152. številka. Ljubljana, soboto 5. julija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAR Izhaja vsak dan, izvzonisi ponedeljke in dneve po pravnikih, cst velja po pošti projeman, za avfltro-ogerake dežele zs celo loto 16 gold., za poi 8 gold.. za četrt leta 4 gol d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto (3 gold., za čotrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesoo I gola. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mtmec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dažele za celo loto 20 gold., za poi luta 10 golti. — Za gorovda učitelje na ijudakih šolah in za dijaka velja znižana cena in oicer: Za Ljubljano za četa leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeiaan za četrt iera 3 goM. — Za oznanila bo pladnje od oerirv Bi opne putit-vrsto 6 kr. 5o no oznanilo enkrat Ti3ka. 5 kr. č«j ae dvakrat, ir. 4 kr. ču 30 tri- aii večkrat tiutca. Vsakokrat aB placa šcompeij za 30 kr. Dopisi naj so izvoif frankirati. — Rokopisi nr, no vračajo. — U r ed n i b t v o je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši ,lIotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznan'!» t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavoarjovi hiši. Kastelar. V špan jski zbornici je govoril veliki spanj -ski republikanec Kastelar sledeči izvrstni govor : „V nekem zboru sem pred šestnajstimi leti rekel mladim ljudem: Veste kaj želim V Nu, to želim, da bi me prihodnji zarod imenoval konservativca, in da bi me zarod, ki za tem pride, ko bom star, imenoval reakcijo-narja. 8 tem sem dokazal, da verujem v Človeško napredovanje, v menjavo idej; kajti če som konservativen, če sem reakcijonaren: jaz sam sebe premislim in nahajam da se nijsem spremenil. Liberalen sem bil in sem se denes. Demokrat sem bil iu sem še de-nes. Republikanec sem bil in sem še denes. Federalist sem bil in sem še o tej uri. Jaz morem reči, da se mi denes stare vlasti tako majhno, reakcijonarne ideje tako ubožne zde, da vsako ponovljenje kraljestva za nemogoče smatram in se ne bojim, da bi republika vslcd napadajev svojih sovražnikov konec vzela, a po drugi strani sem jako v skrbeh, da se ne bi po nespametnih dejanjih in nepremišljenostih republikancev ugonobila." Nadalje je Kastelar pobijal „revolucijo-narje brez prenehanja" tako - le : „Od tistega trenotka, ko imate svobodo svoje ideje izpovedavati in širiti, v volilnih zborih boriti se, od kadar se vaše ideje javljajo v narodnem zastopstvu in od tam v vlado prehajajo, od tistega trenotka mora beseda revolucija, roatcrijelna revolucija zaničevanju zapasti, ker bi pomenila zanikanje republike. In jaz se vsega bojim, kar bi toliko pomenilo kakor zatajevanje naših načel. Tako pobijam jaz to, da bi zbornica direktno volila izvršilno oblast, kakor kako komisijo, ki nij različna od zbornico. Veste zakaj, vi, ki ste nas unitarce imenovali? Ker je ta naprava zborničnih komisij, brezimcnnih, neodgovornih komisij, ki jih nihče ne pozna, ki se v temoti rode (skrivnim glasovanjem), jakobinska, unitarična tradicija : jakobiuičuc in uuitarične tradicije, ki so tri leta strah, ino-rilni oder in kri prinašale, da so potem končale z oskrunjenjem republike in ustanovljenjem cesarstva, t. j. 8 smrtjo svobode, s smrtjo demokracije in z razkosanjem velicega naroda." „Ako republika zmaga nad neredom, ako ona avtoriteto in j)ravičnost utrdi, ako narodno edinstvo ohrani, ako vse svobode v okvirji federacije daje, ako tinančna vprašanja reši, ako deticitom konec stori, ki nas davijo; ako vsa samotržja uniči; ako človeško osobnost in z njo domovino povzdigne: potem bom želel, da se hvaležnost mojih sodržavljanov mene domisli. Ali če k nesreči republika vodi v pogubo, v nered, do razvoja vseh strastij, do uničenja vseh svobod, ah! potem naj mi bog odpusti in naj me zgodovina pozabi. Tisti boj katerega sem bojeval brez sebičnosti v časopisji, na govorniškem odru , na katedru za svobodo in demokracijo , hočem zdaj bojevati za avtoriteto, stalnost, za vlado." n Kes! Jaz hočem to brez sebičnosti storiti. Ako ne spadam k vladi, ako kdo avtoriteto v republiki zastopa, v mnogih točkah nij edin z menoj, bodem ga zagovarjal z vsemi svojimi močmi, bodem padel kadar on pade, vzdignil se kadar se on vzdigne, bodem šel za njim povsod, iz edinega uzroka ker veljavo vlado po konci drži. Dokazal bom, da ne spadam v število onih, ki so samo pripravljeni tista ministeratva braniti, katerih se sami udeležijo. Dokazal bom da se avtoriteta sklada z republiko in rod s svobodo . . . Poglejmo osodo svoje domovine ; pomislimo da cela Evropa z nezaupanjem na nas gleda; dajmo poroštva zato, da, kakoršue so tudi ideje, se nobeden idej ne boji. Vse se bode po zakonitem načinu izvršilo s pametjo katere so s ii m o ii s t a n i» v 1 j c ii e republike zmožne." Te besede Kastelarjcve, zdrav razum in mirnost, ki iz njih veje, dajejo zaupanje, da se bode Španija naposled vendar še utrdila v republikanski obliki. Politični razgled. Notranje dežele. V ZJuhlJant 4. julija. Ce*a»'jc»vič Rudolf je Šel v Celovec, da bodo navzočen pri slavnosti, s katero se postavlja spominek Mariji Tereziji. Po vsem potu je bil slovesno sprejet. Mestni odbor celovški je dovolil večje svote za okinčanje mesta ; povabil je tudi ministre, samo ne Stremayer-ja. S tem hoče demonstrovati mestni odbor proti postopanju tega ministra v šolskih in verskih stvareh. O »»/i7»rm fjibntšji se nič posebnega ne da poročati. Mlado Nemci so sklicali za topliški okraj na Češkem volilni shod, kateri je pritrdil njihovemu programu. „N. Fr. P.u toži, da „mladi" zdaj celo na Češkem razpor delajo in se boji, da bi to samo Čehom na korist bilo. Na fmtmli.ikvtat je rusinski župnik Ka-čala razposlal brošuro, v kateri dokazuje, da Listek« Meta Holdenis. (Kotuan, francoski spisal Viktor < lierbullez. Poslovenil D a v. H os t u i k. Prvi del. (1. nadaljevanje) Osoda je sklenila, da se imam prej nemški naučiti, preduo sem na Nemškem. Na potu iz Beaunc a proti Genevi pridruži se mi mož srednjih let, čegar obraz je bil še cvetoč in rudeč, postava vse časti vredna in prijazna. Imenoval se jo Benedikt Holdenis. Govoril je j)rav pošteno o vsakojakih rečeh, posebno o izboljšanji osode trpečih stanov, o otroških vrtih, da je treba pri ženskem spolu zgodaj razvijati moralično mišljenje in občutek ideala. Mislil sem iz početka, da je ta Človekoljub kak protestan-tovsk pop; a potem mi pove, da je trgovec, da jo pred desetimi leti zapustil IClberfcld ter se ustanovil v Genevi, kjer je zdaj voditelj velike trgovske lirnic, ki trguje z drob- nim blagom. Njegova konverzacija je bila za-me malo previsoka, vendar sem se delal, kakor bi imel okus za-njo. Neskončno me je veselilo, da me je imel, sodeč me po belem lici in lepej zavratnici, za sina imenitne družine, ki potuje zato, da se zabavlja. Vpraša me ponižno, kje je posestvo mojega očeta. Odgovorim mu, ne da bi se lagal; a v odgovoru bila je neka narejenost, ki mu ugodne misli o meni nij skalila. Da vam povem vse; iskal sem, |>a sem tudi našel priložnosti, da sem odprl svojo denarno listnico, katere jiolnost ga je prisilila do vsklika, ki mi je bil zelo prikupljiv; on niti mislil nij, da nosim, kakor filozof, vso svoje soboj. O mladost! kako si neumna. Končno se tako sprijatcljiva, da mi pomaga iz vagona, da svojo adreso, ter me prisili do obljube, da ga obišČem, ako ostanem kaj dni v Genevi. Namenil sem se vzeti takoj slovo od mesta. Ali, stori človek kedaj to, kar sam hoče? Jedva sem na jiotu, pa se skoraj z nosom zadenem ob nekega pravega sina imenitne družine, z imenom llarris, s čegar ma- lovredno osobo sem se bil seznanil v Parizu. Prišel je v atelier, kadar se mn je ljubilo, a še takrat samo zdebat. Glavno opravilo mn je bilo zapravljanje rent in iskanje nekoristnih zabav. Mesto Geneva mu nij več dopadala. Zagledavši mene, vzdigne dolge roke proti nebu ter hvali boga, da je njegovemu dolgemu času poslal nepričakovan plen. Pregovoril me je, da sem si najel sobo v hotelu „Bergues", kjer jo on stanoval, — in letala sva od zore do nnaka ob jezeru, da se je večkrat kateri izpodtakuil. Po noči sva v enonier igrala brezkončne partije pikeja ter praznila s tovariši kozarce, katere smo si včasih tudi v glavo metali. Neki dan jezdiva daleč na sprehod. Jaz jaham alezana, živega in iskrega. Harris, ki se je učil jahati in ki je bil s pohvalo vedno skop, hvalil me je, rekoč, da imam zmožnosti za dvornega kavalirja, da sem mislil, ka me res vse gleda. Proti večeru greva v neko vaško jrostiluico, da bi so okrepčala — midva in najina konja. V konci kolibe, kamor sva sčla, južinala je neka družina. Meni bi Rusini morali stopiti na federalistično slovansko stran. Želeti bi bilo, da bi Rusini to storili; vendar so morali že sprevideti, da od ustavovercev ničesa nemajo pričakati. V tržaikein mestnem starešinstvu je, kakor smo poročali, gosp. Ivan Nabergoj krepko branil narodne pravice okoličanov. „N. Fr. P.", sicer hudo nasprotna Slovencem, vendar v tej zadevi brani slovenske okoličane proti lahonskemu mestnemu starešinstvu in očita rpodcsti", da on neee uvesti narodne ravnopravnosti. Da bi ..N. Fr. P." in njeni pajdaši tudi tam bili tako pravični Slovencem, kjer nam nemštvo nasproti stoji! To bi pač logično in pošteno bilo. /# irtfiptov*ki Khedive od sultana, ima sledeče določbe: Khedivu nasleduje po smrti starejši sin, če tega nij, brat. Ako je naslednik Še mladoleten, mu zamore Khedive postaviti oskrbnika, katerega bo turška vlada takoj potrdila, da se ji le naznani. Ako Khedive v tej zadevi nij ničesar odločil, izvolijo ministri in poveljnik armade oskrbnika, katerega bo turška vlada potrdila. Khedive postano z osemnajstim letom polnoleten, ter dobi potem takoj potrjenje od sultana. V svoji državi je popolnem neodvisen, kar zadeva upravo in pravosodje. Brez dovoljenja porte sme sklepati pogodbe s tujimi državami, napraviti posojila, ter imenovati zastopnike na tujem. Pravico ima, kovati denar s sultanovo podobo, ter določevati število armade in brodovja. Le za izdelovanje in nakupovanje oklepnih ladij potrebuje posebnega dovoljenja. Za vse te pravice plača Khedive porti kot priznanje vrhovne oblasti sultanove 150.000 moŠcnj (1 mil. tolarjev) na loto. Dopisi. Iz IJiitoiiirr.t 3. julija l/.v. dop.j Frice Brandstetter je bil včeraj tukaj, ta sitni kandidat je sinoči tukajšnje nemšku-tarje nadlegoval. Pripeljal se je bil z g. Kado iz Ormuža na slabem kmetiškem loj-terskem vozu. Vljudno se jc obnašal proti svojim volilcem j peljal sc v trg, je vse pozdravljal, krojače in njih pomagače. V go-stilnici Lorberjevi je govoril v pričo nekaterih naših „burgarjev" tako „logično" da je vse „brnclo". Govoril je celo uro, in še dalje časa bi bil rad govoril, povedal pa nič nij. Pravil jc o „regierungsgcwalt", ki mora močna in velika biti Obljubil je na interpelacijo uazočnega Slovenca, da bode tudi za izpeljavo §. ID. deloval (Ko bi mu kdo verjel?) Kdcn volilcev ga jc hotel o nBobics-oviu zadevi interpelirati, pa predsednik zbora, naš župan, mu o tej stvari nij dovolil besede. „Vsevedni" Frice je pa hitro iuterpelantove misli uganil, in rekel, da mora učitelj „vladi na pomoč" (!) biti. Nemškutarji so hvalili „Bi andstesterja" in mu ploskali, Za nekaj dni bodo pa Reu-terja hvalili, ki bode nas tudi obiskal. Volili bodo pa tistega, za katerega se bodo prvaki tukajšnjih nemškutarjev odločili. nasproti je sedela deklica kakih devetnajst let stara prvorojenka, ter jc rezala pečeno kokoš. Na glavo si je bila dčla trioglato ruto, da bi se zavarovala proti solnčncmu žarku, ki jej je skozi zelenje meril v oko. Gledal sem to ruto, ki mi je bila prav po okusu, a Se bolj me je zanimalo obličje, ki je bilo pod njo. llarris me vpraša, zaničljivo smijaje se, kaj-li ono nelepoto tako gledam. Jaz mu odgovorim, da je on ne zna ceniti. Ona nelepota je bila brineta, raje maj-hena nego velika, temno-kostanjevih las, jasno-modrih očij, ki so izraževale neko mi-lobo, pa zrno lepote na lici. Niti lepa, niti čedna nij bila, kajti nos je imela prilično velik, Čeljusti skoraj štirioglate, usta jako velika, ustna zelo obilna. Zato pa jc bila nekako čarobno polti, enake rudeČej breskvi, lica enaka temu sadu, v kateri je tako prijetno ugrizniti, njena tizijonomija nema enake, odkritosrčnost jej je gledala z lica, iz očij pa zaljubljenost; glas jej je bil enak petju, smeh ljanje njeno je bilo angelsko. Hitela je re zati kuretino. Dva majhena bratca in štiri sestre so stali v krogu okolo nje, vsak s svojim krožnikom, odpirajo usta, kakor negodni srakoperji, ki čakajo, kedaj jim bo stara prinesla črvička. Ko vse zadovoli, reče jej oče, ki je meni kazal hrbet, s sladkim glasom z germanskim naglasom: Meta, ali zase nič ne prihraniš! Ona mu odgovori nemški, in ta odgovor mu je bil brez dvoma ljub, kajti vskliknil je: „allerlieb8t" ! kar sem razumel, akopram nijsem bil še v Draždanih. Mož se obrne, jaz spoznam v njem častitljivo osobo svojega potnega tovariša, gospoda Holdcnisa, kateri jc imel v mojih očeh to zaslugo, da je bil oče najljubeznjivejše ne-lepote, ki jo jc nebo imelo pod svojim obokom. Jaz grem k njemu, on me sprejme z razprostrtimi rokami ter me prosi, da-li mu dovoljujem, da me predstavi svojej gospej, velikej, debelej ženski, ki je bila okrogla kakor oblica, in grda, ter brez čarobe. Izgovarjal sem se, da ga nijsem obiskal, in prej nijsem šel od njega, predno me je povabil na drugi dan k obedu. Čemu to! pravi mi llarris, dvignivši se zopet na konja, povej mi vendar, kaj hočeš početi s temi Tloldenisi? Naslikati jim čem njihovo hčer, odgovarjam mu jaz. Nikdar mi nij bila domišljija tako živa, kakor denes. To je prava bolezen, zavpije ter mahne s korobačem po konji. Kar je res: jaz priznavam, da ima Meta čoduo roko, lepo postavo, lepa ramena, kolikor mi je videti dala tančica njene obleke; in da boš še bolj vesel, pristavim misel, da bo njeno grlo izpolnilo vse, kar se od njega obeta ; toda, odkritosrčno rečeno : vse drugo nij vredno hudiča. — Jaz pa ti povem, prijatelj, odgovarjam mu jaz, da ti ne sodiš z očmi umeteljniko-vimi, da je lepota predsodek, in da gospo-dičina Holdcnisova vzbudi še marsikatero veliko strast. Gospod Holdeni8 je stanoval v krasnej vili kakih pet minut od mesta. Kraj se je imenoval Florissant, hiša pa Mou-Nid; vi 8prcvidite, da sem imel poseben uzrok ne pozabiti teh imen. Gospod lloldenis me po- Kajti ti možje morajo nemŠkutarske volilce vedno plačati, da grejo v Ormuž volit. — rFrice" je k svojemu zboru le „trde" nem škutarje povabil, za dvomljive (slovenske) volilce se nij zmenil. Pa bal se je slovenskega interpelanta, kajti vroče mu je dohajalo takrat, in hitro je obljubil, da bode delal za enakopravnost vseh narodov Če bi ga bil kdo še hujše interpeliral, pa bi bil obljubil, da se bo tudi za „konkordat" in papeža potezah Sicer pa naj „Frice ta" to nič ne 6traši j če naše nemškutarje dobro podkupi, pa ga bodo volili. Prihodnjič Vam poročam o „Reuterjcvem zboru." x. y. Iz i* rnclctl 2. jul. flzv. dop.*] (Zbor slovenskih višešolcev v Gradci 1. julija.) Čin prepogubonosni, kojega jc frakcija takozvane „pravne" stranke na Slovenskem 22. junija v Celji izvršila, progla-sivša razdor mej Slovenci samimi, moral je vsacega Slovenca, koji še le količkaj irnadc srca za krvavečo svojo domovino, živečega ili na materinski ili na tuji zemlji, hudo vznemiriti ter ga zdramiti iz prijetnega, zna-biti še tako mirnega narodnega spanja. A slovenskega dijaka na tujem dirnoti je moral tem huje , čem m arij i veje sc jc uže prije v svoji domovini kot gimnazijalce brigal za raz-vitek svojega naroda. Nikakor sc potem ne morete Čuditi, horivci za napredek in svobodo v Sloveniji, ako Vam denes morem poročati iz krogov vseučeliščnih dijakov gibanje, koje je mej njimi često nenavadno, deloma segajoče čez meje dijaškega življenja po fi-listcrskem nazoru, da se dijak ne sme brigati za javno pozoriŠČe, dokler je kot tak. Nastal je preteklo soboto kot blisk odbor-ček, koji jo hotel sklicati slovensko mladež visokih šol v pogovor o prečuduih homa-tijah na političnem obnebji v mili domovini, da bi tudi ona javno izrekla svoje mnenje o njih. Ideja je sploh ugajala, zbor je bil na včeraj večer napovedan, ter se izvršil tako sijajno, da se ga hočemo vsi pozno v praktičnem življenji z veseljem spominjati, broječ nad NO za blagor domovine vnetih mož, koji bodo v kratkem prihiteli na domačo zemljo, širiti ideje obče prosvetc. *) Mislimo, da morami) ta dopis nespremenjen pri« »ličiti , a pridržimo Hi ob priliki in ugodnom času so svojo misli o tej stvari izraziti. Ur. zdravi z največjo prisrčnostjo kot dobro do-Slega. PoklicavŠi vse otroke, postavi jih po starosti in velikosti v vrsto, kakor bi videl orgle pred soboj. Pove mi potem ime vsakega, hvali njihovo ljubeznivost, njihova vrla dela, njihove zmožnosti. Jaz sem se delal, kakor bi bil očaran, gospa lloldenisova se jo smijala svojim angelcem. To so pravi otroci svoje matere, reče soprog, pogleda ljubez njivo svojo soprugo ter jej poljubi rudeče roke. Med tem pa hodi živahna Meta sem ter tja, dela šopke, da okinča z njimi kamin, hojeva po jedilnici, ter pomaga hišini, ki je napravljala na mizo, a skoči zopet v huhinjo, da bi videla, kaj dela pečenka. Oče mi pove, da jej pravi ..miška", ker se njena hoja ne sliši in ker jc vedno povsodi. Obed se mi je zdel izboren; ona ga jo pripravljala. Kar se mi je zdelo najbolj čudno, bilo je to, da jo imel moj amfitrijoD tak dober tek; bal sem sc nezgode, delal sem mu krivico. Kavo smo pili v verandi, pri svitu nebesnih zvezdic. Jasmin pa timijan sta nas preskrbovala z vonjavo. Kaj Ob '/gfl uri se zbor odtvori po g. Štifte rji, st. phil., koji predlaga kot predsednika g. H ubada, phil., kot podpredsednika g. Pozni k a, teh., kot zapisnikarja gg. Širno nič a, phil. i Jenka, teh. Zbor mu pritrdi. Mej tem dojde g. c. kr. komisar, koji pa zborovanja niti jednok nij poskušal motiti. G. Vodopivec, kot prvi referent osno-valnega odbora, govori o glavnih težnjah slovenskega naroda, o zedinjeni Sloveniji i posebno živo slika razpor v slovenskem ta-borji v dve stranki, opisovajc namene i programa obeh strank. (Odobravanje.) G. Poznik kaže, kako živo sc je slovenski narod poprijel prve in glavne točke narodnega programa na vseh slov. taborjih, kako nesramno jc torej zahtevanje pravne stranke", ka bi se morala ta točka smatrati le kot postranska. Z istimi besedami opisuje na dalje duhovništva pomen v slov. zgodovini, kazaje na Trubarja in Dalmatina, kot pričetuika slov. slovstva, koja j;; morala potem tudi kat. duhovništvo užc iz sebičnih namenov nadaljevati. Časi so nastali drugi, slovenski narod ne more in ne sme sc zatvoriti pred blažilnimi idejami 1!>. veka, koja naloga pripada svetovni inteligenciji, slovenski mladeži, da bode krepko čula, da se prosti narod ne bode zbegal, fanatiziral. (Živa pohvala). G. Simonič kaže vir narodnih idej — francosko revolucijo, s k njo je ginola tudi prev-zvišenofit posamnih stanov, predpravice prav pa krivice. Tudi slovenski narod jc tako za-dobil si svojo veljavo, ne sme biti v prihodnost podlaga tujčevi peti. (dobro.) G. Vengar sen. pravi, kako napačno je razumevala duhovščina svoj poklic mej narodom, grdeča i braneča mu vse, kar nij upljivalo in pomnožovalo le njene avtoritete mej ljudom, čemur se mora prihodnjič vsak poštenjak na vso moč ustavljati. G. Vodopivec mu nekako oporeka, trde, da so se v novejem času tudi mej svetujaki izlegle kukovice, katere itak duhovščino znajo rabiti za svoje nakane. Ker sc nobeden ne javi više govoriti o predmetu na dnevnem redu, o najnovejših naporih „pravne" stranke na Slovenskem, vzdigne se kot drugi referent zborov, g. S ti fter ter Opiraje se na svoje predgovornike resno de je, reče mi gospod Holdenis, ako sc stanuje v slamnatej koči, namestu v palači, da je le modro nebo nad človekom, na katero se more gledati tudi iz podstrešnega okna. To izgovorivši pokliče svoj zarod, postavi ga v krog, ter zapove, naj sc zapoje vrsta svetih pesnij. Meta zaznamuje mladim koncertantom takt, ter jim intonuje. Njen glas jc bil enak slavčevemu, — čist, kakor kristal. Potem gremo zopet v salon. Po petji pridejo nedolžne igre; ko pa ura udari deset, namigne vredni pastir svoje črede, ki ga takoj razumeje. Ko poneha smeh, odpre velikansko biblijo ,,iu folio" , ter nagne črez njo svoje patrijarlialičuo čelo. Nekaj Časa premišljuje, pa iniprovizuje homilijo o sledečem tekstu tajnega razodetja: ,,to ste dve oljki, dva svečnika, ki sta vedno v navzočnosti Gospodovcj." Menda sem razumel, ako sem mislil, da sta svečnika gospod in gospa Holdenis. Otroci so, rekel bi, lc svečnički, toda s pridnostjo postanejo svečniki. Ko zapre biblijo, vstanem jaz, ter hočem terja objavljenje dijaškega mišljenja na visokih šolah, i to iz dveh tehtnih razlogov, da bi dijaci, živeči na tujem i nemoči dejansko boriti se proti najnovejši hidri — „pravni" stranki, vsaj moralično podpirali svoje somišljcnce, in da nam nikakor ne more biti malomarno, da bi svet nas obso-jeval tako ali enako, kar se je celo slovenskim narodnim vclmožem (gromovita slava) od lažnjivib nemških listov zgodilo. Prečita potem formulo take objave, koja se glasi: „Vsi zbrani slovenski dijaci visokih šol v Gradci javijo , da se z načeli tako zvane stranke „pravne", izrodivši se tudi v njihovi domovini, pretresovajo njeni program v skupnem zboru 1. jul., nikakor nijso mogli sprijazniti, in to zaradi tega, ker so vzajemno uvidevali, da I. program „pravne" stranke nasprotuje narodnemu slovenskemu programu; ker a) program „pravne" stranke nema vseh pogojev, koji so potrebni, da se narodi morejo razvijati na podlagi vsestranske svobode in omike. b) bi se slovenski narod po programu „pravne" stranke lehko zamotal v take zaplctke, da bi se iz njih, odvisen od tujega življa, posebno nemškega, zna-biti le s prevelikimi žrtvami dokopal do samostalnoga, političnega obstanka. c) privrženci „pravne" stranke zasledujejo lc paitikularistične, stanovske interese. d) s taeim delovanjem hočejo podreti vse pridobitve napredovalnega 10. veka, brez poroštva kaecga drugačnega obstanka narodov. c) razkol mej Slovenci samimi le zanje same zamore imeti najpogubneje nasledke, zanemarjajo načelo „v edinjenji jo moč". H. Iz tega je razvidno, kako nevarne in slovenskemu, a tudi slovanskemu življu sploh, pogubne se jim dozdevajo tendenco „pravne" stranke.; ravno tako jasno jo , da se glede politike edino lc z onimi slovenskimi možaki morejo popolnem strinjati , koji se zbirajo okolo glavnih slovenskih organov — okolo „Slovenskoga Naroda" in „SoČe", ter ž njima enako govorečih, zagovarjajoči in držeči se edino le narodne politiko, uarodnega pro- oditi. On me prime za obe roki ter mi reče z mokrimi očmi: Tako je naše vsakdanje življenje. Našli ste Nemčijo v nenemškej deželi. Pa ne, da bi vas hotel žaliti. Nemčija je edina zemlja na svetu, ki pozna pravo družinsko življonje, intimno zedinjenje src, poetičen občutek in vzor vseh rečij. Meni se zdi, da sc ne motim, dostavi z ljubeznjivim glasom, ako rečem, da ste vi gotovo vredni, da postanete Nemec. Jaz ga zagotavljam, po strani Meto gledaje, da ne misli napak, da čutim nekaj v sebi, kar je podobno klicu milosti. To sem pol ure pozneje pouavljal tudi llarrisu , ki me jc z bosno ncpotrpežljivostjo čakal med dvema steklenicama ruma, držaje v rokah kvarte. Kje si sc pa kropil, vpraša me, ko me zagleda, da tako dišiš po pobožuosti. To izrekši poišče krtačo ter me snaži od glave do nog. Hotel je, naj mu obljubim, da ne poj dem več v Florissant, a se jc zastonj trudil. Da bi me kaznoval, hotel me je z rumom upijaniti, a kdor misli na Meto, temu rum nij mar. (Daljo p tih.) grama, da hočejo v svojo domovino prispcvši vse svoje sile napenjati , da bi razširjenje rpravnc" stranke na Sh» mskem zavirali, smatrajoči blagor in srečo svoje domovine edino le v prezlatej trojici: Vse za narod, omiko, svobodo!'' To je oblika izjave o najnovejših težnjah „pravne4 stranke na Slovenskem, ka-koršna se je sprejela od celega zbora enoglasno , kar jasno kaže, da morajo nakane „pravne" stranke se v jako bistvenih rečeh ločiti od namenov narodne stranke; kajti drugače bi ne bilo nikakor mogoče, da bi se bila združila toliko brojna edina skup ščina, koje posamezni elementi drugekrati žalibog ne kažejo ravno preveč Slovanom tako potrebnega duha soj edi nj a j o č c ga Le posamezno besedice so se tam pa tam oporekavale, tudi izbacile, koje so v prvotnem konceptu Stifter-odborovcm drugače stale, koje debate so se razve že navedenih gg. odlično udeleževali gg. Jenko, Ivančič, Križnic, Scheinik, IJrežnik, Košar vsi filozofi, Smidiugcr, Dornik, jurista. Parlamentarični red je bil izvrsten, debata vsekozi jako živahna, sploh pa celi zbor primerno ob-zorilo pozorišča, na koje bodemo morali v kratkem stopiti, zapustivši omikališče. Da bi slov. dijaci vselej bili tako živi, ponosni bi morali biti na svojo brigo, raz-tezajočo se tudi na manj važne reči, nego pa na obrano svoje domovine pred kukovi-cami. Končno govori še g. Savnik, medicinar, in sicer kaže na literarno polje, koje bi moralo slovensko učeči se mladeži biti tudi skrb , da pa sedaj še ne moremo duševno uspešno delati; torej moremo se gmotno kolikor je mogoče slov. zavodov spominjati posebno pa podpirati slov. Matico, kajti le tako bode mogoče, da se izpodrine odbor, koji nij zmožen, da bi dvignol omenjeni zavod do tje, kjer bi moral itak biti. (dobro). Ob 11. uri je sklep zbora' in vse dijaštvo je z nenavadno zadovoljivostjo dvorano zapustilo, još jednok si prisegovaje, svoji izjavi biti do krvce zvesto. si jo izvolil za župana dr. Reiserja, kateri skliče v soboto 5. julija volilni shod. Volilni odbor je odločno za Reaterjevo kandidaturo in je objavil, da je volitev Reuterja častna (?) stvar za mariborsko mesto, a vsi sklepi, ki jih je storil neki del meščanov za Brandstetterja, ne morejo vezati volilcev. O tej priliki se spominjamo neko prav smešne prigodbe, katera označi g. Rcuteijcv značaj. Mol jc imel komisa in ta jc prišol z mariborskim sodiščem v neko neprijetno dotiko Kouiis bi moral biti r ubij ca zarad nekega dolga. Ko pride o. kr. uradnik in hoče svoj posel opraviti, ustavlja so Ueuter in preti uradniku z besedami: „Ich vverde mit dem Justizministcr sprecben." In uradnik se je res dal v kozji rok ugnati. Kako hode Router še le o svoji oblasti sodil, kadar bode direktuo-izvoljen poslanec. Tedaj Frice sme šen - Reutcr smešen. — (Mariborska čitalnica) bode imela v pondeljek 7. julija ob 7. uri zvečer občni zbor. Dnevni red: Kačun in sporočilo denarničarja, predlogi posameznih udov. Odbor. — (Iz C olj a) se nam piše: Celjsko glavarstvo naznanja, da je živinska kuga prenehala in da so za naprej živinski sejmi do voljeni. — Celjsko glavarstvo jo razposlalo poduk, kako ravnati o času kužnih bolezni zlasti ob času kolere edino le v nemškem jeziku. Slovenec uči se nemščine ..! si menda „pravična" vlada Domače stvari. — (Pruska zastava.) Iz Maribora se nam piše 3. jul.: Denes ob 9. uri dopoldne se je pripeljal cesarjevič Rudolf s poštnim vlakom v naše mesto. Graško predmestje in nekatere hiše v drugih ulicah, po katerih se je cesarjevič vozil, so bile nekoliko okinčane, med mnogimi štajerskimi in cesarskimi zastavami smo tudi dve slovenski opazili. To je prav za prav tako že veliko, ker cela priprava je bila mlačna. Ali naš „kandidat" za državni zbor, g. C. R enter vendar nij mogel opustiti, da ne bi pri tej priliki tudi svojo prusko barvo poka zal. Edino nad njegovo štacuno je vihrala pruska zastava, a nij se dolgo kazati smela. Domači častniki (llartung Nr. 47) so v tem videli demonstracijo, ker so ravno na 8. julija 1866 od Prusov batine dobili. Pritožili so se pri hišnem gospodarji g. Gierstmayer-ji, kateri je takoj zapovedal, da na njegovi hiši ne pusti nobene pruske barve vihrati. In tako je moral Reutcr edino prusko zastavo še pred svečanostjo zopet pod streho nesti. — Brandsteterjevci pa iz tega kapital kujejo. — (Zopet Reuter v Mariboru.) Mestni mariborski volilni odbor nemške stranke ali pa c.. misli. — (Iz ljubljanske trgovinske komore.) Trgovinski minister je volitev V. C. Supana za predsednika in J. N. II o r ak a za podpredsednika kranjske trgovinske zbornice za leto 1873, potrdil. — (Trgovec z žitom g. J. Gregorič) v Ljubljani je predvčeranjem plačevanja ustavil. Njegovi upniki so se zbrali in sklenili ujegovo trgovino za zdaj nadaljevati. Gregorič, pravijo, je faliral, ker je žiriral „iz prijaznosti" tnenjico za 80.000 gld. nekemu trgovcu v Kaniži, ki je menda vsled „kraha" faliral, tako da bi moral g. Gregorič te me-njice plačati. Pasiva znašajo baje blizu 400.000 gld., katerim blizu toliko (?) aktiv nasproti stoji. — (Lepraktično!) Nekoliko trgovskih pomočnikov, alias „Comis" je te dnij med soboj zborovalo in sad tega zbora jo bil, da so „unisono" sklenili, narediti izlet na Bled in sicer z ozirom na pregovor: „Naglost nij nikoli pridna" v vozen. Da-si se ta sklep nij uresničil, se nam vender zdi potrebno omeniti, da ti praktični gospodje nijso naše krvi, — nego uemčurske. Kazne vesti. * (Jugoslovanska godba.) Gospod Koch - Kuhar, znani jugoslovanski muzik in skladatelj, je svoja dvanajstletna nabiranja narodnih muzikalij po svojih potovanjih v vseh jugoslovanskih deželah v veliki zbirki za dunajsko razstavo pripravil. Bila je te dni v Zagrebu na ogled razpostavljena in jc občudovanje vseh izvedenih probudila. /rti iKiiujitmi listu Jt' ii»-ih»zfii ...S7«m. Trdn ik*'. Iirfri. 4. j u 1 i j a. Evropa: Zolig iz Gorice. — Jano vic, Usiglio Leone, Bul/ar iz Trsi a. — Mathes iz Celja, — Ilire-man iz Siska. Pri i:i4'timiii : Kralovakv, (Jhavano iz Dunaja. — Dr. Kocuvan iz Gradca. — Mohorčič iz Divačo. — Muha iz Lokvo. — Joli. in B. Nikolic iz Kubina. — Gregoiič, Jenko iz Krškega. — Lan« £er iz Trsta. — Zttrhalck iz Krko. — Pibroue iz Kropo. — Kahn iz Majnca. — lliršman iz Čakavca. Pri /niiiorci: Alberti, 1'appel^ z družino, Klisu, Klopati iz Trsta. — Welcy iz St. Jurja. — Vegezzi iz Laguno. Dunajska boraa 4. julija. Enotni drž. dol^ v bankovcih . 67 gid. f>0 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 75 „ 1860 drž. posojilo.....102 „ —• Akcije narodno banko . . 978 „ — p Kreditne akcijo......2.'30 „ 50 „ London.........111 „ 25 „ Napol..........8 , 87 „ 0, k. cukini.......— „ — „ Srobro.........109 . 10 Gotpodn Dr. J. (I. POPP-u, c. k. dvorni zdravnik za zobe na Dunaj i, Bognergasse Nr. 2. Čutim so dolžnega, Vam v zadevi Vašo sloveče anatlieriiiovo ustne vodo poročati, da je vso moje upanje presegla. Baba anathorinovo ustno vodo jo dovolj za utešeiijo najhujših zobnih bolečin, da se ne povrnejo več. V prid trpečega človečanstva priporočam anutherinovo ustno vodo pri vseh ustnih in zobnih boleznih kot do/.daj najboljše. Pooblastim Vas, te vrstico porabiti, kakor Vam je ljubo in so podpišem s posebnim spoštovanjem Dr. Romualdo Bellich, I. r. Trst, 181 marca 1872. (73—2) So dobiva: v Ljubljani pri Potričič in Pirker-ji — Jo s. K a r in gc r - j i — A. Krisper-ji — Eduard Mahr-u — For. Melh. Schmitt-u — E. Bi r s c hi t z- u, le k a rj i; — v Kranji pri L. K ris por-j i — Sob. Schaunig-u, lekarji; — v Pliberg-u pri llorbst-u, lekarji; — v Varaždinu pri llalter-ji, lekarji; — v Kudolfovom pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji — Jo se t Be rgm an - u; — v Krškem pri Fed. Bdntchos-u, lok.; —v Kamniku pri Jahn-u, lekarji; v Gorici prt Pontoni-ji, lekarji — J. Keller-ji; — v Wartenberg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi prt Anton. Dope-ri s-ti, lok.; —^Postojni pri K u p f e rs o h ni i d t-u lekarji;— vŠkofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočevjipri J. Brauno-tu, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. Miihlwenzol-ji, lokarji; — v lta- doljici pri Zalokar-jevi vdovi. r i i 1 >///>*>//v«" in iiaj< oljnate barve, lake in flrneže ima samo Adolf Eberl, na glavnem trgu, v krojaških ulicah ""SS&C v • (1G8-2) Ljubljani. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".