • • . Preselil(a) se je Koliko sob ima stanovanje s kuhinjo .... Koliko oseb stanuje v stanovanju, odraslih ..... otrok . . . . Koliko sob ima stanovanje s kuhinjo .... Koliko oseb stanuje v stanovanju, odraslih . . . ., otrok .... Kako dolgo naravno hranjen(a)............................................. Katere bolezni je prestal učenec (prestala učenka): Črevesni katar v l.letu — Rachitis — KrČ glasilk — Kožni izpuščaji — Oteklina žlez — Vnetje oči — Gnojni iztoki iz oči — iz ušes — Ošpice — Škrlatinka — Ovčje koze — Davica — Dušljivi kašelj* Oče (ime, priimek in stan)................................................ živi,* umrl,* za katero boleznijo...................... Mati: živi,* umrla,* za katero boleznijo............... Število in starost bratov in sestra.................... Od teh umrlo................., za katero boleznijo . . Dohodki očetovi: letni* mesečni* tedenski*. . . . Dohodki materini: letni,* mesečni* tedenski* . . . Dohodki bratov in sestra: letni,* mesečni* tedenski* Šolski zdravnik: Razrednik: * Kar velja, naj se podčrta. Ambulatorni pregled ob uradnih urah. Vzrok pregleda Datum Izvid in odredbe Obvestilo Uspeh > • 2. in 3. stran. Dan, mesec in leto Splošni razvoj * Višina v cm Obseg prsi v cm pri vdihavanju in izdihavanju Teža v kg Oči in vid Ušesa in sluh Nos in govor Zobje Pljuča Srce Kožni parasiti Hrbtenica, okostje, držanje telesa Drugi organi (kila, golša) Telesne hibe in posebnosti Odredba Uspeh | I j I 1 1 | I I | • 1 * Dober, srednji, slab. Datum - - Opazovanje razrednikovo v nadarjenosti, pridnosti, snagoljubnosti in drugih lastnostih Datum Pripombe zdravnikove • Vzorec B. Šola dne .... 192. Gospodu zdravniku Pri šolsko-zdravniški preiskavi učenca učenke sem dognal, da . . ter ga (jo) Vam pošiljam v zdravljenje. Šolski zdravnik: O d. gr oiro i?. Učenec Učenka ima in potrebuje Podpis: Vzorec C. Šola...........v..........., dne .... 192. Ambulatoriju za.................... v................... učenčevo Ime -----;—: ............................. učenkino Stanovanje: .................................. se pošilja zaradi............................. šolski zdravnik: Vzorec D. Šola v.........dne .... 192. Obvestilo. učenca Pri zdravniški preiskavi učenke dne..............sem dognal, da r, •, • Vašega sina . njegov Za zdravje v , -- 7 - m za —;------- napredek V ase hčerke njen v šoli je nujno potrebno, da poskrbite za zdravniško pomoč. Šolski zdravnik: Šolski voditelj (ravnatelj): Vzorec E. Šola ........., dne Obvestilo. . 192. Pri zdravniški preiskavi ———..................... učenke dne.................sem našel, da ima Vaš otrok uši — gnide. Dolžni ste, to nečistoto Čimprej odpraviti, prvič zaradi otroka samega, ki utegne zaradi tega resno oboleti, in drugič zaradi —~7\,eV’ ki so v nevar- sosolk, nosti, da nalezejo uši. Šolski zdravnik: Vzorec F. Šola..........v..........., dne .... 192. Ravnateljstvu.................... Pri zdraviliški preiskavi učenca učenke dne..............sem dognal, da zaradi .... ...............letos še ni za šolo sposoben(na). Predlaga se.................................. Šolski zdravnik: \ Obrazec G. Šola Letno poročilo o zdravstvenem stanju učencev. Razred * jj Število vseh otrok Število zaostalih otrok Začetkom šolskega leta povprečno Število preiskanih Šlevilo ambulatornih preiskav | Število preiskav na domu Število učencev v splošnem razvoju Povprečno število učencev v opazovanju v •/„ 1 Bolezni Opomba anaemia škrofuloza (vratnih žlez) otok in vnetje tonzil tuberkuloza druge pljučne bolezni srčne bolezni skrivina hrbtenice I in prsnega koša rachitis karies zobovja kožne bolezni, uši očesne bolezni, motenje vida j ušesne bolezni, motenje sluha živčne bolezni, duševna slabost motenje govora , akutne in I infekciozne bolezni telesne hibe starost teža v kg višina v cm obseg prsi v cm pri vdihavanju in izdihavanju dobri srednji slabi 1. ! I 1 n. 1 * I i III. ■ ! IV. I 1 v. 1 ' 1 1 1 1 VI. VII. VIII. * Paralelke posameznih razredov se združujejo v en razred. Razglasi osrednje vlade. Pojasnilo, da se morajo izdajati izpiski iz konfesionalnih matičnih knjig, namenjeni za uradno uporabo, brezplačno.* Ker so nastala vprašanja, ali so duhovniki (župniki) dolžni, izdajati izpiske iz maitičniih knjig državnim uslužbencem, če jiih ti potrebujejo v svrhe, določeno s členom 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in če so ti izpiski po * Razglašeno v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 180, izdanih dne 8. avgusta 1924. predpisih tega člena oproščeni državne takse, je izdal gospod minister za vere pod V br. 10.675 z dne 7. julija 1924. to-le pojasnilo: Zmerom, kadar izdajajo voditelji konfesionalnih matic izpiske iz matičnih knjig uradoma in za uradno uporabo, ni po občih zakonskih predpisih to izdajanje izpiskov zavezano ne plačilu državne takse ne plačilu specialne takse ali nagrade za izdatelja, ki je drugače predpisana v drugih primerih. Ker služijo izpiski iz matičnih knjig po členu 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v uradne svrhe za priloge k uslužben-skemu listu, zato niso mai zahtevo uradnikov ali uslužbencev, da hi jim voditelji konfesionalnih matic izdali izpiske v to s vrh o, po zg’oraj navedenem členu in občih predpisih o izdajanju izpiskov za uradno uporabo zavezani ne državnitm ne drugim special- nim taksam ali nagradam, ki jih določajo zakoni v drugih primerih. Potemtakem morajo voditelji konfesionalnih matic izdajati vse matične izpteke, ki so potrebni državnim uradnikom in uslužbencem kot priloge k usluž-benskemu listu, brezplačno, brez ozira na to, ali jih zahtevajo državni uradniki in. uslužbenci sami ali pa državno oblastvo, pristojno zanje; toda vselej mora biti zapisana na njih pripomba, da se izdajajo brezplačno za uradno uporabo po členu 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in da se za. drugo svrho ne smejo uporabili.> Iz pisarne občega oddelka ministrstva za vere v Beogradu, dne 7. julija 1924.; V br. ia675. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Št. 19.008. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju ljubljanske oblasti za čas od dne 27. julija do dne 2. avgusta 1924. Srez Ostalih 1 Na novo obolelih Ozdravljenih Umrlih Ostalih v na-dalnji oskrbi M a 1 ari a. Brežice 1 1 Laško 1 i 2 Novo mesto . . . 1 • . • 1 Pertussis. Brežice 1 ' i 1 Ljubljana, mesto . • 2 • 1 • 2 l Typkus abdominalis. Brežice 8 5 1 12 Kamnik ... 4 1 1 2 Kranj 3 3 , Krško 3 5 1 , 7 Ljubljana, okolica . 1 . 1 Ljubljana, mesto . i 1 Laško 4 i 5 Logatec 2 2 Radovljica . . . i 1 • • 2 Pa raty ph us. Črnomelj .... 3 • 2 1 . 1 Ljubljana, okolica . 1 1 Ljubljana, mesto . 1 1 • Dysenteria. Brežice 4 4 Kamnik 8 5 6 i 6 Ljubljana, mesto . 1 1 1 1 Novo mesto . . . 2 1 1 Radovljica .... ■ 2 • 2 Scarlatina. Brežice 1 1 Kastav 1 1 Laško 2 2 Ljubljana, mesto . 2 2 Ljubljana, okolica . 1 i Logatec 1 1 Novo mesto . . . 1 1 Radovljica .... 2 i • 3 Diphteria et croup. Brežice 1 1 Kamnik 1 i Kranj 1 i Ljubljana, mesto . 1 , i Logatec . 1 i i Novo mesto . 1 • i i P a r o t i t i s e p i d e m i c a. Brežice 1 • 1 • i : V Ljubljani, dne 8. avgusta 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Št. 6/L. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju mariborske oblasti za čas od dne 13. do dne 19. julija 1924. Srez Ostalih Na novo j obolelih Ozdravljenih •5 TU s Ostalih v na-j daljnji oskrbi M a 1 a r i a. Prevalje 1 • 1 • • 1 ■ 1 . Morbilli. Ptuj 2 2 Šmarje pri Jelšah . 2 . . 2 4 • 4 T y p h i is abdominalis. Celje 1 1 Celje, mesto . . . 1 4 5 Ljutomer 8 1 i 6 Maribor 3 i 2 Ptuj 1 1 Prevalje 2 i 1 11 9 2 2 16 Paratypkus. Ptuj 1 1 Sloveujgradec. . 3 2 1 3 1 2 2 1 Dysenteri a. Celje 1 1 1 1 Maribor .... 1 1 Maribor, mesto . 1 . 1 Prevalje 1 1 3 2 2 3 Scarlatina. Celje 8 1 2 7 Celje, mesto . . . 8 1 2 i 6 Gornji grad . . . 1 1 Konjice (6 6) Maribor .... 1 1 Ptuj . . ... 2 2 Prevalje 6 6 . 12 Sloveujgradec. . . 7 1 2 i 5 Šmarje pri Jelšah . 7 3 4 1 (6 6) 40 9 11 2 36 D i p h t h e r i a. e t croup. Maribor 1 • • 1 1 1 j V Mariboru, dne 4. avgusta 1924. Za vdikegia župana mariborske oblasti Oblastni sanitetni referent: dr. Jurečko s. r. Razpust društev. Št. 18.486, z dne 5. avgusta 1924. Društvo «Verband der Zimunerer Oesterreichs, Ortsgruppe Laibach* v Ljubljani, čigar pravila so bila odobrena z odlokom bivšega c. kr. deželnega predsjedništva v Ljubljani z dne 7. oktobra 1907., št. 5688/pr., je razpuščeno, ker že 16 let ne deluje, ker nima ne imovine ne članov in ker zaradi tega ne ustreza več pogojem pravnega obstoja.. Št. 18.487, z dne 9. avgusta 1924. Društvo «Ortisgruppe des Luther-Vereines* v . j” ':lIU- i® razPuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. Za velikega župana, ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. Št. 18.410. Razglas. Potni list, izdan po sreskem poglavarju v Laškem na ime: Ludovik Potekal pod št. 8/P z dne 12. julija 1924., se razveljavlja. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1924. Za velikega župana ljubljanske oblasti; Tekavčič s. r. Št. 955/vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 16. avgusta 1924. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Dolnja Lendava: Beltinci 1:18, Bratomci 1:10, Lipovci 1:1. Maribor, levi breg: Krčevina 1:1. Murska Sobota: Rakičan 1:1. Maribor, mesto 1. Mehurčasti izpuščaj goved: Maribor, levi breg: Krčevina 1:2, Lajtersberg 2:2, Svečina 1:2. Maribor, mesto 1. Garje konj. Konjice: Tepanje 1:1. Ljutomer: Branislave! 1:1. Maribor, desni breg: Spodnja Polskava 1:1. Svinjska kuga. Celje; Sv. Jurij ob Taboru 1:8. Maribor, desni' breg: Dolgošo 1:£ Fram 1:2, Lehen 1:2, Pobrežje 1:1, Ruše 1:11, Tezno 1:1. Maribor, levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici 1:1, Sv. Peter 1:1. Ptuj: Breg 1:1. Maribor, mesto 1. Svinjska rdečica. Celje: Špitalič 1:1, Trojane 2:2. Gornji grad: Nova Štifta 1:3. Konjice: Konjice, okolica 1:1, Tepanje 1:1. Maribor, desni breg: Gornja Bistrica 1:1, Laporje 1:2. Maribor, levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici 1:2, Št. n j v Slovenskih goricah 1:1. Ptuj: Frankovci 2:2, Hum 1:1, Litmerk 2:3, Obrež 2:2, Ormož 1:1. Šmarje: Kostrivnica 1:1, Kozje 1:1. Tuberkuloza govedi. Maribor, levi breg: Krčevina 1:1. V Mariboru, dne 16. avgusta 1924. Za velikega župana mariborake oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 6703. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev III. razreda Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 327 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 46 Zavod za umobolne v Ljubljani . . 241 Zavod za umobolne na Studencu. . 321 Splošna bolnica v Mariboru.... 141 Javna bolnica v Celju. ..... XO. JUllJil 158 Javna bolnica v Brežicah .... 59 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . 28 Javna bolnica v Murski Soboti. . . 57 Javna bolnica v Ptuju 27 Hiralnica v Ptuju 114 Hiralnica v Vojniku 159 Skupaj . . 1678 V Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Št. 6739. 1155 Razglas. Mlekarska zadruga na Prevojah in za okolico, r. z. z o. z. na Prevojah, uživa po naredbi gospoda ministra za finance br. 43.322 z dne 25. decembra 1923., Ur. 1. št. 3 iz leta 1924., in po členu 257. finančnega zakona za leto 1924./1925. z dne 31. marca 1924., Ur. 1. št. 140, oprostitev od plačevanja taks, navedenih v rečeni naredbi, izza dne 8, junija 1924. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 24. julija 1924. Št. 11.149/24. ~ 1169 3—1 Nabava zimskih plaščev. Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu razpisuje pomorska oblast v Bakru ofert-no licitacijo na dan 2 0. septembra 1924. za nabavo 254 (dve sto štiri in petdeset) izgotovljenih zim škili plaščev iz temnomodrega sukna za svoje nameščene«. Vsi, ki hočejo prevzeti to naročilo, se pozivljejo, naj predlože tega dne najkesneje do 11. ure upravitelju pomorske oblasti v Bakru svoje pismene ponudbe z označbo posamezne in skupne cene za to nabavo. Vsak .ponudnik mora položiti predpisano kavcijo pri glavni blagajni te oblasti najkesneje do 10. urina dan licitacije, in sicer če je naš državljan ali ruski begunec, 5 %, čfe pa je tuj državljan. 10 %, v goto vini ali v državnih garantiranih obveznicah po nominalni vrednosti ali z garancijskim pismom denarnih zavodov v državi, katerih popolnoma vplačana osnovna glavnica znaša najmanj milijon dinar--jev. Nadalje je treba priložiti ponudbi potrdilo trgov- j pokvari, se na prezadolženeev predlog in sporazum- ske in obrtniške zbornice o ponudnikovi dražiteljski sposobnosti in potrdilo o plačanem davku za zadnje trimesečje, raizen tega ipa izjavo, da so ponudniku znani licitacijski pogoji in predpisi zakona o državnem računovodstvu in da povsem pristaja nanje. Vsaka ponudba mora biti v zapečatenem pismu z oznako: «Ponudba za nabavo zimskih plaščev za pomorsko oblast v Bakru št. 11.149/24.» in opremljena s kolkom za 100 Din. Naknadne in one ponudbe, ki ne ustrezajo odredbam členov 87.. 88., 90., 91. in 93. zakona o državnem računovodstvu, se ne bodo vpoštevale. Pogoji in natančnejša 'Obvestila in navodila se dobivajo vsak delavnik od 8. do 11. ure pri načelniku finančnega ekonomskega oddelka pomorske oblasti. _ , ... i Pomorska oblast v Bakru, dne 11. avgusta 1924. S 15/24—1. 1171 Konkurzni oklic. z— 7 t i ^ - no s konkurznim upraviteljem in z upniškim odborom iprezadolžeinčeva trgovina zopet otvarja in nje vodstvo poverja prezadolžen cu pod nadzorstvom upravitelja koiikurznega sklada; prezadolžencu se dovoljuje primeren znesek za njegovo lastno vzdrževanje iz izkupička za čas, dokler bo vodil trgovino. Glede višine teh zneskov se odreja, da jih določa konkurzni upravitelj sporazumno s konkurznim komisarjem. Nadalje se daje na znanje, da je predlagal pre-zadolženec prisilno poravnavo v konkurzu ter podal poravnalno ponudbo. Zaradi obravnavanja in sklepanja o tej poravnavi se odreja narok na dan 3. septembra 1 9 2 4. ob enajstih v sohi št. 83. Prezadolženec se mora pri tem naroku osebno zglasiti. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 9. avgusta 1924. C 227/24—1. 1136 Razglasitev konkurza o imovini firme: Franc Kotnik in drug, izdelovalka cementnih izdelkov, družba nudiiiki v zapečatenem zavitku z napisom: »Ponudba za prevzem krovskih in kle-jnirskih del pri popravilu streh v obči javni bolnici v Celju» in z navedbo ponudnikovega naslova dne 1. septembra 192 4. med 9. in 10. uro nepo-'redno v roke .predsedniku družbene komisije okrožno gradbene sekcije v Celju, kjer so bo vršila ob 10. uri licitacija. Ponudbe se lahko glase za oboje delo skupaj ali pa za vsako posebe. Poznejše ponudbo -c no bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da pristaja v celoti na družbene pogoje, ter mora položiti kavcijo v znesku 10 % (ali 20%, če je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora vložiti pri blagajni davčnega urada v Celju najpozneje do dne 30. avgusta 1924., bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za i/z Vrše vanje odredb iz oddelka «B». Blagajničho položnico, prejeto o položeni kavciji, I mora ponudnik pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, tmla poseibe, je treba pred i ložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, ; opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministra za gradim, da se sme po- j uudnik udeleževati ofertnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravimo, oddati dela brez ozira na višino ponujen© vsote. Visak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po ; dražbi. Okrožna gradbena sekcija v Celju, dne 12. avgusta 1924. Belgija: 1.) Belgijske državne železnice. 2.) Belgijska severna Bruselj. železnica. Liege. Danska: 1.) Danske državne že- leznice. Kopenhagen. Nemčija: 1.) Tarifamt beim Reichsverkehrsmi-nisterium, Zweig- stelle Bayeru. 2.) Reichsbahndirek- Mtiuchen. tion Berlin. 3.) Reichsbahndirek- Berlin. tion Dresden. Draždane. Francija: 1.) Železnice v Alza- ciji in Lotaringiji. Strasbourg. 2.) Francoska severna železnica. 3.) Železnica Pariz-Lyon-Sredozemsko Pariz. morje. Pariz. Italija: 1.) Italijanskedržavne železnice. Rim. Luxemburg: 1.) Železnica Princa Nizozemska: Henrika. Luxemburg. 1.) Nizozemske držav- ne železnice. Utrecht. Norvegija: 1.) Norveške državne železnice. 2.) Norveška glavna Kristiauia. železnica. Kristiania. Avstrija: 1.) Avstrijske zvezne železnice. 2.) Avstrijska južna Dunaj železnica. Dunaj. Poljska: 1.) Poljske državne že- leznice. Varšava. Saarsko ozemlje: Švedska: Švica: 1.) Saarske železnice. Saarbriicken. 1.) Švedske državne železnice. Stockholm. 1.) Švicarske zvezne železnice. Bern. 2.) Bernska alpinska železnica Bern- Lehrberg-Simplou. Bern. 3.) Retska železnica. Chur. Št. 677/24. 1166 3—11 Razglas o prodaji osebnega avtomobila znamke „Daimler" evid. št. Sl. 262 na javni dražbi. Okrožna gradbena sekcija v Ptuju razpisuje s tem na podstavi členov 82. do 89. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921.. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922.. javno licitacijo zaradi prodaje osebnega avtomobila znamke »Daimler* 18/36 HP. Ev. št. Sl. 262. Dražba se bo vršila dne 3 0. s e p t e m b r a 19 2 4. na dvorišču poslopja sreskega poglavarstva v Ptuju. Pričetek ob i*jl enajstih. Izklicna cena znaša 7500 Din: pod to ceno se avtomobil no proda. Vsak licitant mora, preden se prične licitacija, položiti v roke komisije kavcijo v iznosu 5 % izklicne cene, t. j. 375 Din. Zdražitelj mora takoj po zaključenP lici taci ji plačati ves izkupiček in prevzeti avtomobil v lasi. < (stalim draž,beljeni se njih kavcije takoj vrnejo. Avtomobil stoji v garaži sreskega poglavarstva v Ptuju in je na, vpogled interesentom vsak dam do dne komisije od osmih do dvanajstih. Vprašati je v pisarni okrožne gradbene sekcije. Okrožna gradbena sekcija v Ptuju, dne 12. avgusta 1924. Šef sekcije: inž. Vanek s. r. Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev: 1.) Državne železnice kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Beograd. 2.) Južna železnica v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljubljana, češkoslovaška: 1.) češkoslovaške državne železnice. Praga. 2.) Buštčhradska železnica. Praga. Madžarska: 1.) Madžarske državne železnice. Budimpešta. 2.) Madžarska južna železnica. Budimpešta- Odpravljanje blaga z direktnim mednarodnim tovornim listom je dopustno samo med zgora j označenimi državami, za vse ostale države, kakor n. pr. za Romunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grško, pa je to prepovedano im odpravljanje se mora vršiti z mednarodnim tovornim listom samo do naše obmejno postaje. (Od naših postaj pa tako, kakor v našem notranjem prometu, t. j. z navadnim tovornim listom zn lokalni promet, do obmejne i>ostaje.) Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 22. julija 1924.; G D br. 22.876/24. ' Razglašeno v »Službenih Novinah kraljevine Srha. Hrvata i Slovenaca* št. 182, izdanih dne llega avguste 1924. (Prilog XXXIX. — 1924.) Natečaj za sprejem 25 učencev v obrtno železniško šolo v Subotici.* Direkcija drža vrnili železnic v Subotici razpisuje natečaj za sprejem 25 učencev v obrtno železniško šolo v Subotici. V tej šoli se pripravljajo učenci za delavnico im kurilnice, in sicer za ključaničiarski, str ugar skr. kovaški, livarski, kleparski, mizarski in tepe tarski obrt, ter dobivajo razen praktične izobrazbe dobro teoretično izobrazbo. Teoretični in praktični pouk traja štiri lete: po končani šoli pa imajo učenci poleg izobrazbe kvalificiranega delavca prvenstveno kvalifikacijo kandidatov za strojevodje, poslovodje in vozov,ne preglednike. Sprejemni pogoji so ti-le: 1. ) Učenec mora imeti dva razreda gimnazije ali druge srednje šole; izjemoma |»a se sprejmejo, če se ne zglasi dovolj takih, tudi učenci z enim gimnazijskim razredom. 2. ) Učenec mora biti star ob vstopu najmanj 12 let, največ pa sme šteti 16 let. 3. ) Učenec mora biti zdrav ter se sprejme samo po pregledu prometnega zdravnika. 4. ) Prošnji se morate priložiti krstni list in očetovo ati varuhovo dovolilo. 5. ) Ob istih pogojih imajo prvenstveno pravico otroci železničarjev in pogrešanih vojakov kakor tudi vojnih invalidov, nadalje vsi oni. ki so dovršili dva ali več razredov srednjih šol. 6. ) Biti mora državljan kraljevine Srbov. Hrvatov im Slovencev. Prošnje se pošljejo lahko tudi v priporočenem pismu upravi železniške obrtne šole v Subotici. Priložiti jim je treba, izpričevalo o dosedanjem šolanju in krstni list: drugače se prošnje ne jemljejo v poštev. Rok za prijavo: od dne 15. do dne 30. avgusta 1 924. Na vsaki prošnji je treba označiti točni naslov, na katerega se pošlje odgovor, ali je dotični učenec sprejet ali ne. Direkcija državnih železnic v Subotici, dne 11. avgusta 1924.; št. 29.587/11. Natečaj za vpis v beograjsko državno šolo za davčne uradnike.** Na podstavi odločbo gospoda ministra za finance z dne 16. julija 1924., št. 18.758, otvarja generalna direkcija neposredujih davkov vpisovanje v beograjsko državno šolo za davčne uradnike, v kateri se prične pouk dne 1. septembra 1924. in se konča dne 15. maja 1926. Pravico do vpisa v to šolo imajo po členu 18. pravilnika o delovanju šole samo oni kandidati, ki .so dovršili najmanj šest razredov srednjo šole. Izjemoma in če takih ni, se sprejemajo tudi učenci z najmanj petimi gimnazijskimi razredi, če imajo poleg tega loto dni drugo strokovne šole. Beograjska državna šola za davčne uradnike je istovrstna s srednjo strokovno šolo; oni, ki jo dovrše, se postavljajo za uradnike II. kategorije. Prošnje za sprejem v šolo morajo biti svojeročno spisane ter se predlagajo upravi državne šole za davčne uradnike (upravi državne porezničke škole) (poslopje generalne direkcije neposredujih davkov). Prošnji mora priložiti vsak kandidat: 1. ) šolsko izpričevalo in krstni list; 2. ) zdravniško izpričevalo; 3. ) obvezo, da bo redno zahajal k učnim uram In da ostane po dovršeni šoli v davčni stroki najmanj pet let, drugače pa da povrne državi vse stroške, ki jih je imela zanj v času, ko se je učil v tej šoli. 4. ) Siromašni učenci morajo predložiti potrdilo o siromašnem stanju ali pa potrdilo pristojnega davčnega Oblastva o velikosti neposrednjega davka, ki ga plačujejo sami ali njih roditelji. 5. ) Kandidati, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti potrdilo o svojem poslu in vedenju, odkar so izstopili iz šole, do dne, ko se sprejmejo v državno Mo za davčne uradnike. Za maloletne učence predlože obvezo pod točko 3.) im dovolilo, da smejo vstopiti v šolo, njih roditelji ali zakonski varuhi. V šolo se sprejme letos največ 80 učencev. Siromašni učenci imajo pravico do državne podpore, ki znaša največ 700 dinarjev na mesec ter se izplačuje koncem vsakega meseca. * Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 185. izdanih dne 14ega, avgusta 1924. ** Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvate i Slovenaca* št. 182. izdanih dne llega avgusta 1924. Rok za vpis do vštetega dne 2 5. avgusta 1 92 4. Iz pisarne državne šole za davčne uradnike v Beogradu, dne 31. julija 1924.: št. 1. Natečaj za naknadni sprejem rednih slušateljev v višjo pedagoško šolo v Beogradu.* l’o členu 6. uredlbe o višji pedagoški šoli im po odloku gospoda ministra za prosveto P tor. 7089 z din- 18. julija 1924. se sprejme naknadno v prvi letnik te šok 22 Tednih slušateljev (18 učiteljev in 4 učiteljice), in sicer: Za 1. skupino (narodni jezik, narodna književnost, zgodovina, zemljepis) 5 kandidatov (4 učitelji in 1 učiteljica); za II. skupimo (fnameoski ali nemški jezik, narodni jezik, narodna književnost in zgodovina) 0 kandidatov (6 učiteljev); za III. skupino (zoologija, botanika, niinieralogiijia in geologija, kemija in zemljepis) 8 kandidatov (7 učiteljev in 1 učSteljiica); za IV. skupino (matematika, opisna geometrija in fizika) 3 kandidati (1 učitelj ,in 2 učiteljici). Slušatelji vseh skupin poslušajo vse pedagoške in dnige skupne predmete. Vsak kandidat se mora obrniti najkesneje do dno 10. s e p t e m b r a 1 9 2 4. s pismeno prošnjo na rektorja te šole. Prošnji, opremljeni s predpisanim kolkom, mora priložiti: 1. ) izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu; 2. ) izpričevalo o učiteljskem usposobljenostnem izpitu; 3. ) potrdilo, da je služboval kot učitelj najmanj tri leta na osnovni ali meščanski šoli z odličnim uspehom; 4. ) izpisek iz rojstvene matice ali pa, Če se ta ne more dobiti, zakonski predpisano potrdilo o rojstnem dnevu in kraju (kandidat ne »me biti starejši neg<> 38 let); o.) zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju, (».) kratek življenjepis, v katerem jo treba označiti, kje in koliko časa je služboval kot učitelj, ali je oženjen ali ne (učiteljica: ali je množena ali me). Visak kandhlat mora navesti v prošnji, v kateri skupini predmetov se želi Izobraižati. Kandidat, ki se želi izobraižati v drugi skupini, naj označi v katerem izmed navedenih dveh tujih jezikov se hoče izobra-žatL Na natečaj se smejo javiti kandidati iz vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sprejeti kandidati se obvestijo uradoma o .sprejemu in o začetku predavanj. Po členu 7. uredbe o višji pedagoški šoli obdrže sprejeti kandidati, če .so v državni službi, pravico do plače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo od države, dokler se uče v tej šoli. Iz pisarne rektorja višje pedagoške šole v Beogradu, dime 7. avgusta 1924.; št. 188. Št. 8227/24. 1128 3—3 Razglas. Karel Kres« ml., inženjer v Pragi, je zaprosil za nadaljevanje postopanja, ki se je svoječasno započelo na prošnjo njegovega pokojnega očeta Karla Kressai st., civilnega inženjer ja v Pragi, za odobritev projekta o okoriščanju vodne moči Unca, ki izvira blizu Planine, teče potem po Planinski dolini med Garčarevcem in Lazami ter nato zopet ponicuje v mnogih kraških požiralnikih. V ta namen namerja prosilec v Uncu približno 60 m poti cestnim mostom pri hasberškem gradu zgraditi 0-8 m visok jez, odkoder naj bi se obratna voda, cenjena na največ llnrisek., odvajala po obokanem in v betonu zgrajenem vodotoku h Gar-čarevskemu hribu. Odtod je projektiran 9812 m dolg tunel, držeč pod hribovjem, ki loči Planinsko dolino od Ljubljanskega polja; po njem bi se navmila voda v vodnjak, projektiran ob pobočju Kladuškega. griča, in odtod > padcem približno 145 m po ceveh na električno centralo, ki bi jo zgradil v dolini nad Rete v jem v občina vrhniški. Na podstavi §§ 2., 59. in 60. zakona z dne 15ega maja 1872.. dež. za,k. št. 16, se razpisuje sporazumno * Priobčen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 185, izdanih dne 14ega avgusta 1924. s sreskim poglavarjem za Ljubljansko okolico v Ljubljani komisijski ogled in obravnava na licu mesta kakor tudi razlastitvene postopanje z nastopnim sporedom: !■) dne 15. septembra 1 924.; sestanek ob 9. uri pri mostu pod hasberškim gradom v Planini; splošna razložitev projekta, obhod do Garčarevca do točke, kjer naj hi se začel tunel; eventualno sestava zapisnika; 2. ) dne 16. septembra 1 92 4.: sestanek ob 9. uri v občinski pisarni v Planini; ako potrebno, nadaljevanje obhoda v izmeri prejšnjega dne, sicer pa sestava zapisnika; 3. ) dne 17. septembra. 1 924.: sestanek ob 8. uri na kolodvoru v Planini; obhod dela projektirane naprave od točke v Planini, kjer naj bi bil začetek tunela, do njegovega konca v občini vrhniški; sestava zapisnika na Vrhniki; 4. ) dne 18. septembra 1 924.: sestanek ob 8. uri v Meletovi dolini na Vrhniki; obhod ostalega dela projektirane naprave, t. j. od konca tunela dalje; protokoliranje na Vrhniki. Če bi se razprava ne mogla dovršiti dne 18. septembra 1924., se bo nadaljevala še dne 19. in 20ega septembra 1924. O tem bto odločal vodja komisije pri razpravi na licu mesta. Na komisijski ogled in razpravo na licu mesta se vabijo vsi udeleženci s pristavkom, da imajo pravico, priglasiti eventualne ugovore zoper projektirano napravo do prvega dne razprave v uradu sre-isfcega poglavarja v Logatcu, najkesneje pa pri komisijski razpravi vodji komisije; sicer se bo smatralo, da pritrjujejo projektirani napravi in zanjo potrebni odstopdtvi ali obremenitvi svojega sveta. Pozneje vloženi ugovori se ne bodo vpoštevali in razsodba se bo izdala brez ozira nanje, ako ne bo pomislekov m javnih ozirov. Zategadelj naj se zastopniki udeleženih oblastev in udeležencev pravočasno preskrbe s potrebnimi navodili in pooblastili za oddajo definitivnih izjav pri komisijski obravnavi, ker so morebitni pridržki poznejših izjav, oziroma odobritev, po določilih vodopravnega zakona nedopustni. Splošni in podrobni načrti projektirane naprave so do dno razprave razgrnjeni v uradu sreskega poglavarja v Logatcu, kjer jih sme vsak udeleženec v p ogledate med uradnimi urami. V Logatcu, dne 6. avgusta 1924. Sreski poglavar: dr. Senekovič s. r. Razne objave. 1168 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. avgusta 1924. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga............... 450,388.684'88 Posojila....................... 1.400,267.732-73 Račun za odkup kronskih novčič ........................... 1.208,216.353-46 Račun začasne zamene .... 389,951.432-74 Dolg države ................... 2.966,355.034 ■ — Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163- — Saldo raznih računov. . . . 113,088.349-52 " 8.666,644.750 33 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 25,360.600" — Rezervni fond...................... 5,730.024-36 Novčanice v tečaju............. 5.628,242.180" — Državni račun začasne zamene. 389,951.432"74 Terjatve države po raznih računih 20,004.343 • 32 Razne obveznosti................. 395,964.912-91 Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163- — Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 63,014.094- — 8.666,644.750-33 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic _________ za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto. 8t, 19.156/1924. .1170 3—I Natečaj. Po sklepu ipred.sedništva. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 18. julija 1924., pod členom 68. in 70. sejnega zapisnika., »■• razpisuje natečaj za namestitev: a) enega referenta lekarnamke stroke, kategorije A, položaja V. z letno isistemiiziiraino plačo 12.000 Din, z fetno položajno plačo 21.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklad«; b) enega služitolja slnžiteljpke stroke, kategorije D, položaja XI. z letno sistemizirano plačo 8406 Dim, z letno položajno plačo 3600 Din in s pripada jočo krajevno in rodbinsko doklado. Pogoji za namestitev so ti-le: 1. ) Prosilci morajo biti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in mora,jo biti vešči srb-sko-hrvatskeamu ali slovenskemu jeziku. 2. ) Biti morajo telesno, duševno An moralno sposobni za službo pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev vobče. 3. ) Riti ne sinejo starejši nego 40 let, razen če so bili prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi. 4. ) Biti no smejo pod skrbstvom ali v konkurzu, ue v frneiskavi z-a hudodelstvo ali pregrešelk iz koristoljubja:; nadalje ne smejo biiti obsojeni mia izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo. 5. ) Služba pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali pri drugem zavodu za socialno zavarovanje. državna ali druga javna služba jim ni smela prestati iz vzrokov, navedenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. islužbenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 6. ) Prosilec za mesto pod a) mora imeti popolno šolsko izobrazbo za magistra farmacije, za mesto pod b) pa dovršeno osnovno šolo. Prošnji mora priložiti vsak prosilec rojstni list, potrdilo o pristojnosti, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdila o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojačke obveznosti. Zdravje se mora dokazati z izpričevalo«! zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov uli pa, zdravniika državnih ali samoupravnih oblastev. Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom. Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, se morajo poslati podpisanemu uradu do vštetega dne 3 0. a v g u s t a 1 9 2 4. (‘b dvanajstih. Zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Frčradovičeva ulica št. 44/IL). dne 13. avgusta 1924. •Št. 73. Razglas. Glavni odbor za, obdelovanje Barja, ki je ijki zakonu dolžan, vzdrževati glavne odvodnike na Barju ter skrbeti za njih čiščenje im trebljenje, je sklenil, izvršiti letos obširno, temeljito in tehnično pravilno popravo vseh glavnih odvodnikov, da se preprečijo Lir največ mogoče poplave kulturnih zemljišč na Barju. Stroški za ta dola so ogromni in kriti jih morajo prizadeti posestniki sami. Opaža pa se. da si niso vsi barjanski posestniki v svesti, kakšne važnosti in koristi so ta dela za nje in za, njih gospodarstvo; zakaj ponekod često zgolj zaradi lastne ko-modnosti pokvarjajo uravmalne jarke s tem, da gonijo in napajaj« živino, nedopustno za jezu,je jo vodo, samolastmo napravljajo porašča itd. Taka dejanja ne samo da škodujejo drugim posestnikom, nego so tudi po zakonu nedopustna in kazniva. Zato se opozarjajo vsi barjanski posestniki v občem in svojem interesu, naj opuste vsako dejanje, ki bi provzroeili na glavnih odvodnlkiih, posebno po izvršeni očistit vi, kakršnokoli škodo, ker bi se mo rali drugače klicati na odgovor zaradi prestopkov po vodnem zakonu in po zakonu za losuševanje Barji! ter obsoditi na povračilo vse provznočelne škode. Glavni odbor za obdelovanje Barja v Ljubljani, dne 5. avgusta 1924. /m načelnika: dr. Spiller-Muys s. r. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. tl. \ Ljubljani.