Leto LXX. ft. 191 Ljubljana, sofcota li. avgasta 1937 Cmm lMn i.- Iznaja vsaii đan popolđne, lzvzemtl nedelje la praznike. — Insermtl đo 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2J60, od 100 đo 800 vrst * Din 3, večji tzueratl petit vrsta Din 4.—% Popust po dogovoru, Inaeratnl davek posebej. — „Slovenski Narod*9 velja meaećno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25«—. Rokoplst m na vrmćajo. ~ UREDNIŠTVO Dl UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, BBtfiJevm oBom K. 6 Telefon: 31-22, 31-23» 3*24, 31-89 to 81-26 Podmtnlee: MARIBOR, BtzosBnaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c« telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JKSENICE; Ob kolodvoru 101. • ^ ,^* .<**«#«»> Postna hranUnlca v Izubijani It. 10.851 « Razkrinkani imperializem: Japonska odklonila predloge velesil Angllja bo zato odločno branila *vo}e ogroieae interese na Dalinem rthođu LONDON, 21. avgusta. br. Angleški pred togi kitajski in japonski vladi, katerim sta se priključili Francija in po krajšem oklc-vanju tuđi Zedinjcne države, in po katerih naj bi se šanghaj proglasil za nevtralno področje, japonske in kitajske sile umak-nile iz njega, zaščito mednarodnih. tuđi ja-ponskih in kitajskih interesov v Sanghaju pa prevzelc oblasti omenjenih treh velesil, so bili od japonske vlade kratkomalo odklonjene. Japonska vlada se je postavila na stališče, da je šanghajski spor že dalec preše! okvir takih Interesnih sporov in da mora zaradi tega sama neposredno na šanghajskem podrocju urediti svoje račune s Kitajci. V Londonu je izzvala ja poneka odklonitev predlogov velesil veliko vznemirjenje. Listi vobče pouđarjajo, da japonska vojska pred šanghajem očividno nima le naloge braniti imetje in življenje Japoncev v tej luki, nego šanghaj zasesti in si v njem urediti svoje glavno oporišče za izvedbo nadaljnjih japonskih Imperija-lističnih načrtov nasproti Kitajeem. Spričo svojega najnovejšega stališča napram Kitajski, so Japonci izgubili simpatije vse-ga sveta. Poleg tega pa bo morala Japonska izprevideti. da je s svojo invazijo na šanghajsko področje prisilila Anglijo, da z vso silo brani svoje ogrožene zakonite interese na Daljnem vzhodu. Nove demarše Včeraj je prišlo do novih diplomatskih stikov med angleško, francosko in ameri-Sko vlado za novo skupno demaršo v Nan-kingu in Tokiju. Velesile bodo tokrat ostreje poudarile svoj trdni namen braniti pravice, ki so si jih pridobile v Sanghaju ter južni Kitajski. Kakor se je izvedelo, je tuđi nemški poslanik v Tokiju interveniral pri zunanjem ministru Hirotu. Nemčija se s skrbjo ozira na ta spor, ker bo vojna očividno trajala še dolgo in za to škodovala japonskim vojaškim, političnim in finanč-nim interesom. Glede na napetost z Rosi-jo je spor s Kitajsko izređno nevaren. Nemčija more zaradi tega Japonski odsve-tovati sleherno politično pustolovščino, ker bi lahko prišla v položaj, v katerem bi ne vzdriala eventualnega ruskega napada. Poslanik Birksen je Hiroti tuđi pojasnil, da Nemčija spričo tega Japonske ne more podpreti in da tuđi ne namertva iz Kitajske odpoklicati svojih vojaških instruk-torjev, ker bi kitajska vlada tak umik lahko smatrala za neprijateljsko dejanje. Kitajske ofenzive Kakor je bilo pričakovati, so Kitajci na šanghaj ski fronti včeraj končno prešli v ofenzivo in na vseh odsekih dosegli sijaj-ne uspehe. V okraju Hankevu so potisnili Japonce proti reki Huangpu, tako da so le z najhujšimi napori vzdržali v svojih po-slednjih postojankah Po strašni bitki na nož so razklenili japonsko fronto in na zapadni strani malone obkolili večje od-delke japonskih mornariških strelcev in pehote. V Jangcepuju so strli poslednji obupni napad japonskih čet. V odseku od Kiangvana do Vusunga so po krvavih bo-jih odbili japonsko ofenzivo. Kitajsko le-talstvo pa je z uspehom bombardiralo voj ne ladje pred Vusungom. Neka bomba je težko poškodovala japonsko matično ladjo za letala. Ko so japonska letala napadla okraj Lungvu, so kitajske protiletalske ba terije dve letali sestrelile. Iz severne Kitajske poročajo, da so Kitajci tuđi južno od Tiencina in Pekinga prešli v ofenzivo. Po teh informacijah je velika kitajska vojska blizu Honghova, 50 km južno od Pekinga ob železniški progi Peking-Nangtao premagala večje japonske oddelke in prodira sedaj proti nekdanji kitajski prestolnici. Za Japonce pomeni ta ofenziva toliko hujši udarec, ker so pretežni del svoje tamkajšnje vojske preme-stili na sever pred Nančov, kjer namera-vajo za vsako ceno zavzeti nančovski pre-laz. Blizu Mašanga, 30 milj južno od Tiencina pa se je pričela tretja kitajska ofenziva. Kitajci so ob progi; Tiencin-Pukev prema-gali tamkajšnje japonske prednje straže in nato naglo prodrli do Janlucinga, ki leži le še 15 km jugovzhodno od Tiencina. Poškodba ameriške križarke Pri včeraj šnjem topniškem dvoboju med kitajsko težko artirljerijo in japonskimi vojnimi ladjami, je neka granata zadela tuđi ameriško vojno ladjo »Augusto«, na kateri je 35 oficirjev, 600 mornarjev in 65 mornariških strelcev, ter jo hudo poškodovala. Incident je povzročil veliko vznemirjenje v ameriških krogih in, kakor poročajo iz Washingtona, je ameriška vlada še snoči razpravljala o tej stvari ter izdala nove varnostne ukrepe za zaščito ameriških oboroženih sil in gospodarskih interesov v Sanghaju. Poveljnik ameriškega brodovja na Daljnem vzhodu Yarnell je takoj po incidentu oštro protestiral pri kitajskih in japonskih oblasteh. Kolera in lakata v Sanghaju Spričo velikega navala kitajskih begun-cev v mednarodno koncesijo, kjer je higijenska služba docela odpovedala, so se v Sanghaju pojavile kužne bolezni, kolera, crne koze :n druge, ki so se razširile tuđi že v druga kitajska mesta, tako v Hong-kong in ćelo v Kanton. Samo v Sanghaju je doslej po uradnih podatklh za kolero umrlo okrog 100 ljudi. V Hongkongu so pričeli vse begunce, ki prihajajo iz Sang-haja, cepiti proti koleri. Med Evropci in Američani je zaradi epidemij nastala prava panika. Poleg tega pa je v Sanghaju pričelo pri-manjkovati hrane. Cene živilom so se me-stoma že podvojile. Velike skupine bednih Kitajcev so pričele ropati po kitajskih. pa tuđi že v mednarodnih okrajih. Mnssolinijev govor v Palermu Rim, 21. avtrusta, br. Ob zaključku arvo-jcga potovanja po Siciliji, je mel Mussolinl sinoči v Palermu govor, v katerem je poleg sicilsJcih zadev ob ravna val tuđi mednarod-no-politična vprašnja. \' svojem govoru je ugotovil zbo!j:anje odnosa je v napram Ju-gosdaviji. Tuđi odnosa i i napram Franci ji nišo dramatični in bi se lahko ugodnejše razvijali, če hi se v Franciji odrekli ideološkim rezervam oasproti fašizmu. Odno%aji napram Angliji so se v zadnjem času znatno zboljšali. Vsekakor je sporazum med Anglijo in Italijo na Sredozemskem morju mogoč. Italija je pripravljena sodelovati pri obnovi miru v Evropi, vendar pnjaje list, da bodo skušal! dotočltl na osnovi odnošajev med vsako posamez-do članlco Male antante in njenim! so-sedi obči in načelni odnos Male antante napram vsakl ftoned dotičnih soaednjih drtav. V poštev prihajajo predvsem ođno-iaji Cefikoslovaske napram Rusiji, Poljski In Neoičiji, Jugoslavije napram Vemačiji In Italiji ter Rumunlje napram PoljskL Nedvomno bodo na p*tek slnajske kon-f^rence odločilno vplivali tuđi rezultati razgovorov, ki jih je imel rumunski vladar o priliki svojega poslednjegm potova-nja v Zapadno Evropo s francosklmi In angleSklmi drtavniki. Poleg toga se bodo glede odnosa napram Balkanski zvezl uppStevali zlastl zaključki poslednjm po-svetovanj rumunskega kralja z jogoslo-vensklmi odgovorniml faktorji kakor tuđi rezultati krfskega sestanka jugostovan-skega ministrskega predsednika dr. Stoja-dinoviča s predsednikom gr&ke vlade Me-taxasom. Kofnttnističiia agitaeifa vNem2i}l London, 21. avgusCa. br. >Daily Tele-graph« poroča, da je nemdka tajna policija v poslednjih dneh v Berlinu in drugih večjih mestih aretirala večje fttevilo ljudi zaradi komunistične propagande in snovanja terorističnih akcij. Policiji je uspelo izslediti teroristično organizacijo, ki je baje nam era vala v Berlinu in drugod pognati v zrak neke važne objekte. Organizacijo je baje vodila neka žena. Centrala te tajne druibe se je n&bajala v neki biii na trgu Belle Alliance. S španskih bojisč Nacioiaalisti&ta ofenziva na severni fronti se nadal}u|e Saint Jean đe Luz, 21. avgusta. br. Kakor poročajo iz Leona, se nacionalist i čna ofen-ziv*a južno Santandra uspešno nadaljuje. Nac iona listić ne čete so s sodelovanjem le-tal in tankov zavzele spet nekaj manjših krajev na severnem pobočju Kantabrij^kih gora. Republikanci so jim brez večjega od-pora prepustil San Pedro, Carras^ial« de Migucl, Bangoitijo in Rosario. Zaradi velikih nalivov pa so se včeraj popoldne operacije kakih 10 km pred važnim cestnim kriiiiščem Vrego prekinite. Vendar sp!o-»no računajo, da bodo falangisti in tuji pro»to-voljci se pred koncem prihodnjega tedna zavzeli Santander. Razočaranje v Santandra Iz Santandra pa prihajajo vesti, da so tamkajšnje oblasti razočarane spričo zadr-žanja valencijske vLade. Že v času zatišja, ki je na severni fronti nastopilo po padcu Bilbaa. so vsi pričakovali, da bodo iz Ka-taloni je in ostale republikanske 5>panJje poslali Baskom na pomoć več motoriziranih oddelkov in letalskih eskadril. Podpora je bila tuđi obljubljena, a je vse doslej izostala. Za postednje borbe v severnem delu palencijske pokrajino Baski nišo imel4 na razpolago niti enega letal in vse premalo topov. Zaradi tega so se haskiski voditelji pričeli zavzemat: za separatni mir 2 nacionalisti pod edin:m pogojem, da bi ti pri-zanesli prebivalstvu v santanderski dež«1i in njihovim miličnikom. Zastopniki astu-rijskih rudarjev pa so vendarl« z v*o od-ločnostio odklonili slehema pogajanja ? na-cionalističmTn diktatorjem. Nove borbe nat ostalih frontah Sinoči je poveljstvo vLadne vojske izdalo poročilo, po katerem se^c pričela rta teruel-ski fronti že napovedana ofenziva katalonske in Španske vojske. Po hudem topniškem obstreljevanju dokaj ^labo zasedenih nac:onaHstičnih postojank so delavski mi-ličniki včeraj popoldne s koncentričnim napadom zavzeli zelo važno strateško točko Monte Lontos. Kakor znano, 90 se takoj po povratku generala Mijak vladne čete tuđi na madridskl fronti pričele intenzivno pripravljati na veliko ofenzivo, pri kater naj bi sodelovak) preko 130 brigad redne ga vojaštva io pro-stovoljcev. Na madnd«ki fronti se sedaj koncentrira republikanska vojska, ki bo po dokončani organizaciji Stela okrog pol mili jona vojakov. Francov zastopnik v ■iarrltzn — volran Pariz, 21. avgusta. o. Notranje ministrstvo je službeno pozvalo zastopnika generala Franca v Biaritzu, bivšega dvomega maršala kralja Alfonz*, naj takoj zapusti franeosko ozcmlje. Oblasti so ugotovile, da je tuđi on \ohunil za španske nacionaliste. Franco in prortovolfci London, 21. avgusta. br. General Franco $e sprejel inozemske novinarje in jim izja-vri. da nacion*li*tična vlada y nnTu luiii primeru ne bo pristala na umik tujih pro-stovoljcev iz Spanije, C'j se bo ta njen pri-stanvk smatral za koncesijo, na podlagi ka-tere bi bile velesile pripravljene priznati španskim nacionalistom pravice vojskujo-če se stranke. Nov incident na Egejskem morjtt London, 21. avgusta. br. Po informacijah iz CarijJratia je neka neznana podmornica ob vhoilu v Dardanele potopila včeraj 5e neko trgovsko laJjo. Za enkrat ni bilo mogoče dognati nikakih podrobnosti o tem incidentu in se tuđi ne vc, kako se dotična Ladja. imenuje. Iz tlibraltara je bila nemu-doma odposlarui kriiarka »Conventrv« proti Dardanelam. da neznani podmornici one-mogoči njtno nadaljnio pirat&ko akcijo. Križarka je davi priplula do Malte. Apanski protest v Tnrči ji Carigrad, 21. avgusta. AA. (Havas). span-siti poslanik ie !/javil, da ho takoj po povratku turskih ministrov z velikih mane-vrov turske urmade v Trač i j i, uradno interveniral zaradi potopi tve športske Ladje »Armuro« v spanskih vounsj 80."^ T>rapa 15,18, Var.šava 82.45. Bukare^a 3.25. XXVIII. mednarodni splošni vzorčni velesefem ZA VSE VRSTE BLAGA as. vin. — 6. dl 1*37 Proti upre] nabavljeni legitimaciji od 23. vm. do ll. IX. na teleanlcah bresplaCnl povratek, na Jađr. parobrođlli vttjl razred gtn,,^ ..._______________ ___________^paftrsiu« irtaocs«m.mm+m —p»-^___ n ,,, ,■ Ms*.*^, Proslava rolstnega dne kralja Petra n. Poriv mtcu SKJ mm tupa«, dfštvm ia ««taoi Savej Sokola kraljevni« Jugoslavije bo slovesno proslavil 15. rostni dan svojega stax«iine Nj. Vel. kralja Petra IL dne 6 septembra. Savez SKJ je za ta slovesni praznik jii-goslovemkega sokolstva izdal vstm žu-pam, društvom in četam nastopni poziv: »Jugoslovensko sokolstvo bo letos na posebno svečan način proslavilo 15. rojst-ni dan Nj. Vel kralja Petra II. Vse sokolske edinice naj pođvzaroejo vse, da bo ta največji jugoslovenski in sokolski praznik veren in dostojen izraz brezmejne ljube-zni, ki jo goji ves jugoslovenski narod skupno s sokolstvom do svojega vzviSene-ga kralja. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije bo skupno z vsemi župami. društvi in četami zastavil vse svoje sile, da bo letofinja proslava kraljevega rojstnega dne tako po veličastnosti in šija ju, kakor tuđi po števi-lu sokolstva in naroda nadkrilila vse dose-danje proslave. Ta sklep saveza SKJ je v popoinem ■kladu s splošnim razpoloženjem in željo vsega njegovega članstva. Čas in razmere, v katerih živimo so najboljši tolmač za po trebo velike in veličastne sokolske manifestacije ter jugoFlovenske nacionalne misli na rojstni dan onega, ki predstavlja simbol srečne bodočnosti jugoslovenskega naroda in driavnega edinstva. Zato borno na leto-šnji 6. september izkazali vdanost in zve-stobo Nj. Vel. kralju Petru II. Prav tako borno na ta dan izpričali svojo vdanost ideji jugoslovenskega narodnega in držav-nega edinstva in svojo pripravljenost za vse napore in vse žrtve v službi kralja in Jugoslavije. Na kraljev rojstni dan se končuje prva obletnica, odkar smo proglasili sokolsko Petrovo petletko. Ta obletnica mora biti poseben pečat tuđi proslavi roi?tnega dne našega kralja, kateremu smo posvetili teh pet let naših naporov in stremljenj. Zaradi tega mora biti letošnja proslava tuđi dokaz naše resnične pripravljenosti za žr- tve in nesebično sokolsko delo. Opirajoč se na izvršeno delo v prvem letu sokolske Petrove petletke, bo naša proslava pokazala: manifestacijo ustvarjajočega navdu-šenja, pozitivnega in konsiruktivnefa do-moljubja, ljubezen do kralja, kot simbola tega domoljubja in ljubeznl, ki pa se ne kaže samo v navduitnju marvtč tuđi v delu in žrtvah.« Savez Sokola kraljevine Jugoslavije pre pužča vsem sokolskim župam v nagi zemlji, da same po krajevnih prilikuh orga-nizirajo proslave za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Tako je savez SKJ dobil od nekaterih žup obvestilo, da bodo priredile svečane akademije, baklade in zažgale »kraljev kres«. Slavnostne seje v vseh sokolskih edinicah Savez sokola kraljevine Jugoslavije na-roča vsem župam, društvom in sokolskim četam, da same organizirajo na najsvefca* nejši način proslavo kraljevega rojstnega dne. Na sam kraljev rojstni dan naj imajo vse sokolske edinice v zemlji dopoldne slavnostne seje in sicer v Času, ko bodo zahvalne službe božje že končane. Savez SKJ poziva vse edinice, da se v čim več-jem številu udeležijo zahvalnih služb božjih po svojih veroizpovedih. Slavnostni seji mora prisostvovati vse članstvo, naraščai in deca v kroju. oz. v civilni obleki z znakom. K slavnostni seji na i se povabi tuđi prebi valstvo dotičnega kraja. ^_^ Vse sokolske svečanosti naj ?e priČnejo s sokolskim pozdravom, odnosno s prisego sokolske Petrove petletke, ki se glasi: »V slavo Bosa, za pokoj duše kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, za sreto fn đolgo življenje kralja Petra n. in za sl-jaj in veličino Jugoslavije.« Beograd, dne 21. avgusta 1937. Savei Sokola kraljevine Jugoslavije. Rojaki iz Nemčije so prispeli v Ljubljano Zaradi dežja nišo Sli na Bled — Sprejema ne bo Ljubljana 21. avgusta. Pofteben vlak z naši mi rojaki irletniki iz Nemeii? in Porenja je davi ob 5. prispel na Jesenicp. Izletnike vo^ita predsednik Jugoslovenske reritralne delavske zvez^ Pa-vel Bolha \7. Es*ena in provodnik Zvere dniStev ^v. Barbare iz Grald!-^ka. Vseh iz-letnikov je nnd ^»00. Vožnja ie potekala v najlepSem redu. Na Jesenioah f*a so morVi izMniki. ki so nadaljevali pot v Ljuhlj.i-no. pretopiti v o^ebni vlak in so prisoji v LiuMfano že oh S. Z»r«di >s krajno slabe-ra Trenipna nanirp? ni bilo gn^fir.i o izletu na Blod. ratn «o jk thu\\ skupina, ki \o rodi Pavel Rolha txllnčila. da navaljuje pot naravnnst v I;juhli;»nn. Skupinu Ivana Lindiča pa ?e i© odp^ljala na Brezie, kjer bo prisostvovala jutrSnjim rerkveuim ?ve-Čano^tim. Dane* popnlđno forej od pad o na-meravani sprejem na ljubljan^kem kolodvoru. Rojake iz Nemcij? je eicer moono prese-netilo ekrajno neugodno vreme, vendar pa e*> zadovoljni, da so srečno prispeli v domovino. Z izletniki se ie vrnil tuđi narodni poslanec Rudolf Pleskovi?, ki je v n »delto na veliki svečanosti naSIh bratov in ^ester v Marlu v V^-;faliji za^topal na5e nacionalne organizacije. Kakor pripoved'ne je 6 vezanost razvit ja nov epa prapora Jujo-slovenske centralne delav*ke zveze krafno uspela. Nj. Vel kraljico Marijo, ki je ku-mica prapora. ie zaatopal legaciiski tajnik našo^a po^lanižtva v Berlinu t;. Milivoj Pand\irovir, neni^ka oblastv« pa po |x»lf»la najvi^ie dostojanstvenike ondotneaa ok.rož-ja. Trovori! je dr. Eh^nsbernrer, deželni sve-tovalec, ki jp naidravil kralju Petru II. in jugofilovenskemu narodu. Izletnikom iz Vestefalije želimo priici-no bivanje v domovini in j ih toplo I>o-zdravljamo! Deset mesecev za razbojniitvo Pot od pretepača in tatu do razbojnika — Samo 250 slovenskih besed zna Ljubljana, 20. avgusta. Dokler ni predsednik senata s. o. s. g. Ivan Brelih prečital njegov kazenski list, je kazalo, da je tehtnica z dokazi o krivdi in nekrivdi obto/enca 32 let starega livar-ja Antona Završnika iz Pirnič nekako v ravnotežju. Sodniki dvomijo o krivdi, kadar nastane tako ravnotežje, in dvom gre vedno v prid obtoženca. V kazenskem listu zapisani Završnikovi grehi iz preteklosti pa so potegnili jeziček s sredine Mladi mož je bil že večkrat kaznovan zaradi pre tepa in zaradi tatvin. Zato mu sodišče ni moglo verjeti, temveć mnogo već glavni priči Iv. Rotariu, ki je prisegeL da ga ie ra?bojniško napadel Tone Završnik in nihče drugi. Obtožnica ie Završniku očitala, da je 3. julija pod večer napadel pri Tacnu čev-liarja Rotarja Ivana, udaril s kolcem po obrazu, podrl na tla, ga z eno roko tiščal na tleh z drugo mu pa vzel iz žepa kuverto, v kateri je bil Rotarjev tedenski zaFlu-Žek 120 Din. Ražen denarja mu je odne-Šel še 2 ključa in bolniški listek. Državni tožilec je zahteval kazen za zločinstvo raz boiništva po § 326 k. z. Sloki Tone Završnik je bil v zagovoru zelo gostobeseden in katetičen. Trdil je, da je bil doma, ko je bil Rotar oropan, da ima domaće za priče in da ga v vaši mrzijo ter hočejo pogubiti. Napadeni in oropani Rotar je v bistvu povedal na glavni razpravi prav tako kakor med preiskavo in končno je tuđi pri-segel. Dne 3. julija na soboto se je popol-dne vračal na kolesu domov v Jame iz Gameljnov, kjer dela v opekarni. Med potjo se je ustavil v gostilni, kjer se je za-mudil do pol 21. Blizu Medvedove hiše pri Tacnu je opazil za seboj neznanca, ki je bil Tone. Izgini, kaj imaš tu opraviti!, ga je nahrulil Tone in mu zagrozil s kolcem. Rotar se je ustrašil, zavil je na stransko pot, pri nekem kozolcu pa ga je Tone do-hitel, podrl na tla ter oropal. Drugo jutro je Rotar povedal samo materi, kaj se mu je pripetilo. Spomnil se je, da je med potjo domov videl Ivana Snoja, ki je stal pred svojo hišo ob cesti in je moral opaziti neznanca, ki je iel za njim. Morda tega neznanca Snoj pozna, si je mislil, in ga iel vprašati v ponedeljek. Snoj se je fpomnil. da je Iel la Rotarjem Jurčkov Tone. Pri Završnikovih pravijo po doma-če pri Jurikovih. Tako je Rotar zvedel za ime neznanca, ki ga je oropal. Naslednje-gra dne je itopil Tonetu na dom, ga vpra-šal, kaj mu je storil, da je tako grdo na-redil t njim, tn zahteval, naj mu denar ta-koj vrne. Tone pa je Rotarja nagnal in mu zagroiil, da ?a bo vrgel v iarek, fe takoj ne izgine. Zato je Rotar Toneta ova-dil oroinikom. Snoj je kot priča pripovtđovat da ga je Završnik štiti dni prtd tem dogodkom, ko 8ta se. skupaj vračala proti domu, nekam čudno nadlegoval, tako da je imal strah pred njim in je poklical svojo družbo, ki je šla pred njim. na pomoč. Tonetovo ve-denje se mu je zdelo sumljivo. ker ga je poznal kot pretepača. Tone je zanikal, da bi se kdaj v takih okoliščinah srečal s Snojem. Razburjen je trdil. da ima dvojnike, ki so mu moćno podobni in da ga je Snoj morda ?amenjal z enim izmed njih Tuđi orožniki ga imajo na piki. Završnikova mati in njegovi sestri so pričale, da je bil Tone tišti večer doma. Popoldne je pomagal eni izmed sester ribati kuhinjo, zvečer pa je mati videla njegove hlače in čevlje zgrnjene pri postelji. Legel je spat že okoli 20. Državni tožilec g Branko Goslar je zahteval kazen po obtožnici, branilec dr. Emil Stare je skušal omajati kvalifikacijo dejanja, sodišče pa je verjelo napadenemu Rotarju, čeprav je Tone zanikal krivdo. Obsodilo ga je zaradi razbojništva na 10 mesecev strogega za pora. Senat je upo-števal razne olajšalne okolnosti. Za raz-bojništvo je namreč zagrožena jeca do 15 let. Obsojenec se je obotavljal, ko ga je predsednik vprašal, ali spre.ime kazen. Ni se mogel odločiti in ko je predsednik že zapustil dvorano, je Tone hitel za njim in mu rekel, da kazen sprejme. Driavni tožilec pa ni bil zadovoljen z kaznijo in je prijavil takoj priziv zaradi prenizke kazni. Žalostna usoda staroga knriaia 72 let stari bi^Si kurjač Kolar Pavle je bil rojen v Szombathelyjut pnstojen pa je v Gornjigrad. Po vojni so ga izgnali iz Madžarske v domovinsko obČino. PriŠel je domov že ves betežen, na pol šlep in iz-mozgan. Do svojega 60. leta je delal samo v nemških krajih kot kurjač v tova mah. Ko se je vrnil, ni znal niti ene slovenske besede. V 12 letih se je za silo naučil slovensko. Povedal je, da zna samo okrog 250 slovenskih besed. Po zunanjosti je nudi! kaj bedno sliko. Desno oko ima izlito, lice zgubano, obleko revno in razeefrano. Duha je še dokaj bistrega. Bi! je nekoč morda uglađen in sposoben kurjač. morda je prestal v življenju že mnogo hudega in morda doživel tuđi že lepe čas«. Čudak je bil pa menda vedno, saj se ni porocil in danes je sam na svetu brez žive duie, ki bi skrbel zanj. Driavni tožilec ga je obtožil po «. 3 zakona o saščiti reda In javne varnoeti v dr« žavi, ker je v Naklem pred meteci govori^ da bo v 2 mesecih Dolenjska in tuđi Sta* jerska pod neko tujo državo ter da je ne« ka slovenska politična otebnost prodala Slovenijo za % milijontu Kurjač Kolar je capljal pred todnlki l^a-kor bolan in onemogel mrtav međveđ v kleti pred gledald, mahal z roka mi in na pol v ipakadrani alovenJ&ni na pol v nem-ščini trdil, da je nedolžen« da sploh ni govoril ničeaar, kar mu oCita obiotnlca, da je vse izmišljeno in podtfcknjeno. Ta reve! namrec nabira in pi odaja go-be. Zanealo ga je na Gorenjsko skozi Na-klo, kjer ao ga imeli za berača, sumljiv pa se je zdel nekem u detektivu, ki ne razume niti besede neraiko. Orožniki so pre-iskali Kolarjevo bisago in nišo našli nič nevarnega. dokumente pa je imel v redu. Zato so ga spustili. Detektivu se je kljub temu še vedno zdel sumljiv Sel je za njim in posluial njegov razgovor z nekim fantom, ki je bil slučajno veSc" nemšMne. No, v razgovoru s tem fantom je haje stari odsluženi kurjač izrekel inkriminirane besede. Detektiv je bil zaslI5an kot priča. Med preiskavo je izjavil precej drufcače kakor na glavni razpravi Vedel je Ie to, kar mu je priznal fant, ki se je razgovarjal s Ko-larjem. Fantovo pismeno izjavo je predsednik prečital, pa ni bila v skladu s tem, kar je povedal detektiv in kar je trdil bedni obtoženec. ki ie venomer nekaj momljal na zatožni kiopi, vstajal, krilil z rokami in kričal, da je raiiFgešlosen*, in da je »cum lohen« in da ni tako. Bil je oprofičen krivde in kazni. Iz Maribora — Prodaja sad ja in grozdja. Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce sadia iu grozdja na dolocbo § 10 me^tne^n tržnega reda in na odredto banske uprave dravđke banovine, po kateri se mora vsak proia-jalec «ad|a in ^rozdja na zahtevo tržnih or- iianov ali policije izkazati t urarinini po-trdilom pristojne občine. da ie nos^tnik vinograda ali *adovnjaka in zato upravicen prodajati prozdie ali sadje lastnotra pridel-k .Na potrdilu. ki \& kolka prosto in ve-liavno niesec dni, mora biti natančno navedena vrsta in količina ^adja oziroma grozdja. — Oj ta nosročna l.juhozen. V Petrtek f»o-polđne je v Mlinski uliri obu pala nad življenjem 2*21etna tovarniška delavka Tere-zija T. Po razgovoru s svojim izvol.iencc-m je odMa v stanovanje in si v ^amomorll-nem namenu prerezah z hritvijo žilo na levi roki. Moćno krvavefo olmpanko ^o pre-peljali v bolnico. Vzrok ne^rečna ljube^^n. — Od doma je pohejenil Že prfd nekaj dnevi tSletni sin kroja^kesja moj^tra .losip Ploj iz Metelkove ulice At. 7. Vsa poi>.vf*-dovanja etaršev in policije ?o o^taia brez-uepe^na. S po^režanrem **ta oc!51a v ^vet §e dva mlajSa tovarila. Bajp *o odžli v Srbijo iskat dola. — Koparski napad pri belein đnevu. Ko se j3 izprehajala tiHletna za*»*'hnii-a Terezi ia Hermanova \r Orad<;i po Toiusičevem drevoredu se je za nio pripeljal neznan ko lesar, ki je stopil za njenim lirlvtom s ko-lesa in \o napadel. Hotel ji je iztr^ati rw-no torbico. Ko je prirela klicati na pomoč, je napadalec pobetrnil. — S plinom se je /a»trupila \x> ne^r^č-uem nakljucju 421etna za-e'nu-a Z o fi i a Hi-zjakova iz Kamniske ulice S. Ho'ela je skuhati zajtrk in je pozahila na plinsko pi[>o. Nevarno zastruplieno Bizjiikovo so re-ievai-ci ođpHjali v bolnico. Iz Celja —c Razpuft đijaake organizacije. Banska uprava je razpustiLa društvo ju^a-^lovenskih >rednjek>k*?v /Slofio; na . julija med nevihto treščilo v hič*> 3ci51etnt*^a I>ose6tnik3 Vinka Špiljaka na Dolu pri £marju pri JeUah. Hiža sb je \Tiela in je i>oii;orela do tal. Strela je oplazila speče^a po»e>taika in ga omamila. Špiljaka, ki &o mu strela in plameni prizadejali strašne opekline na no-cah in levi strani teleća, eo &ele v zadnj?m trenutku resili iz jioreče hi?e in jza takoj prepeljali v celjsko bolnico, kjer je po dolcem trpljenju vc?raj izdibnil. —r Na đekliški narodni soli v Celju bo v sredo 1. septembra od 8. do V2. dopoldne naknadno vpisovanje novink. V četrtek 2. septembra ob 8. bo otvoritvena služba ^>o-žja v opatijski cerkvi: v^e ucenk? nai te zhero ta dan ob pol S. na šoUkom dvo.'i-ri »Skalni kletit zanimiva priia'elHka m^zn-metna tekma med 2SK H^rmei^oni iz Ljubljane in celj>kimi Atletiki. Ob 15.H0 *o predtekma med kombiniranima mo^tvoma Atl?tikov in Olimpa. Na Glatiji se bo privela ob 15.^0 prijateljska tek ina med kombinirano mladino SK Celje in rezervo SK 2aka. —t D*> irtvi ue^rer. Ko ie 221e'on »m posmtnice Branko Orlovič iz Lani^ca pri Kamniku, ki je bil zaposlen pri obiranju hmelja v Savinjaki dolini, v ^*t,r+ek nala-aal hmelj na kozoleo, je padel * kozolca 4 metre sloboko in si zlomil desno not^o. 1 stega dne je neznan voznik povoiil llletno rudarjevo hčerko Francižko Knezoivo iz Brezna pri La^k^m. Deklica je dobila huTO" grram. Kakšno »talis^e bodo savseli prijatelji šedanjega rei-ma, organizirani v klubu JRZ, ki ima v časru kongTesa ćelo svoje zborovanje, na.pram učiteljski stanov-ski predstavnici, ni zcano, Beaeda. o političnih učiteljskih klubih je bila izgovor-jena že ped režimom JNS in tuđi razei-šč«na. Razraere, v katerih je delovalo v pr©-tekli sezoni udruženje, nišo bile prevee" rožnate. Organizacija se je vedno zavze* mala za zdravo personalno politiko, za lo-čitev prc»vetcie uprave od politične In je zlasti nag-lažala potrebo stalnosti učitelj-stva, toda dognjalo se je. da so se premetali člani vrho\-ne uprave, predstavn:ki sreskih družtev. najspesobnejsi m n»j- apilnejsi tOA^ari^i, kar je povzročilo razne revšećnosti in izjemen položaj. To ao tuđi učiteljski predstavnika pojasnili kra.-ljevemu namestništvu. ministrsliemu pred sedniku dr. Sto-jadinoviću in ministru za presveto Stošoviću- Kongres JUU se vrši vsako leto. LAni je v Nove.-n Sadu ogromna većina odbila načela deklaracije o stanovski politiki JUU ter izvolila seđanje vodstvo s prod-sednikom Iv. Dimnikom na 0-?lu. Letoš-nji kongres je sedemnajsti, \-olitev p»a ne bo. Kakor za prejfinje kongrese, je tuđi za leto^njegra veliko zanimanje, udeležba pa še večja kakor običajno. Delo JUU je bilo v preteku poslovni dotol zelo obsežno in plodno, kar je ras-vidno iz tiskanega »Iivo^tajar, obsegajo-^eg«, 150 strani z na»lovno sliko Nj, Vel. kralja Petra II PoročiJo se sponunja tuđi velikih pokojnikov, zlasti patrijarna Vamave, ki je cesto naglašal, da sta od-visna bodočaioat in usoda jugosk'vtviskega naroda in države tuđi od slo*nega priza-devanja in po*rtvovaln«fra dela jugroalo-venske^a ućiteljstva. Top--A nekrolog m sliko je posječen Marti Mrakovi, pokoj-nemu Joaupu Lapajnetu, nato pa naAteva nanose prijatelje in dohrotnike jugoslo-venakega u*iteljstva, med kat€Mimi ;e na prvem mestu blagopokojni kralj Aleksan-der I. PoroCilo upravnega odbora navaja tuđi podrotmosU o skupštini v Novem Sadu, o delu izvršnega odbora JUU, banovinskih in sekcijskih od borov itd. -* Narodna pxoflveta<.<, centralno glasilo JUU. je doeledno zastopala in za^ovarjala temeljne zahteve ućiteljstva, siaino^t, urcvUev gmotnega položaja, izenačeaije u^iteljic z tićitelji a pravnega in gmotnega vidika, sltrb za gradr.jo novih Šolskih poslopij", socialno saSCito otrok itd. Iata napela jo zagcr/arjal tuđi Učiteljski to-varižv% ki :z-haja *» 78 let in je najstarej^ slovenski list. prav tako pa tuđi drugi listi in revije. Delovanje sekcije JUU za dmvako banovino je bilo v sklatiu z oareUnjim vodstvom; vse naše u-čiteljatvo je pokazalo zrelost in razume van je za stanovska vpra Sanja in za svoje vodstvo. Zanimivo je, da se je fttevilo članstva kijub raznim pe-ripetijani dvigmlo c»ih sta-novskih odganizacij v državi. Posamozne banovine imajo; vardarska 1S31. vrbaska 804, dravska 3213, drinaka 1486. dunavska 3724. zetska 1109. moravska 1764 prjnorska 35S. aavska 3C46 in Boo«ia< 87g Olancn-, Kongres bo trajal do 23. avgueta, nakaj bodo napravili ućitelji izlete po Južni Sr biji. Smrt pod vozom Semič, 21. avguat/ Posestnik Jakote Bukovec iz Va\T>ćje vaai St. 29. je sel včeraj dopoldne a parom volom na bližnji Smuk po drva. Vzel je s seboi tuor bo ob 14. uri. K povorki vabimo tuđi vse vrste narodnih nođ. Po končani telovadti bo na vrtu g. Selana ljudska veselica s plesom Uprava Sokola Ljubljana—Vič vabi vse svoje članstvo na večer v počastitev 50 letnega življenskega in 30 letnega sokol-skega udejstvovanja br. Viktorja Jeloćni-ka, ki bo drevi ob 20.30 v dvorani Sokol, doma na Viču. SPORT SK. Mars : SK Kranj. Jutri popoldne se arečata na igrifeču ILrije (bivše &k> vanovo) omenjena dva ktuba v -prijateljski tekmi. Brez dvoma bo to lapa teknaa. saj je SK Kranj znan 6^ izza prejAnjih tek-movanj kot dober nasprotnik marsl-kateremu klubu, mladi Mars pa bo se pred prvenstvenim tekmovanjem preidcu-sil svoje moči. sao je 3 svojo tehni6no in kombinatorno igio zagodel roarsikat©re>-mu nasprotniku in »i na zelenem polju priboril mesto v pr\em rajzredu. kamor gicto\"o tuđi spada. Zato ae vsem poeet-ntkom te tekme obeta užitka pok^ nogometna. zaLava- Zacimlva bo tudd predtekma med Slova nam in Miadiko, kl boata prei2acna1U nekaj novih moči. Tor^j vse popoldne jako zanimiv »pored. Predtekma se začne ob 14.45, glavna pa ob 16.15. M. K Ilirija. Sestanek vsega članstva bo drevi ob 20. pri G. F. Fritau. flt. Vid (r«sU.vrac9ja Cebav). Zaradi zelo važnih klitbakih zadev je udeletba strogo obvezna. Kol«eAnko ia mot.orahatotifno dnrftvo »Sava« priredi na praanik 8. septembra ob 14. popoldn« ob vsakem vremenu ko-lesarske in motociklistične dirke, na pro^i Rudnik—Novo mesto in nazaj. Start in cilj Rudnik po že objavijecem ssporedu. Priglasilo 96 je že lepo števllo dirkaćev. Iz Kran]a Prc!oiitev letnega »ejm». V ponedeljek bi moral biti v Kranju Jetnl semenj-. Ker se tega dne prajfcuje rojstni dan Nj. VeL kralja Petra U. in mora po uredbi o od-piranju ia zapiranju trgovskih obratov počivati vsft delo, bo s«fn«\j v torek 7. septembra, na kar at zlasti opoztrfrjo okoličani in tuđi sejmarji. KOLEDAR Dane>: Sohota, 21. av^usta, katoličani: Mirjana, Ivana, Jutri: Nedelja, 2U. av^u«>ta, katoheani: Timotej. DANA6NJE PKIKKDITVE KINO MATICA: Duet. KINO IDEAX: 9(> minut postanka. KINo SU)OA: Koncert na dvoru. KINO 5IŠKA: V*i ia Veroniko. KINO MOSTE: 4 >pijoni na deluc in >rottlednji valfok«. Kinematografi isti »pored. O E Z I li N E L^KAKNE Panes in .iulri: Mr. Leustek, Re^ljeva c. M. 1, Bahovec, Kongrosni trp 12 in Nada Komotar, Vi5 — Triaika cesta. *4l**«tf*& na\odn L tS68 18. Vili. &t. 58. Resolucija študentovskegm shoda v Ljubljani. »Glede na tkušnje tn splošno priznanjet da je za napredek in blagostanje vsakega naroda prva in najvažnejia potreba — šola na narodni podlog! t. j. neposredna pot Jo omikey izrekamo tukaj zbrani slovenski šfu-dentje v imenu omike in napredka, da za~ htevamo: da se nemudoma ustanove po vsi Sloveniji narodna učiliiča, ljudska in srednja, v kterih ima biti učni jezik slovenski. V srednjih učilnicah naj hndo drugi Slovencem potrebni feziki obligatni.« IVOCSl KINO SOKOLSKI DOM v ftISkJ — Telefon S3-87 Vsi za Veroniko HANS MOSER, Gretl Theimer, Wllly Elchberger, The© LIngen v Fijajni komediji Predstave v soboto ob pol 9., v nede- ljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. uri. V torek: Stanlio & Olio v filmu Zemlja stneha Naval na iivilski trg Ljubljana, 21. avgusta Kljub slabeinu \Temenu je bil danes ži-vilski trg nenavadno dobro z&Uv&en. LeLoa je zlasti premalo prostora na trgii za ze-lenjavo in sočivje. Samo za protiajo peru tnine in jaje je se dovolj prostora, za prodajo povTtnine pa ne morejo već do-ločiti še drugih prostorov. Pred leti so prićakovali, da bo novi trg pri Sv. Jakobu razbremenil gla\Tii trg. ao se zrno tili. Se-daj je na njem tako malo prodajalcev, da ga ne moremo več priStcvati med prave živilske trge. Prometa ni skoraj nobenega. Sedaj je na trgu zapet nekaj vagonov lubenic. ki so nakupičene na tleh v velikih krupdh. Pocenile so se od 2 Din na 1.50 Din za. kg. Kmećki sadni trg se je zelo raasiril. Kmetie prodaja jo sadje na, plo-§e»di pred stolnico in na Vodnikovem trgu. Naj^*eć je napredaj jabolk, ki so že najlepsa. po 3 Din kg. Prave sliv« so pov-prečno po 5 Din. hruske so od 3 do 5 Din. Groesflje se je danes pocenilo na 6 Din kg, nekoliko lepse je pa fte vedno po 7 Din. Slovito hamburško grozdje je po 10 do 12 Din. Posebno dobro je trg zadnje Case založen s svelimi smokvaml. ki jih prodajajo po 7 Din kg. Med sadjem je napTodaj tuđi Se nekaj bruanic po 7 Din. Ker je bila posebno dobra izbir* med so-ćivjem in zelenjavo jn ker prodajalk« nlso mo^le dolgo \TBtrajati na dežju. so cene nekoliko padle. Pocenil »e je parmdilnik na 2.5 do 2 Din kjr. Zelo poceni so ie vedno kumare, ki so jih danes prodajali po 2 kg težke po 50 par komad. Letos bo posefcno drago, »elje. ker gra uni&ujejo gtmenice. Prodajajo ga po 1.5 đo 2 Din tetje glave. Prav tako je drag ohrovt. Perutninski trg ni posebno dobro zalo-*«ti s svežimi jajci, ki so jih prodajali po 75 par komad ali po 14 do ie komadov » 10 Din. Vettna jaje na trgu j« pa osu-ieoaK fti canah parutnine ni sprememb, 5fe*. K* »SLOVIN8CI IVARODc »teta. ». ■!■< m Stran 9 Težave mežiške doline ^pmnr^ijii ^^ m^B, nmcK ra—r bk>-venske aeauj>>. M ga. Jb c*> pvootaaiai jn-nak Maigag a svojo hrabro deAco eoako pognmrko, fc*Ayw gMM'j'jfl Mahfltier Maribor, priključil MgnHfcMtjl* abfle ni znnax In vendar je ta đel i#-wwpnrinri tauruđfce aesmlje tako lep, da tt bfto puLnAiJD, da ga atoatl naša mlađana bbt>e spomama, a&j bo ob-koć pišate o njem qgtxkKin&, ksfeo se je v usodnžii preateatirfh dneti tam pod aftvo Pečo prebođfl krali Mb££i± ter s anojo junačko mfcado ro^ako Srbov, Hrvaiuv in Slovence*, ki so si po Aoigfii ti^ntJOi tia-ćanstva. stroofl smoJo inuSuj Jbg>oatev£}o, zasedel ^ee slovenski Kosotm x staro-«davn±m GospotK**tiALhn poijem. — Pa so se morafl jraefcl MsnJti, ker 00 w bojra- t^ivi aeprrjeeteijl poshiž&i krivice, da bi zadržali prihajajoče sfcivanstvo. In krahj Ma.t jaž se je vrnil v svoje počavališče pod Peca, da nekoć nastopti Se sOnejša in iz-trg"a iz krempljev stoletnah Uaćiteijev vse 000, kar je slavonsko nekxfarj bilo, — Prelepa sd slovenska. Merfttfftra. (Vitina. S temnimi gnodovi in zeJeniml polji je poljano gTiČevje levo m desno. Nefeoč, kn je bila industrija na Prevaijaii in Lešah v poinem razmahu, 90 tnfcaj živek pre-možni kmetje, ki so skiiraj vsi deiaM v prevaljsklh pkavžih in leškram premogov-niku, ko pa je bll leta 1897 rastavljen piav-::ajski ohrat na Prevaljah, se je bftagtDsfca-nje okoli&kih kmetov na mah poslabžalo; kmetje so po večma. ođpustžli woje poljske delavce, sami pa so sapet prijefi za piug" in koeo. Treba je narareč vedeii, da n-M?žižka dolina aelo pasivna, saj većina kmetov na sieer velildh pcseststti ne pri-defci toliko, da bd mogli pne£2v$ja£i srcge žtevilne družine. Zadnja leifca so MH pri- đeBri tako pifiBL, da ao kmetje rasno ogro-ženi. Zemlja je iačrpana, žfcrtncreja je zaj-adi krrae peSala m kmetje zemlje, ki je v gorskih fcrajSi itak že slaba, nišo mogli dovolj gnojiit k temu zhi pa se je pridruževaJa eno leto suša, drugo toča, tretje leto zsopet ptreobilica mokrote itd. Xi torej čudno, če je postal naš slovenski kmet tuđi v grospodarskem pogledu crno-srled- Našemu kmetu bo zato treba pred vsem gt>spodarsko pomagpati, de docela ne opeša in omagn, in sicer temboij, kesr je rui meji in tvori važen mejni steber ter hranik pred prodiranjem tujega, našemu narodu sovražnega. vpliva preko meje. — Kako bi potemtakem bilo mogoče prebi valstvu rnežiške doline, zlasti našemu kmetu, najbolje pomagati? Po našem moenju z povadilo tujakega protnota v teb krajih, na drugi atrani z zapoalltvijo breepceeinih domaćinav. Tukaj bi ae lah-ko uhili kar dve muhi na ec mah: Pogoj, da se tujski promet đvtgne, 90 dobre ceste in te manjkajo pri nas. Treba je te-me#£to popraviti in 1 mirti 1 iti banovinsko cesto iz Dravograda r Crno. čim prej se oaj ogradi tuđi nova banovinska cesta Slovenjgradev—Kotlje—Gustanj, ki jeerai nectno važna tako v goapodarakem kakor tujuko prometnem pog-ledu. Sedaj, ko se je teeni trg: nekoliko odprl, bi tuđi kmetje te naaeitj pad Ursljo goro radi prodali svoj les, toda vcaMi ga morajo na desetine fcaproetzor daieć po statofii potih v odda-hjeno rfwaljc aM DravogTad, ker v Qu-fltaoju se uredno ni tovornega kolodvora. Oe bo pa enkrat 2^grajena cetsta iz GruSta-nja preko Kotelj v Slovenjgradec, bo kmetom zelo skrajšan in olajšan prevoz lesa in drugih predelkov v Slovenjgradec. (iradnja te ceste je tuđi eminentnega tujsko prometnega pomena. Tujakemn pro-mestu bodo po tej cesti odprta vrata v ppefcraerko gozstlnato mežiSko doitno. Res je Gorenjska lepa, toda tako temnih go-23dov in adravegB, planinskega zraka vem-dar ne promotre. Ima pa ta divni koticefe nade domovine še nekaj posebnega.: Zdra-vilišce z mineralno vodo, Rimski vrelec pri KoGjah. Kdor je že kdaj videl in pre-živel na tem vrelcu nekaj dni, ne bo po-zabil rajskega miru v tem kraju, zlaati pa ne adravihiega. učinka vode in smre-kovega zraka bK&ijih gozdov. — Z gradnjo in popravo čest W hkrati bfk> rešeno tuđi vprašanje zaposlitve onega prebffvaistva teti krajev, ki je zgubik) deJo deAozna z ustavitvijo teškega rudnika, de^ toma pa vsSed spiodnegra pomanikanja. de- ki zadzrjSi tet Nekaj delavcev bo sicer našlo zapostttev pri otvoritvi novega rudnika iesleaa, ki je bil te dni pod Pečo otvorjen, toda pa-eden se bo ta.m razvil poln ohrat, bo preteklo še mnogo mese-cev, če ne let — Tukaj pa je treba nujne pomoći prebivaJartvu, ki je mogoča in us-pežna edinole z temeljito popravo obsto-ječih in n-ujno gradnjo potrebnih novih cesit, kar bo učinkovito dvignilo tujski promet, ki lahko edino odpomore prebivTLl-stvu te doline. S tem bodo kmetje lahko prodali odviSno sadje, mleko, sir in druge pridelke. da ne govorimo o drugih ugod-nostih, ki jih imajo kmetje in ostalo pre-bivalstvo od tujskega prometa drugtxi. — Pomagajmo torej našemu slovenskemu kmetu. PSKVAUE GCŠTANJ V Ljubljani dobiitto ženski bataljon Pohod „Amaconk" v ljubljanski operi — Razgovor z Vero Balatkovo Ljubljana. 20. avtniBta Bo kakih 14 *ini. ko tem ^re^aval in^-ona-ffKj3. naših gie-lali.N:-. ing. arh. Franza, ko je Lf^kaun zamišljen pešačil iz opere v kavar- no __ pa če?. čiis zoper na/^ij. Kaj neki inu je, sem si dejal in t.-iknj na Cei vprašanje. Kaj se je zgoililo? Kaj neki, nič se še ni, Pa se bo. ker *e mora — saj v s-lrkarni že težko čakajo na naert-e. Tedaj mi je bilo jasno, da gre najl»rž z.a kako zapleteno inscenacijo v jrle«iabi^ču. Zve«lel sem, da jrre za »Amaronke«, opereto in da ženski bataljon Amaconk vznemirja na>t*jra Franza pa še ko ?a druirega. Takrat še nišo vetieli. kopa bo •ioleteLa »mobH izbici ja«, v ponedeljek popol-Ine pa je »T teku d^odkov postalo vsem isno«. kakor je ilejal Krajj v >UtopljeiKai«, ::i je poeknic konec in da go je začela doba de!a. »Skra jšiin rok« je do voljen vsem! V nede-Ijo, 5. septembra se mora začeti pohod »Ama-wnk« na oere in pika! > Vmaconke«, revialna opereta, bo nekaka kretna predstava, čeprav je delo «tar0 ođ Farme. Xa^a 'irafra »jufro&lovanoka Ceha«, irospa \'era Balatkova-Danilova in njen eo-r»ro<^ dirigent v Brini, sta fttare »Amaoonkec temeljito "pomladila, spopolnila, sd;ra.tka. jih postavila na grlavo. Od etai-ih »Amaconkc je ostal skoro samo &e naslov nekaj voriilnfti motivov in slavni marš >AmacoinK€% ki ie Da ludi pj-eindtrumentiran. Vena Bala tko va nam se»daj že tretje leto pripravlja za otvoritev sezone uvodno opereto. V lepeni epomimi sta nam z velikim uspehom iprani opereri >^v. Anton* in >Pod to *roro zeleno«. Ohe opereti sta čeakega J*-\*wa, na vsej frti »ta zmairali in zadovoljiti ćelo ~ bla^a-jnika. ki ni, 00 vsem svojstvu I>oklica. nPkali zadovoljen. Kaksne so nove, pomlajene »Amaconke«, eem vprašal Franza, ki je prena^^aj g seboj režisereko lcnjicro. iz katare naj bi dobi? pri-merno >in5^nsracijf>«. za najučirikovitejSo inscenacijo. Bodifii 17, tejra ali onega v*roka — n&vdahnjenja nd hofelo biti in ker je bila naslednji dan nedelja, zanj dan počitika, Bern si na čudovit način >izposo«1flt knjigo in jo v eni eapi. v t«4cu noči oziroma zgodnjepa jutma. >predelal«. To pa le v toliko, da sem đogrnai. za kaj prav za prav grc. Pod Katarino Veliko, carico vseh Rueov, . so živela- Iepa in boje vita dekJeta, ki so Že-lela, da bi imela svoj ženski regiraem m ker so bile deklice že takrat zelo tnno^lave. bo tuđi ree v«e dosegle, pa obenem napovedale moškemu rodu neizprosen boj. >Brez mož« je bilo njrlh peelo, ki jih ie vodilo. Pa so se vendar zara6unala lepa dekleta. Br©z mož,? Y ta lepi ženeiki mir in bataljon se je najeli! nenadoma >nemir< v obKki dveh 1 ' fantov, ki sta »vrprla« oči na »Ivoje bojevifih Araaconk. na Suro m Heleno. Le kako prita v žgnaJu regimeot? Kako^ EL ljubeiea je xl- B«jd|j^a, Wlmki m janlati v sale^a d«-fcleta, gn oeio k »nabora«, kjer mu amazonke poit^€ oče pretovlje-ne amazonke ter dobil a» njeno proAuo aJufeo maifcetenderj.i No. Ijwbe7.en ja w hvojo pot, par& £ta se nafti, krila in bra ; eo pa«Ue — in ženski liataljoo j<* i>il raafait. Si^er pa puB'invn v>etiino, rečemo l**1*^ da je zelo posreve«n:i in bo meiki v najve^p meni na ra^olago. Ko sem tako spoznal nare »A-inacouker, sem po:Rka4 ^o Vero Balatkovo. pa e^a ** v »Bmonic nekoliko pomereia o novom de-lu. Ka] jo je navdašilo k predelavi »Ant-ronk?« — Zel>*\. da bi dobili novo *k>venfko opereto, riaj smo prav na t*vn polja mcfeo zaosrta?i. Parmove »Amacooke«, one h. «i br9i starih čaeov. so igro'i v ver- krasti, tođ! na ĆeSkem in ?a Vera f»e je dotnisJila, ka| pa. Če hl pofrimsfTi 7 »Amaconkamriic m ,^h >po-ntladilve, pree-tavHl v eedaiji »tđ revialne operete, jim <\nY\ nove oeebe, mo^no zaeedli * baietom, spieali nove tekate, do>1«4i novo mnziko — morda bi pa So...? No, tam v hratftkem Bmu eta s eoprogotn po dalj?em psrem-isijanju vendarle načela tr-rh oreh. Za rsako ceno je hotela Balatkova letos slovensko opereto v LjnMjano, te$ dve 6e-j5ki sem že prine^la. tB^|>eli 5ta, poi*-kusimo pa se s slovensko. V t- knpituinnjn Amazonke! Ua. Vere* f&alatkova Opereta ima troje dejan] h\ okrocr 30 ftli'k, skupno pa 23 giaebenih tock. Mnojro r ima qra režiser ts kostimi n opremo sploh. Rjutstki rokoko koatdmi bod(j novi, *-ij sij tuđi pri nas do(h«ro zavedajo. «k y pol uppeha dobljene^ra, č-e je vse novo. no-^el in ši-ki Če £rreš »večer mimo opere in če ves. katara (SO okna krojačnfae. v3iiš. .!a delajo po7.no v noč. »O'kai. namreč šef kroj.'ionVe Reimž.frair je že v^ v sitiju Katarine Velike, Ivader tnarljivi-h sivi I j pa ustvaria omla toalet. Kako boste pa z^isedii \''oge, Po naj4x>ljših niočeJi, če lio šio. Nastojnali 1mx1o r^ann »a«i« in same priznane operetne veličine. Poliče-va, Ribičeva. Smerkoljeva, Zuj)an. Peček, Oonftki pa Kolacio in še vsi številni ostali. Mnojro naro-la bo na odru. Zbor. moški in ženski, se bo ime] zopet priliko i7.ka7.ati. V režišerski knjizi sem videl mnogo opazk glede baleta. Zdi se, da bo balet stooristotno zaposlen. Bale«t iirra v revijalnih operetah vedno največjo vlo*ro, napravi razpoloženje in pripomore k us pehu, de je dobro na št udaran. V >Amacojikah« pra čaika veliko dela. Tatkoj nastopi kot zbor »Pariških baletk«. pleše na »špickah« in poje. Girls! Dalje predstavlja tuđi amajconke, je več solietičnih točk. saj je 20 slik in to ni kar fti bdld. Gospa Vera, kaj menite o našem baletu, LjuWja.n^ki balet je oiili^en in kar je jrlav-no. brezprimerno marljiv. V baletnem moj-?>tju inž. Petru Gotovinu, primaba-lermi Erni Moharjevi ter v^eh so»MsSt-k.ah in ostalem 2?bo-ru. ki &e je nedavno raaveeeijivo razpibal in pomjiožil. imam jamstvo, da bodo vsi ba-letjii vložki in solo ple»i taki. kot morajo biti. Plesali ee bodo tijdi ruski plesi, za ka-tere sem uverjena. da jih bo baletni mojste-r Ooloviin. koit rojen Riie, kar najbolj po^rodH in na studira 1. Skratka; v balet pled«m % vsem za-upanjem in Toi^nanjem. Kako se pa vi poćutite kot režiser in »so-krivee« nove predelave? Kako? To >e pa reg težko reci! >Amacon:ke« me preganjajo dan in noč. Pa že koliko časa-, Sedaj, ko gre pa za-res, bi pa žeJela,, da bi bilo že vse pri kra/u. Saj to nd trema, tusta ki jo cMavek oj 'apatrj&i: teatar sain smo po-fttavili na gfavo. nas Pa jro&tilničar — na ceeto. U) pa zaradi polic»)*ke ure. OW>rf>n sem še, da bodo Šle »ku^n^e bolj proti koncu eno »izza kali?« in raz£li smo 8©. Srtoaciija v operi: Spored: >Amaoonke<. I>opolxi>i»|*, da je joj!« .. J*» J** žen^ki bataljon dela «krbi. Fracz jih je pa že reseu, siikurtia iuia že v*e na-^** R. Ko« Brat G]ufa Paonković Mletnik V kraljevem Beogradu, na sedežu saveza Sokola kraljevine Jugoslavije praznuje daoes zdrav in poln snujoćih naćrtov za lepAo bodočnost jugoslovenskega sokolst-va žn naroda II. namestnik staroste saveza SKJ br. GJora Pauikovič, naš odliĆ-rd sokolski in javni delavec. NaS jubilant je bil rojen 21. avgusta 1877 v Vršca. Osnovno Sok) je dovriil v VrScu, gimnazijo v Kragujevco, univerzo v Curihu in Berlinu. Eno leto je bil profesor vojne do- le v Orelu v Rusiji. Ker ni hotel sprejeti ruskega državljanstva, je to mesto zapu-stil in L 1901 sprejel službo v zav^aroval-nem društvu Rosi ja. L. 1909 se je vrnil v Beograd kot ravnatelj podružnice zavaro-valne družbe Rosija-Fonsier za Balkan. V srbsko-turški in srbsko-bolgarski vojni je bil kot dobrovolj. tajnik za zasebno pomoč pri ministrstvu za vojsko in mornarico. V svetovni vrojni je bil poveljnik ujetih ofi-cirjev vse do umika in predaje teh oficir-jev Italijanom. Potem ga je naša vlada po slala v Zenevo kot delegata v mednarod-ni odbor Rdečega križa, kjer je ustanovil odsek srbskega Rdečega križa, ki mu je stal na čelu. Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU V aokolstvo je vstopil takoj po povratku iz Rusije 1. 1909. Leto potem je bil izvoljen za naroestnika staroste današnjega sokol-skega društva Beograd-matica, pozneje je postal starosta i stega društva L. 1911 .ie posta 1 namestnik staroste »Saveza srb-skog Sokolstva«, po smrti br. Ljube Jova-noviča pa starosta Sokolske župe Beograd. Na novosadskem saboru 1. 1919, ki mu je predsedoval, je bil izvoljen za na-mestnika staroste Jugoslovenskega sokol-skega saveza, kar je ostal do 5. decembra 1929. Od tega dne dalje je II. namestnik staroste Saveza SKJ. Br. Gjura Paunkovič je znan tuđi v naši ožji domovini, ki jo je neštetokrat ob-rskal ter se udeležil vseh već jih sokolskih manifestacij. Dobro pozna naše sokolstvo in mu pomaga kjerkoli more. Za svoje po-žrtvovalno sokolsko in nacionalno delo je prejel naša najviSja odlikovanja, pa tuđi inozemstvo mu je izročilo odlikovanja za njegovo delovanje. Mnogostevilnim čestlt-kam jubilantu se pridružujemo tuđi mi •»■ željo: Na mnoga leta! Zdravo! Uspehi neđeljskega fotoamaterfa Ljubljajičan, navdušeu turist ei je iiaUivil bleščede nov fotografsiki aparat z vjerni po-tareošoinjami. Ko se je v pone*le4jc-k zjutraj 6 praznim nahrbtnik<>m vračal z ne«leljpke-ga irietou, ni stutil. kaksne sitnosri «;a čaiciv-k> na ljuWjitns.k^iii kolodvoru: skoro taike, kakor na nieji. Kaikor že tolikokrtir jt1 ho-tei mirne duše mbiio niiuiičarj.a. ki pa jra >* to pot zaut^tavid. če^, ~ l}an»ike fšrme. kjer j« bila kamera kupljena. Našemu izletniku pa je dal na pot s*» navo-dilo, naj ?'i pre>sik.rt>i dnusro sn#H>to na kolo-• ivorski mitnici /a aprtrsit posebno prijavnico* V o$rroJiinet«>:*nui-terjev .jiih je gotovo tri of*t.Ttin»* tak ih. ki .j:ni č:ih iiopu.^ea fotoirrafiranje eaino v ne^ieljn. Nima-jo časa, t^-f*ro-stini fotografskim a{»;iratom. Iz.redna o^ en»tljivr*u in dovršen<»t>j je tolik>>na. ikoxla za vsiik [»ones-re^en posnetek. Vsake slal»e slike je kriv amater sam. Par zjrolovinskih >"t^vil»k ruij nam najj:i>neje pove o napredku tehnike v i/de-lavi ftKtodiraf^kih filniov in ploše. L#t"t43t; je vai fotografijo ju-bilejno leto. Pre' F::ticojz Dau'uejTt' razvil z ur-inkom /.ivu^re-\-:v-\\i par fotografsko ph>šOo. Takrai ni bilo lahko fotografirati. L. 1850 }e bHo tfeina, ako *i hotel saemati pokrajino v eoJacja. osvetHti ploa&o ćele 4 mfam»te. L. 10^15 j** za Lstd motiv pri istih vremenskih razinorah ta--Ijaš najboljši fiiir^ki maierial. ćelo e=inv> sti-ristotinko sekunde. To pomeni 10fl.00()krat-no zvei*anje občmtJjivoeti v 100 letih. Ali se res ^ave/laš. da de>la£ s tako odličnim f-J-mom? K«6 je tvoj afnarat čisto prerrof*. tstal je morda nar t*to d-inarjev, totla ako iiporah-ljaš najboljši matorial. ki je le pc».r dinar je v dražji od manjvrednejra. bos n&\ vse za-«lovo4jem ? svojimi posnetki. Estetskih rece>ptov 74» lepe posnetke ni-Zato je treba oče*a, ki »i ga najbolje izvež-haš ob pORreeei>ih stikah naših doma-Čih pri-znanih fotoaanaterjev, ki »o snani po v^etn eivotu. I>n**ro pa je, te poznaš neikaj teh^i- :3vih navorli!. ki so se v nrno!etJieni h~ ku?«tvu odli^niti fotoprafov iv;k»f.ala kot aa-n-e^ljiva pravila 741 dnt>ro sliiko. Nikoli m> us-7>ejr> nernirnp Klike, ki hočejo podati pre-vei m .so zato jirenatrpetie, pkć pa t-e vad-no zadovolji jo mirne, rbraiie slrk^ n,» knt«rih je crlavni motiv i7.n«7-iT4> \:-ne ><* tu pir^!vsom, HH<» potjo aK sve-tlo reko. še holj se t>oj preve^ o>M:i;}e-nih pr«tlniet4iv. ki se fik*er ore su y.de zflo važii, na slik i pa po manjšj oj| ip-line {rla-vio?. H.ploh si 7.apomni sleile^ili .le>et fotojrraf-ftk ih kre»poHt i: 1. Obilna osvetlifev ;e nikdar ni ^kodovala prekratica j*a v^inonia; 2. t.rd<\ pretiia.lo o>ve4'ljefw ^like, ^e dul£*> ni*o oštre sJiike: 3. Čim ve<* bUžnjiti in v«Jikih posnetkov (od 2 do 6 m>: 4. model naj ne ste^uje mk in noxj v .soieri [>rofti kanu^ri. *'ieer bcnlo orjaško velike na Plik i; 5. pri pokrajini 7. ohlaki vjerni v«1tio uvet-lo rumonionc 6. fKitfiio barvno t&nUn'iv motiv najvočkret* ra7.ožara (vjerno nebo>: 7. fttm ma nj je na sliku tem boljka j**: 8. ve«ehi prrzori, ki ao okoste«e4<) nareje-nd ki po**tjiv!jeni. ni**o veneli; 9. Kadar .-*K?kaš skupitio, jo TOaj t»ko aranžiraj, da ne bodo vm ohu^a.n<> RtirmeT! v ohjesktJv; 10. aparat tj bo hvate*/.eri h svojo nrer.tr-no^tjo. 6e e novinarstva: pfrflcaz in razvoj naših pisanih ta tiskanih novšn, novine v podobi, govorjene m pete novine, novine v živi si Uri. Ogromno gradivo bo prikazano tako zammrvo in r-v©, da bo presenećen slehern obisko-v*lec. Mnogo prostora bo posvečenega ktrftorno zgodovinakenru razvoju slovenskega novinarstva m njegovih predhodniJcov ter prikazu vsega današnjega novinarstva in alo-venskega novmarja s stanovske m sociarne strani. Stana tiskam« in stara papirnica bo- stm. pK>življaH ta oddelek. Tuđi znanstvein statistiki novinarstva bo dodeljen lep ppo-stor. Poseben oddelek je določen za raz-stavo naših novin ▼ inozemstvu m za ruj©-jezičen t»k v Sloveniji Posebne oddeHce bodo izpopolnjcviaH de-lavslci ttsk. Icmerijsld tisk. tujskoprotnetni tisk itd. Oddelek za porocevatetvo bo opremi jeo s krasnima nazomimi grafikoni, slikam i in nvodeli. Naj omeniroo satno kompletno r»-diooddaJTJO postajo na kratke valove, ki bo v obratu, aparaturo za prenos sl'k v dal javo, Hellovi aparati za brezžični djiljnopiA, Čevafeke shržbe itd. V oddelkti za poroč©-via4»tvo bo zastopana tuđi Ijublmn-ska rad-*i-ak* oddajna postaja s sru-dijem in ojačevai-no n«prarvo v obratu. Zanšraanje vsekakor bo zbtij*lo oprenj-Ijeno urecrništvo in moderna riskarna. Ta bo urejevan in tiskan r«red otvcnistvom dnevnik, ki bo r/Ka ja! n* veleaejmu. Pa rudi uprava lista rn ekspeeftt bo«ta nm. nz-9tarvi naporno prikazan«. V posebnem peviljorvu bodo prikazane novine v podobi. Predvsem bodo olvisko-vakri tn spoznali /godoVno na^e ilustracije in grafike aploh od najstairejših časov pred Trubarjem do današnjega dne. Da bo pa tuđi v tem paviljonu polno življem ja in gibanja, bodo po&krbeli naši grafiki, ki bodo obiskovalcem kazali vse tehnike od lesoreza ti bakroreza do litografije in fotokemičnih reproduktrvnnh proceaov. Pred cfedalci bodo risali, rezali, gravirali, jedkali in tiskalL V tem odelku bo name&čena tud; modem« k&šarna v obratu, raastav« karikatur in fotografska razstava. Naj omenimo se krasne razatAve, ki j% prtpravljajo naae tisiukrne m zalofcnišrfa. V pošebnem pavil^otni borno poohsšaH govorjene in pete novine ter gledati poročila v živih slikah. Vaak d*n botk) tekli filmski žumal;, poučni firmi o novinaratvu in tisku, prav tuko pa todi frhni z naStmi dogodki Zek> aEanhnive bodo rodi ostmene novine, kjer boen osebno mpomali na^e najproati-nentnejfte novmarje. pete novine s sta rani, veae4tmi peam;cami 0 mzburiiivih do^odkih pa bo prepeval oktet tkmd. pevakefla rbora z dobrwna aolMti. Novinarske mzstave ae ne da opiia.fi, treba jo je videti. Cenrav ao norine mbo mr-tev papir, nendtr bo te isMteaa jaa ptmtm Stran 4 »SLOVEN8&1 NAROD* sobota. 31. avgusU 1*37. Sfcv. 191 DNEVNE VESTI — Mladinakl listi lo revije za razstavo slo-van&kega mladtasksga tiska. Ministretvo za proeveto je ittMo nasl*Kluii odlok: V okviru II. vse*lske*a pedoVoikejja kor.gr^pa v Ljubljani. Frančiškanska n'la «i-I.. vse revije in Hrte, bod te I tiskana ali kako dru-gač« razmnožene, ki ao !»h izdajart po ^oj-ni učenci t*h. Sol. '^ralivo maj »e •lopošl.ie fim prej, da priđe £e pravocrtno na ra*-stavo. — Izlet ▼ Postojnsko jamo in k odkritju spomenika krali« Aleksandra 1. na Rake-ku dne 5. septembra. Vjznir.a, vstopnina in skupni potni list 66 Din. Prijave spre-jema vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. Zadruga železniških uradnikov »Dom« v Ljubljani, hotel Metropol, novo poslopje I. nadstropje. • Vplsoranj« dif&klnj, dijakot t ©nolet-bo trgortko lolo mani >Chrlttofor u*ni savodc Ljubljana, Domobranska cesta 15. je to pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na Hm zavodu je odobren tuđi od mini-atrstva in nudi izobrazbo za v&a kov ratno pisarnisko slu&bo v gospodarskih podjet-iih, odvetnikih, no*arjita, trgovcih i. t. d. IzpriJevala služijo kot izkaz dovržene va-jenilke dobe in poldrugegf* leta pomoćni-Čke prakse, kar je važno za one, ki ©e žele posvetiti trgovini. Poučnjejo samo kvalificirane u?ne moći, profesorji trgov- »ke akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisami na Domobranski cesti osebno In tuđi pismeno ter razpoši-Ija brezplafno nova šolska naznanila in izvest ja. Piiita ponje! Lasten dekliški internat — Tekmovanje harmonikarlev za prven stvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1937—1938 bo letos v nedeljo dne 12. septembra na ljubljanskem velesejmu. — Po soneni Dalmaciji z avtom: roma-nje k Gospej Sinjski ki M. B. od Zdravja v Split; z ladjo na prekrasni otok Hvar. Izletnička trgatev grozdja itd. Prijavite se za obširna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Razkošna opereta a temperamentno Mariko Rokk DUET (Und du mein Schatz fahrst mit) Partner Hans Sohnker Grandiozna opereta KONCERT NA DVORU Marta Eggerth in Johannes Heesters Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 17., 19. in 21. uri — 150 kg teikogra divjega prašiča je uMrelil. v sredo je zakupnik obćinskega lovišća nad vasjo Laže pri Veliki dolini g. Jože Ka lm v družbi z drugimi lovci priredil lov na div je svinje. Okrog pol 11. je nad Lazami ustrelil 150 kg težkega drvjega prašiča. — Reja občutljivih malih domaćih ii-vali ni tako enostavna stvar. Kako je treba ravnati, da bo uspešna in da bo prine-sla dobi ček, bodo pokazali strokovnjaki na r^/strtvi 2 '. Icac na l.v'c i« njico/n vt!e-stjmu od 1. do 12. septembra. — V Gorico in Trst ob svetogorskem romanju z avtom 6. do 8. septembra. Prijave za brezplačna navodila do 27. t. m. sprejema in pošilja: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Enoletni trgovski tečaj v Novem me-stu nudi solidno trgovsko izobrazbo. Dnevno nemSčina. Vpisovanje vsak dan. Za-htevajte prospekte. KINO IDEAL H H A R R Y PIEL v filmu 90 minut postanka Danee ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.15 uri — lOSletnl Osije^n umri. Te Oni je v Osijeku po kratki bolezni umri najst&revj-ši mešćan lOSletni Ivan živko. Starček je bil skaraj do zadnjega ađrav in trden, Se prePri treh farah< v Metliki. Ce-Dne 5. septembra enodnevni izlet na Rana: voinja 47 din, vožnja in kosilo 62 dio. kek k odkritju spomenika blagopok. kralju Aleksandru I. Vse ostale informacije pri bi-iHarnicah Putnika. Iz Lfubijane lj— Vse gospode likovne nmetnlke opo~ zarjamo, da je v ponedeljek 23. t. m. zadnji rok za izročitev karikatur in ilustracij za razstavo slovenskih no vinar je v. Ves materijal je treba izroditi proti potrdilu v ve-lesejmski pisarnl (uradnlku g. Franzotu). lj— l'metnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov bo dobila na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu svoj prostor v posebnem oddelku. Umetnostne razstave na ljubljanskem velesejmu vzba-jajo vedno zanimanje obiskovalcev vele-sejma. —lj Operna pevka jca. Marifi Peršlova v Ljubljani. Jutri v nedeljo. bo po tukaj^-njem radiu p^la naša rojakinja fta. Marici Peršlova, prva altistka bratišlav»ke op^re. 2elimo, da uprava glfdalisca povabi to aa-šo odlično pevko na gostovanje, da jo po dolgih letih čujemo v operi v Ljublpni — zihelki njenecra titn-tni^koca delovanja. lj— Promenadni koncert. Turistički odbor za Ljubljane priredi drevi ob 20.15 promenadni koncert pred gasilskim domom na Viču. Igrala bo godba Vič-Glin-ce pod vodstvom kapelnika Gorjupa Franta —lj V Ljubljani so umrli od 14. do 21. av gusta: Pire Terezi ja, s. Gerv&zija, 62 let, šolska sestra, Poljanska c. 28; Bu-košek Neža, s. Rufina. 78 let, usmiljen-ka, Vidovx3anska c. 9; Kogovšek Miroslav, 4 mesece, sin jnizar. pom., U>ravlje 78: Kramar Franja, roj. Skubic, 85 let, vdova delavca, Vidovdanska c. 9; 6ket Ana, roj. Vračun, 51 let, žena trg. in go-stiln., Celovška c. 72; Herxel Viktor, 45 let, zasebnik. Gradišće 14; Mrzlikar Marija, roj. Sojer, 60 let, žena tosarja. Vidovdanska c. 9; Jurjevčič Franjo. 70 let, žel. zvan. v p., Ljubljanska 21. — V Ljubljanski bolnici so umrli: Liberšar Marija, roj. Skalar 32 let. žena godbenika, Do-lenjska c. 98; Oblak Janez, 20 let, sin po-sestnika, Lučine 9; Volćini Rudolf. 4. mesece, sin hišarja, Ođgorica 75: KaJčič Ivun, 49 let, ta\'arniški kurjač, Glažuta, obć. 2aga: Luzner Karla. 64 let, žena nad učitelja. Kranj, Vidovtlanska c. 6; inž. Ccme Josip, 36 let, Cerkvena ul. 15; Leber Ivan, 40 let. dninar. Kcnjšica 32. obč. PolAnik; Kljun Marija, 71 let, kolpor-terka, VVolfova ul. 1. —lj Samomor. v Mostah na Zaloški cesti št. 74 se je včeraj obesil v trenutku duševne smedenosti BOletni upokojeni že-lezni'ćar in nišni posestnik Kaiel K. Xa-Sla ga je hčerka, ki je takoj poklicala zdravnika, vendar je bila vsaka pom-c^ć zaman. Pokojni je ie dolgo čaaa bolehal za teiko živćno bolezniio. —lj Tek ma balincarjev v Rožni dolin« Fv< teklo ne«1eljo rsn icTali ijiralci od *\^v\- i > skupino \7. r^n ta vrač i je »Pni Katrci^ in jo dvakra-t porasiU. Srdai so *^ javili >e i?ral-ci oziroma irnetjo jro-Tiln*3 »Pri Jerici« f.le-loiSni'k^, ki pravi jo, da ?e ho^o rev.i?i*.':r,ili xa pt>nare RoJnrviolcev. Rnmn viflcli ^ nedeljo o^ Q. 'lop. na vrtu jrnsti?lno *Prj Jerici«. Iz Zagorja — Vpisovanje v strokovno nailaljevaluo Solo v Toplicah Im> do 1. septembra ob ne-deljah od 11. do 12. in ob delavnikih o<^l 17. do 18. K vpi>u it1 treba prine»ti 7o dm k>lnine. Opozarjamo vse prizadete nM>jatre, da ^vo.je vaj^nce pravoča^no vpiPejo v interesu «k>I*k©fra poslovanja. — Zhirko za podpiranje po zadnjih ui-nvah prizadetili kraiev je na poziv bana dravske banovine odredila tuđi naša obči-na. Uprava apelira ua sotialni čut preniož-nejicjja prebivalstva, ki nai niore-bitne |>Fi-apevke tako v blatfu kakor v denarju od-daja pooblašč^nima naUralrema iiur. Mani-nu Drolcu in Franeu Kolelju. — Iz Sokolskega d«nia. V okviru Petrove petletke «o auičeli te daii urejevati no- tranjost SokoUkega doma. V veliki dvorani in na galerijali je preurejena raz-svjtljava, dvorana pa lx> na novo prebelje-na in preslikana. Za tom deloni prideio na vrsto tla. Stare že obrablejne deske bo za-menjal jrladki parket, kar vse se bo kriio iz nabiralne akcije, ki jo je druMvo pokre-nilo v minuli s?zoni. V novo preurejeni te-lovadnici bo s početkom zimske dobe za-plalo novo, že boli veselo sokolsko ielo, kljub vmem teŽko?^m, katerim je itpostav-ljen sokolski pokret. Delavnemu odboru !n vsem, ki so pripomogli, da se je d5»l petletke zamosel že tako kmalu uresniffit^ na-Že priznanje. — Rojalri is Franci j«. ki bo med svoj im i tova riži raporskimi rudarji preživeli nekoliko lepih dni na obisku, «o ee vrnili \ Franci jo, »vojo drugo domovino v pH^k 19. t m. Nekateri iimed njih so videli evoj rojstni kraj sele po dvajsetih letih !n re niao mocli naPuditi razvoja nekoč majhne vasice. V splo^nem so odnesli a eeboj naj-l^pSe vtteke, tako crlede na ljudi, kakor na lepoto pokrajine, ki si cer skromna daleč prečega enolifnost in industrijsko iak«ie-noet in stvarnost krajev, v katere se vra-čajo. Ob odhodu jim kličemo >Na »videuje!c z ieljo, da bi se razm?re tuđi pri nas ▼ toliko zboljiale, da bi se zamogli vruiti v evojo pravo domovino* ua katero *o navezani z vsem svojim srcem. Iz TrbovtlJ —» Bfttotel In p©v»W vo6ca v Solu>falB89 domu. Pevski jaa kvartet PORN IVbov-lie priredi v dvorani Gokolskefm doma v Trbovtlah đrervt ob pol 9. bakfai in p#v-ata veCcf a aoxtelovanj«m prlsvane^a pta»-ne^a para ^"Mtai Freliha In Heonnlne Ku-harieve ter pervskeca jazz kvarteta. Flaša so naStuđfraU baletni znojater g. Golovto, g. Frelih, g. KUrboe in ffdC. Kuharjeva. Pl«ani par Frelih-Kuhar j« aodeloval pci gostovanju ljubljanske opere v Trstu ta Reki ter Izvaja nekatere pleae iz tega, gpastovanja. Prijatelji lepe narodne in. umetne pesmi in plesne kulture vubljeni! Vstopnina običajna. Trboveljćani, pridite in podprite umetniško stremljenje naše na-debudne Trboveljćanke, Hermine Kuhar-jeve, članice znane plesne sole prof. Gotovina! Sportni dnevi, Deuuas in jutri priredEl SK I>ask iz Tr'bovelj a^ortna dtoeva z na-alednjajTi aporedcxn: Danes ob 16. bo na igri£ču Amaterj« brzo tu mir, n* katerena sodelujejo Daak, Trbovlje, Amater in Ret-je- Jutri bodo na i »tem igri££u dopolđne lahkoatletalke tekme. na to tekma junior-jev. ob 14. pa boata naatopila Dask proti SK Olimp in SK Ljubljane proti jsmago-valcu iz sobotn ©ga turnirja. Pozivamo Trboveljćane, da »e udeleie teh prireditev in da podpro stremljenja mlađega kluba. Iz Pol]čan — Iz občin&kega uraUa. ObCinaki urad opozarja vse lastnike remljiič ob rekah in potokih, naj takoj odstranijo 6b brego-\*ih ležeće drevje in vejevje ter zaradi laž-jegu odteka vode otistijo tu
  • tnih listov za omenjeni samostan prepovedano. Živina ae do nadaljnje-g^a ne sine oddaljevati iz samegra kraja. — Sadni ta-grovci, prekupćevalci in sadjarji se opozarjajo, da je za posamezne \Tste sad ja dovoljeno obaranje le ob gotovih ro-kih. Vsako paezgodnje obiranje je prepovedano in se bo kaznovalo. Navzoči ko-misar bo vsako prezgt^daj za izvoz pri-peljano sadje zavrnil. Tuđi naj ne prodaja jo sad ja trgovcem in prekupčevnJcem. ki se ne morejo izkazati s tozade\*no legitimacijo, Vse, ki bi se ne mog-li legitimirati v tem smislu, takoj 3rija\ite ob-čini. Ne nasedajte raznim spekulantom, sicer boste lahko hudo oškodovani. Kdaj se srne kakdna vrsti sad ja obirati, je razvidno iz razg-lasa na oWinski deski. — Garnizonska uprava v Slov. Bistrici raz-glaSa. da ne kupuje vefi iivinske krme. Iz Radomlja — Pevska vee»ellca, Ki jo je priredilo glasbeno društvo »Edinost* 15. t. m. v Radomlju, je izpadla nad vse pričakova-nje prav dobro. Pravijo, da že dolgo ni imelo Radomlje toliko gostov v svoji sredi. DruStvo se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspthu, v prvi vrsti Huba-dovi župi v Ljubljani, ki je vsa društva povabila k sodelov&Jiju ter bila sama za-stopana po svojih odličnih delegratih. Po-žrtvovalno so sodelovala pevska društva in sicer delavsko pevsko društvo -2iarja* iz Trbovelj, deiavsko pevsko družtvo ^Lo-ški glasi iz Lak pri ZagXM:ju. pevsko društvo Sncberje-Zadobrova, pevsko društvo H. Sattner iz Ljubljane (Moste), pevski odsek Bonačevih papimi^arjev iz Koliće-vega ter pevsko društvo *Lipa« iz Jarž. Veem najiskrenejša hvala in zagrotovilo, da se bo glasbeno društvo rEdinost« rade volje odzvalo z enako vnemo njihovim po-vabilom, kajti le v slogl je moč! Le tako borno poživili naše precej opuščene in mrtve pevske prireditve v poletnem času, ki je najprimemejši za izlete. Tuđi pevski đruStvi »Lira« iz Kamnika in iz Dom žal sta poslali s\*oje zastopnike. Hvala jim! Zahvaljujemo se nadalje vsem dobrim da-rovalcem iz vseh krajev tnkota Kamnik-Domžale-Lukovica. — Vsem najlepša hvala! Uredite promet na Stranski poti Ljubljana, 21. avgusta. Stransko pot, ki v zvezi z Zeleno potjo vele Opekar&ko cesto in Cesto v Mestni log, je nastala le kot za jasna komunikacija /3. potrebe sedmerih hiš ob njej. Temu na-menu b: morala služiti še danes, saj je na naj:ir?<;m mestu široka komaj 3 metre. Tada zdi se. da se je zadnje čaše na to po- 7.ihi!o. Ker je najbližja zvez^ med Rakovo jelši. Cesto dveh cesarjev in Opckarsko cesto na cni strani in Cesto v Mcstni log, Kolizejem in Vičem na drugi strani, jo uporablja dane* mnojjo \«cznikov s teikimi vozov". Ce bi se vršil promet samo v eni smeri, t. j. z vhodoni \? Opekarske ceste, bi *ic nekako 5lo, čeprav pot. k^kor pove Žc samo ime, ni zato namenjena, toda. ker S€-daj vozijo z obeh strani, se nercdko zgodi, da se »rečata na Stranski poti dva težko naložena vozova in izognitev ni možna dru-»ace. kakor da eden zavozi v jarek ali pa. na z^imljiičc, ki je zasebna tast. Za škodo, k; pri tem nastaja, se scveda nihče ne zme-ni. Žileti bi bilo radi tega, da se Stranska pot vrne svojemu prvotnemu namenu m se zapre kot prehodna cesta za težke vozove in avtomobile. Končno §e nekaj. Spodnji konec Zelene poti od Ceste v Mcstni log naprej pa do Malega Grabaa je nasajen na obeh straneh z murvami. Prijetna senca in blizina trav-nikov izvablja sem aa večer :n zUsti ob nedeljskih popoldnevih mnogo meščaaskih sprehajalcev, ki se potem po Stranski poti in po Opekarski cesti vračajo zopet v me-sto. To se doslej ni prav niČ upoštevalo. Obe poti st« bili enostavno posuti z drob-nim kanienjem ;n propuščeno je bilo dobri volji pešeev, kolesarjev in voznikov, kdaj bosta izglajeni. Ker to doslej ni uspelo, je menda nekomu pričelo presedari in je na-vozil na ertem delu Zelene poti na to kamenje — blato! Vsekakor ;znajdljiv protest proti zanemarjeni poti. ki je oddaljeiut od sred;ne mesta komaj 15 minut. AmerjSka Kupee v trgovini z orožjem: AH je ta revolver nabit? « Prodajalec: Da. Kupee: In dobro funkcionira? Prodajalec: Sijajna Kupee je naperil revolver na proda jajca: I Torej dobro, izrodite mi takoj ves dniar. Na obisku v Iškem ViBtgsvfii Mladima tatari — Vsako feto H *•* meeUmmđ tU — i^red loft aa| U nova naseltrtna dofetla tane Brliile Odkar se na«a totovMča veaelijo Svah-nefa> 'Tif^^nf^^MtP'^ri tu$riL9g& prometa, so xa> maratiuktereca iv^g* iJoveka. zagubila pre^njo prhrlađDoat CRLđte, ki priha^ajo v UtoviAča na -vilna, dracisae v naednarodnih letoviA6ih. Vacur tem ae Je bik> treba ozreti drugam in lahko rečemo, da afcoraj ndh6e ni bil v zadre^i za. pametno reSftev. SaJ je v xxa£l domovini toliko lepth kraj#\-, da amo v tetn pogledu apoeohni zadovoljiti ae tako izbirćnega letoviščarja. Res povsod še ni pri roki vsega, kar bi si kdo poželel, to-da s nekoliko dobre volje ae tuđi to pre-maga. Le tako je moguće, da je po Sta-jerakem, Dolenjakem in Notranjakem vaa-ko leto rastresenih na ttaoće letorvi*ć&r-jev in lahko bi reku, da aprejme akoraj vsaka slovenska vas dee po6itnice naj-manj eno mestoo drutino med se. V teii mislih je gotovo obsežen tuđi ra£k>g, da zahaja v laki Vimtga.r vsako leto već je Stevilo obiskovalcev in letoviačarjev. I&ka ,ki izvtra s severnih sten Bloćke planete, je med Krimom ta Mokrecem, ki se oba ponaša ta z viaino nad 1.0OO m, izdolbla v kraških Ueh dolgo, toda zelo globoko in ozko dolino, v katari ponekod skoraj ni derugegu ravnega proetora, kot je njena struga Po svoji div,Ji romantiki za,-služi dolina i>rez dvonna svoje ime, čeprav v neketa smislu ne dosegu avojevrstnosti Vintgarja pri Bledu. Poboćii te kanjon-ske doline sta zelo strmi in porasli z goz-dom. Na atevilnih mestih atrmijo ia njih ogromne skale, ki so spodaj glaboko iz-podjedece, tako da zbudijo v opazovalcu vtis, da ne bo dolgo. ko se bo odlomila vsa ta ogromna maaa in zgrmela v dolino. Dohod v ISki Vintgar ni težak. Iz Ljubljane po Lžanski cesti skozi vas Studenec na Igu, pa tuđi s postaje škofljice na do-lenjski progi. te pripeiije ceflta ob robu Ljubljanskega barja v Iško vaa. će se ti zahoCe a^obusa. je za skrome*i denar z& razpolago vsak dan- Ce te ie ne zamimajo znameniti Ižanci, si me-đ potjo lahko ogle daš nizki Pungart, cb Ćegrar \*znožju te^e cesta in le£i vas. Na njean stoji lepa cer-kvica, raz\aline nekda.n^cga ižanskciga gradu, medtem ko je novi izansk: grad na aa^adni strani. Tu hodlš o-b robu ne-kdanjega velikega jezera, ki je nekdaj pokrivalo vse Ljubljansko bar je in sezalo na sever tja do Golovca in na zapad do Vrhnike. Pred nekako 60 leti so bile v blizini odkrite naj star ejže ćloveške na-selbine v slovenskera Po-s^vju, slovita mo-stiš^a ali stavbe na koleh. Pravijo. da je tu bila nekdaj ijnska va&ka naselbina. Pot skoai Iško vaa postaja vt6jema je tu ven-darle toliko širok, da dovoljuje poleg strjgi prostora še skronini njxvici in. poljski poti- Pa kmalu tuđi za njivo ni veO prostora, saj se mora Se pot, ki ae po-časi skrči na ozko alt«), vijpenjati po strmini ob potoku. Približno tam, kjer ae neha vhod v sotesko, zagledaš naenkrat prve weekend vile, na desnem bregu pa šotore. Vili >Mitac in >Pepca< ata v vsej letoviACarski koloniji brez dvoma najlep-ši, čeprav m ta nova naseibina, ki danes morda ee ne bi fitela već kakor 6 do 8 hišnih itevilk, ponaia *e z drugimi po-sebnostmi, kakor je na primar »IAki ne-botičnikc Xaseije sam*) Je tftaro tk'Le i>;;r let- Pod-jetni ljuttteVjl iSkegu Vtntg»rja, med ka-tarkml je tuđi mekaj pirav 2gmnJh IJub-ljanakih kiv&x ao at kupil: tukaj svoja BtanrbidCa. T^krat v awč**tku je bfl svet sek> poceni, k,v«ulratiii meter po 0.25 din, danes pa je ua^bri po*l \*tiacnm vodno vo6-jega zaikknfc&nja narasla cen^k &e na 4 din. Vile so sicer majime Ul leden«* toda aelo pruktiOinp r^^L'^ju^e kx iirai4>«u> Oiio do 6 ruzti^aih ppocrtororv icuajo aeicatere med njumi; na em stnuu je jedilndkca fm veranda, n* drn«1 pa latfikča in spojnica. Prostor pod atrebo je isjrabljen ai go-stioako sobico, m. spođaj •• cahac^ tuda Defcaka klatna ahnunba Vebka sks«pS> ekrog vile, nakatere nxoa njimi je n# p& tPttouJJejo, ker so le csašie tprostonp na ravnani, je menda soraanemo L>a>^ia#jJ< laiatalt, toda potetm si lahko privoAćU ttt-dl neđca(j ravnlnte. karnor lahko postavii v seoco smrek znlzlco In ležalne »U..e Na drugi stidni Iske Aotori mladina. Neka/teri prebijeno tu ode svoje počitiu-ce in 6e nlmajo šotorov, ai zgrade * koli in *ib^-a, vim na viaokem đrog-u trobo^iicsa^ si akrbe fantj© sami za svojo prehrano in žive stploh v primetmi disciplini, ki so jo sami uatvariM in se ji po4Krgll. Na^epAa je ujuhova sabava pa£ zvsMr. ko m atoarejo okrog »otornega ogn^a- Vz^ojne so taJke počltiii<» brez đvamfl »ek>. Miru, salnce, dobre^a zraka mod snune-kajni, prostora sa igre, fcekvvadbo |© til vee ko dovolj. Za kt>pajijt? tuttl tepe, M-ate vode. Najve^ji naLTavnl haaen je nekoliko viflje pri Grabijicah, lcjer lahko po mili volji plavas po svotlozelenkastl Iski. Ce t?» vse to Se ne zajdo-vojji, »o H na mr-polagp le-p. izleti. Krim in Mokrec vabit a že kar sania. Za hrbto-m Krima je 2mana gorska visoka planota RaMtiua. kj^r ;e »sađiatorij ta koetno tJuberlculozo i:,, tni-ško planoto obkroiajo I« Mah Kiim. Smrekovec in Au-panov vrh Poleg Mokre-ca se iJvigB. Kure*ć^k, -na kateorem eo nekdaj ob vdaru Turko\- kurili kres. da se je %-idel po vsej ^jubljan*k< kotlini tja <3> Grmade. Za Mokrecem se dviga Ahac mul Turjakom in med IStko ter Rađlco lcfti Krvava pr*. V teh revtrjih je TYmogx> vaa ko\r ratne div jačine, 6e iniaS pa si'oćo, boe morda zaglodal kje tu dekzni, će*pruv bi ae kmetje s twn lahki* samo okoriatUi. No ja, »eveda, Ljubljana je preblizu. Pa to so na vse zadnje le malenkosti ki ne morejo v otrillcl drugih prednosti pokvariti dobre volje. Zato, će isćete pr: mernega Ieto\-i5ća, obidćite Vintgar m grotovo at boate vraftaU zadovoljni. Zanimivosti na lipskem velesejmu Kal*or »«mo ie poroiali, bodo v nedeljo 30. avgusta v Leipzigu otvorili jesenski ve-l?sejem, na katerem bo v c»predju zanimanja velika etavbarska razstava, pri in-tere?entih pa bodo vzbujale po«£>rnodt Se nmotre druge novosti. Na obsežnem prostoru l>o tako rastavilo H50 tvrdk razno-vr#tno tralanterijsko blaao. Ne samo Nem-ce, teinveČ tu-li obi^kovalce i% v»eh Uru^ih evropskih in izvenevropekih driav 1 odo hrez dvoma zanimali umetnu kemiični produkti, slede katerih prodira kemiena industrija zadnja leta na prvo meato v svetu. Pridobivanje Žlahtnih unietnin smol s poniofjo kemičnih proce«ov, je v Nemiliji že tako napredovalo, da pridoblJMii umet-ni prolukti * svojimi lastno>tmi prekapalo od^ovarjaicrfe naravne prolukte. kakor «lo-novino, jantar, ambro, aliat itd. Sprva so Žlahtne umetne smole uporai»ijau v Nein- čiji in tlruffod za izdelavo predn*etov za izo-spodinjstvo in za raxn> tehnicne naprave. V zadnejm čaeu «o zapeli uporubljaM žlahtne umetne smole, ki jih v Nemciji imenu jejo ;stiovi tisočerili možnosti- tuđi za izielovanje jralanterij^kih predinetov. N**m- iki keitiiPni industriji s^ je jxx-rmlo izde-lovati žlahtne umetne smole v nairazličn**j-5ih barvnih odtenkih in nedavno so iih začeli uporahljati za izd^elovanje imitacij dragih kamnov. kakor >o smaražđ. ametist, ambra, rubin, topaz, pa tuđi biseri v v^tii l-'arvnih odtenkih. V £ialantprijski ^troki po-meni ugrabijanj2 uinerne žlahtne smole za izdelovanje najrazličnejSih predmetov pravcati preokret. Razume se, da eo te umetns enovi uporabne ^udi za izdelova-nje najrazličnej^ih okraskov kakor zapesi-nic, veriiio, obe*kov, zaponk, igel. raznili modnih predmetov itd. Jeseski velesejein v Leipiigu bo nudil tuđi pregled čez vse najnovejše pridobitve za bolj praktično vodstvo gospodinjstva. Neka neinSka tov^rna bo na prinier raz^taviia kot svoje na]novej?e napravo, 6 pomočjo katere kuharica hkrati me^a in melje. S tem orodjdm lahko tuđi mesi manjke količine te^ta in pripravlja majoneze, marmelado in podobno, kar je morala đoslej pripravljati ob potu svojega obraza. Tvrd-ka bo jeseni vrgla na trg ogromno količino takih priprav, ki za 70 do 80 odst. olaj$ajo delo gospođini in kuharic in ta velika množina jamči, da bo novi izum primerno re-nen. Mnoge interesente bo zanimal nov izum. ki ga bodo veseli zlasti turili in potniki. Znano jet da je za mnoge danes takozvana termos-ateklenica nepogreJljiva spremijeva'-ka na potovanju. Znano je tuđi, da sj t-^teklenice zelo občutljive, ker imajo notra-njost iz stekla, ki se kaj rado zdrobi. Na jesenskem velesejmu v Leipz'gu to ne^a tvrdka razstavila termoft-Meklenico 6 ste- klom, ki a© ne razbije. SVklenic* je \r posebnoga trdega »tekla in zar adi toga i i tuđi kovina«ti zunanji ovoj iii potr^ben Velika industrija za izolirne **-tekleniro ^ Thiirinaenu je za?ela izdelovati te nove .-u -kleuire na debelo, in jih Ik> raz>tavila v }>osebnem paviljonu jeeeni v Loipfcijru. Šahovski turnir v SKoplju t*k*>py©, 21- avgusta. Vćeraj j« boio od-igraoio 6. Ik>1o naxr.onaLnega, aniaterskeg«. turnirja. I/Jubljajićan Preinfalk ye kot be-li poraill doelej neprema^ane^a Popo\a-ća, Beofrrajćaji Savić jt prema«:aJ Bidića iz Skoplja, Prolcopljervić Mart:nića. t#ai-ni3c iz Oelja Careva, Ljubljanćan Šorli JermjELna, petrtija PoljaJcov—Bu»«k je bila remls. Jonke in He«lži sta prekinila. V nadaljevanju preklnjenih partij je Prokopi J? vi« prem«Lgal I*reiiifalVwL. Jonkft je retmiziral z Jermanom, Preinfalk Jft poraiil Soarlija. Stanje po 6. kolu: Popović 4 In pol, PreiTifalk, fiorli 4, Lednllc 3 (1>. Busek, Jeiimaa, P^rctkopljević 3, BiI>ra-qica ne boj se, cjospod zdravnik ti ho izpu 111 zob brez bole^in«. Toda deklica #c drži z ob?ma roka ma za usta in st ne da ni?*1-sar dopovedati, na kar se je otjlasil zr^ho-zdravnik: — Ne bodi vf»ndar neumna, 8aj bo§ imela odslej en zob manj za ČiSfcenje. To je pomagalo. Wowr« l^ ^iBSOTBVBKI VSSOlto«■* £ |Hk «* ~^-._____ 'Itatf Kako sodi Anglija o španiji Bivfc angleški notranji minUter ■trHer-bert Samuel je napisal zazrtmiv tt&nek, ki je zbudil v svetovni javnosti velik od-mev: Vsak se vprašuje, kako je s Spansko vojno; kako dolgo bo trajala in kako dol-go bo zaradi nje ftpanski narod trpel, svet pa v nevarnosti. In kako se bo sploh kon-ćala? Stališće, ki ga. je zavzela Anglija, je priznano kot upoštevano. V Ang-liji se pa javno mnenje ne prilagodeva vselej oiilo&tvam vlade. V tcj zsdevi je anglc-ško mncnie povsem jasno. O njem so se izjavili že vsi. To je nazor, ki so zelo razlikuje od ninenj drugih držav. Izražen je tako: Pustimo španski nitiod, naj to za devo uredi sam; druge države se naj ne vtikajo v spor; predvsem ne smemo dopustiti, da bi se španska vojna razširila v svetovno; čim se pa nam bo ponudila priložnost k uspešni intervenciji od strani nevtralnih, se je poslužimo iskreno in prijateljsko, da bi bila kruta vojna čim prej končana. To je dejanska politika anglešlce vlade. Njena akcija je dosepla povsod soglasno v načelu priznanje. Ako pa vlado kritizi-lajo, to ne pomeni, da gledajo na njeno politiko kot slabo, anipak zato, ker ta politika ni bila izvedena dovolj naglo in odločno. In ako sta zdaj dve đruei velesili zavzeli drupro stališče, v očeh mu-rsikoga napravimo in omahljivo, kritiki vlade ven-clar ne mislijo, da je premalo močna in popustljiva. čim dalje inanj simpatij za Franca V Angliji. kakor v drugih državah, so simpatije za vojujoči se stranki v španiji deljene. Deljene so po istih merilih kakor drugje; stranke skrajne I^'ice so navdušene za špansko republika^. xo vlado, skrajni dosničarji so pa prav tako vneti za Franca. Nazor centra se je pa mislim nekoliko spremenil. Simpatije so bile znatno deljene. Sila. ki jo predstav-ljajo v šnaniji komunisti in anarhisti, je bila otklonjena in alarmirnla je angleški narod.. Konfiskacije industrijskih podjetij po nediscipliniranih hordah, zažigranje cer-kva. tisoče umorov in žrtev, hkrati pa neprestani spori, ki so mejili že na anarhijo —- vse to je spremenilo naše nazore. Toda čez nekaj Časa so se ti pojavi začeli redčiti. Iz zanesljivih virov so prihajale tuđi vesti, da se je enakih ogabnih sred- stev posluzevala nasprotna stran. Uimr-titve Stevilnih vodilnih ljudi v poeamejnlb krajih, zavzetih po upornikih, bombardiranje Madrida, streljanje civilistov, beže-£ih iz Malage, bombardiranje Guemice — v*e to je vplivalo na spremembo javnega msenja med nevtralnimi Ang-leži o generalu Francu in njegovi stranki. Niti pro-glaSenj« njegov* fatotične politike pred tedni ni iKStakavalo tako, kakor to posto-panje. Njegov proglas, da bo v režimu, ki ga bo uvedel, &ko zmaga, življenje dp*-nlje slonelo na armadi, je bil v naaprotju s britskimi idejami. Anglija si je želela obnovitve in utrditve miru povsod na Sre-dozemskem morju. Ni hotela, da bi postala Spanija prednja straža napadalnega komunizma, pa tuđi ne, da bi postala za-vernica fašizma. Druga izmed teh nevar-noeti se zdi verjetnejša. Angleški narod bi gledal s tesnoćo na zmago fašizma. Za popolno nevtralnost Naj španski narod odloči svojo usodo kakorkoli, Anglija bo sprejela situacijo v kakrSnikoli obliki. Stroga nevtralnost v notranjih zadevah drugih držav je v res-nici eden osnovni načel angleške politike. Tri načt^a ? "•" n?. njihovi ohranitvi slo-ni svetevn. . . . nevtralnost je eno izmed njih: spoštov.^njo mednarodnih zakonov in enakopravnest vseh neodvisnih držav, bo-disi velikih ali malih, je drugo: častno iz-polnjevanje dogovorov, sklenjenih prosto-voljno, je tretje. Dokler so v veljavi ta načela, ne more postati ljudstvo žrtev nasilja in vojne. To se je izkazalo tuđi v Spanskem primeru. Načelna nevtralnost je bila izredno pomembna in potrebna. Anglija za vlado centra Ta vojna je ena najsurovejših. španski narod, ki je v njem prirojeno največje navdušenje za bikoborbe, je kakor se zdi, vzgojen v krutosti. Med vojno se je ta njegova lastnost še bolj izoblikovala. Ali pomagajo zđaj drugi ta plamen ne morda raspihati, ampak ugasiti? Mr. Churchill je pri nedavni debati v poslanski zbornici sprožil zanimiv predlog; predlagal je za poskušnjo, naj bi velesile skupno posredovale za uvedbo prisilnega miru in za uvedbo novega režima, ki bi ne bil ne desničarski in ne levičarski. Toda m'egov govor ni našel soglasja. Ne opažam, da bi bilo kaj podobnega dandanes že po-vzeto. Zdaj po leto dni vojne v španiji ni dosegla nobena stran popolne zmage in če bi tuđi ena izmed njih zmagala, je vprašanje, če bi se ji posrečilo uvesti redno in mimo upravo. Vsiljeni mir ene strani drugi pomeni v španiji brezvladje. Sedanja valencijka vlada bi bila nekoliko bolj naklonjena mirni poravnavi. Ako bo imela angleška vlada uspeh ter se ji bo posrećilo skupno z drugimi vladami doseći odpoklic vseh inozemskih prostovoljcev iz španije, priđe do pomirjenja prihodnje leto. Ako bo v bližnji bođočnosti padla odločitev na bojišču, bo nastala situacija, ki bo odloĆaJa o miru in vojni, ko bosta nasprotnika izčrpana. Vojna bi se lahko končala na osnovi sestave vlade centra, zajamčene na splošni pacifikaciji in brez vsakih represalij. Morebiti bi se druge države sprijaznile s tem nazorom. Zakaj šega Japonska po severni Kitajski Pred tremi leti- Sinkin, mandžurska re-Btavracija. Kitajski dijak, s katerim sem g< voril. je bil zelo nervozen. — Ah. te cokle! je dejal. — Ali slisite, kako klopotajo? Ta, ki jih nos;, je zane-sljivo Japoncc. Vidite, Japonci še tedaj, ko so obuti v opanke, klobuštrajo tako glasno, da jih lahko slisite na 50 metrov. Oglojte Sf tega človeka, ki ptihaja! Oble-čcn je kakor Kitajtc, prizadeva si biti po-dobea Kitajcu, toda človek bi moral biti tepec, če bi verjel, da je v resnicj Kitajec. Poglejte! Pravkar pozdravlja znanca. Vi-deii ste, kako se je z životom instinktivno naklonil in se z rokami dotaknil kolen Potrcboval bi leto dni, da bi Se naučil pozdravljati po kitajsko- Zdaj seda. Ali vidite, kako seda na stol kakor stroj in budi vtis, kakor da bi sedal na zemljo? Ko Japonci potrebujejo vohune za Kitajsko jih pošiljajo naiprej v Ma^džurijo, da bi se tam ogladili. Našega dialekta se nauče sijajno. Toda tri reOi bo, ki se jih Japoncc ne nauci: nade hoje v opankah, pozdravljanja bre-z priklanjanja in sedanja na stol z ncganii na zemlji. KITAJCI SLABI VOJAKI Nisem se hotel z njim prepirati, toda rad bi napravil majhno psihološko preiz-kušnjo. — Vsekakor je neka reč. — »em dejal, —ki se je Japoncfm ni treba učiti. To je pogum in preziranje smrti. Kako je mogoče, da ste vi Kitajci, ki sicer zaniću-jete smrt, slabi vojaki? Zelo se niotite Moji prijatelji in jaz smo bili dolgo tam doli. Ne podcenjujeano ni ka kor vrlin japonskega vojaka, toda, ako je res treba umreti in se ni mogoče smrti izognit:, najdete med našimi Ijudnai popolne stoike- * Spominjani se, da sem 1. 1927 videl vsa-kega jutra z o>kna hotela v Pekingu, kako so odvažali na dvckolnicah na £*mrt ob-sojene na moriSće. Peli so in klicali peš-ceon dovtipe. PflEPRJECUO SMRT — SOVRAŽIJO VOJNO In kako bi se mogli spremeniti ti ljud-je, ko jih požljete na bojišče? Kako si je treba razlagati to anomalijo, ki zbuja pri Japon-cih zaničevanje? To je zaradi tega, ker nismo narod, ampak kultura; te sto-letja se nam očita, da amo slabi vojaki in zaradi tega gleda svet na nas kakor na bandite in barbare. Treba je, da bi Se za-vedlj svojega obstoja kot država in nared ter dokazali svoje vrline tuđi kot vojaki. »Ta razvoj bo pa poapeoila zunanja ne-varnost. Doslej so napadale! vselej po napadu na Kitajsko utonili v kitajskem mor ju Mongoli in Mandžurci so si sicer pridobili oblast, a izgubili so se v naših 400 milijonih prebivalstva. Zdaj pa priđe diu- ga reć; Japocci so nam po nasilni zaaed-bi Koreje in Maadiurije zazvonili z alarmnim zvoncem nepoaredzko na uJcaa, da na* bo konec, ako ostanemo breshriftnl. Toda pridite na KiUjtfto čes 10 let in videli bo-ste povsem prerojeno deieio.c Tof kar ml je bil povedal tedaj kitajski Suđen t v Čisti franooičini, vedo Japonci prav Uko dobro, kakor on. Minila so samo tri leta, odkar sem videl 1. 1934 Man-džurijo, zasedeno in upravno razdeljeoo s jap:ugkina vojaki in urađnoki. Tr4 Ictd, so v tisoO*etni zgodo vini korfuaj en daa. To« da ta dan je bil dobro izrabijen; Kitajsika jt zg?»j lunogo močnejSa kakor je bil« pred leti, ko je ***n*un skušala redHti Man-fetfijo PREJ 10 KTTAJCEV NA EJSTEJGA JAPONCA, ZDAJ 3 General von Seekt je govoril dol^fo z menoj, ko sva se sestala v Nemčiji, o Kitajski, kjer je preživel nekaj let kot g-ene-ralni inspektor armade. >Prej je bilo lahko rečic, je dejal bivat šef Re.chavvera, >da deset kitajakih voja-kov ne zaleže za enega dabre ga japonske-ga ali evropskegra vojaka- Zdaj bi pa že morali to mnenje popraviti tako, da bi rekli najnestu 10 vojakov 5. To je seveda že znaten napredek. Kljub vseni teikočam smo doseg-lj precej v prizadevanju vzgo-jiti kitajskeg^a vojaka. Ustvanli smo razred podčastmkov, ki so sposobni razumeti, da je njihova dolžnot do domovine in naj-boljži izhod za Kitajsko, postaviti se po robu Japoncem in jim prekrizati nacrt«. Razširiti med kitajsko aimado geslo: Umreti za Kitajsko! — je zelo tezko. Mnogo razumljivejši ideal za kitajske mase je dati na bojlftču' življenje zato, da bi potol-klf Japance c Ako Kitajska hoće, lahko postavi proti enemu japonskemu vojaku 5 svojih. Njena armada je torej po izkuJnjah v- See>k-ta v ravnotežju, zlasti še, če pomislimo, da se Japonci bojujejo v tuji deželi daleč od svojih baz pod splošmo neugodnimi po-goji v sovražnem okolju. Toda potrebno je. da bi Kitajci premagali stoletne bre»-brižnost in se otresli škodljive mentalitete. LEGENDARNO JAPONSKO JUNAŠTVO Na drugi strani Pa moramo računati z vsemi moralnimi silami japonske vojske. Pogum Japoncev prednjači. Blizu Tokija je vojašnica, kjer je v posebnem prostoru postavljena vitrina, ki se ji vsak bliza s svetim apoštovanejn kakor k oltarju. Med rusko-japonsiko vojno je japonski vojak, ki je raznašal depetše, spre^del, da bo zajet s ozaSko patruljo Biti ujet je za Japonca nečastno — je ćelo zločin, ki se kaznuje s smrtjo. Toda se mnogo grse je izročiti scvrazniku pomemtme informacije- Zato je vziel Japonec bajonet, izvršil tradicijo-nalni japonski samomor harakiri in a po-slednjimi silami požrl depeše. Kozaki so našli na ziemlji truplo, čemur pa nišo pri-pisovali nobenega pomena. Ko so pa našli Japonci svojega tovariša nxrtveg"a, »o takoj razTimeli dramo. Se istegra večera je bil mrtvi vojak povišan v podčaatnika in od tega časa ga stalno povišujejo. Zdaj je že general . . In ko se pred vitrino usta-vijo rekruti, jirn g&vore: To je edini apo-nainek, ki pred njim smete joltati- JAPONCI SO SE VBDiNO FANATIĆNI JUNAK3 Lahko bi pripovedoval se mnoge dnijje podobne, prav tako ganljive dogodbe. Japonski vojak se še ni nič spiremenil od prve pomorske demonstracije, ko so japonski vojaki, o-bsojeni na smrt po tujih ad-miralih. prosili, da si sami ra^parajo tre-buhe. drag za diu^im, kakor zahteva običaj. Mislim, da je to trajala dve leti, preden so vsi obsojenci drug1 za drugim napravili harakiri in da na takAen teater Tiikdar nihće ne pozahi. To zgodbo pripo-vedujejo otrokom v vseh japonakih šolah. Naj bc v Tokiju, Osaki ali Kobi, naj bodo socialtsti ali komunisti — vsd so enak» vere: ko so v vojaški uniforani, so navdili-njeni Se vedno s takšnimi idejami. JUTRI BI BILO PREPOZNO! Predočite si državo, ki jo upravljajo Japonci Govori se: »Kitajaka se organizira, raste in se krepi. 400 milijonov bo morda že čez nekaj let oboroženih in izvcibanih« Njim bo sekundiralo 50 milijomov Korej-cev in Mandžurcev. ki nas sovražijo in bedo finančno in tehnično podprti od Ame-r^ke in. Evrope, kjer nas prav tako gleda-jo postrani. Ražen tega najdejo za veznike najbrž še med l"0 milijoni prebivalstva Rusije. Danes, kakor vprav ugotavljaino v primeru Anmrskega otočja, se čuti Rusija zelo slaba. Boji se nas. Boji se hitler-jevske >TeTieder Schonhuiusenu. Poa'edal je. da so mu izplačali nagrado. Zdaj ludi ni već v pravem pomenu besede jeitnik; lahko se svobodno sprehaja po Berlinu in verjetno je ćelo, da bi lahko odpotoval v tujino. če bi mu to dovolje-valo zdravje. Zabava se v glavnem s 6i-tanjem klasikov. Ne piše ničesar. Končno jo izjavll: Svojefja. prepričanja nisem srpre-menil. Bil sem vedno pacifist in ostanem. UPOR BASKISKTH OTROK V taboru baskiških begiincev v St. Cknid v Franciji je izbruhnil te dni pravi upor. Otroci so napadli mobilno gardo s kamenjem in letvami, ki so jih iztrgali iz plota. Pomirili so se sele po pregovarjanju baskls-kega konzula. Otroci so stari od 6 do 15 let. Lotil se jih je nemir zaradi vesti o napredovanju nacionalistov na san-tanderskem bojiSću. SEJA DANSKE VLADE V BOLNICI PrviĆ v danski zgpodovini — in podobnega primera najbrž ne pozna zgodovina nobene države — je bila sklicana seja vlade v bolnici. Obolel je namreč ministrski predsednik Stauning1. ki se zdravi v bolnici v Bispebjergu NAMESTU TELEFONSKE ŽICE ELEKTROVOD ? Iz New Yorka poročajo, da preizkusajo novo vrsto telefona, priključenega na električno omrežje. Doslej se jim je posrečilo telefonirati po elektrovodih le največ 2 km daleč. Vendar bi se zadovoljili že s tem, ker računajo, da bi se telefonske pri-stojbine znižale najmanj na polo\-ico. Doslej pa Se nišo sporočile. kako je srploh mo^roće priključiti telefon na elektroa-od in etrokovnjaki v Evropi so zelo skeptični. STAVKA ZARADI POLETA CEZ OCEAN ? Piloti, radiotelegrafisti in mehaniki Air France so sklenili glasovati o tein, ali naj stavkajo iz protesta, ker je letalski mini-ster poveril kapetana Bonnota, da bo vo-dil Stirtmotorni hidroplan ^Lieutenant de Vaisseau« na poskusnem letu čez severni Antlantaki ocean. 2Jahtea"ajo, da bi letalo vodil pilot ctvilneg^a letalstva. Do po-skunega poleta bo prišlo prihodnji mesec, Ce ne bodo nastale v resnici tezave zaradi nameravane stavke. Nedelja, 22. argu^ta. 0b 8,00: V**el reJeljski pozdrav (ritrs-6ki trio >Vesna<); vme« plodČB. — 9.00: Cae\ porobila, spored. — 9.15: Prenofe cer-kvene glazbe iz f ran Čipkan skt* c^rkve. — 9.4o: Verski ^ovor (lr. Civiiio Kant). — 10: Preiio« prounenadnetja koiir.»rta iz I>obrn3, Dirigent Josip Raha. — 11.30: OtroSka ura: Jurfek in Jarica, — 1*2.00: Priljubljeni na-pevi (plo^če). — 13: Caa, vreme, poročilt, »pored. — 13.15: I-ahkji ^la^t»a : ć'a«, vreme, »pored, obve-stila. — 1R30: Nacionalna ura: .hirii Mt-hevc — slovenski koinr»oni apored, oh-vestila. — 13.1'»: Havaj.»ke i>esnu (plotče). — 14.00: Vreme. lK>rza^ — 19.00: Ca»«, vreme, iK>rocila, spored, obvestila. — li).3O: Nacionalna ura: 1» z^otiovini ^lov. novinar-i*tva (Ante tiater). — 19.50: Zaninu\x>sti. — *J0.00: Bruneau: Mesaidor, simloniivna medi^rra (plo&Ča). — '20.10: Obraz na^ta-jajotV kultur? (sj. prof. Ktbin Boj*"). — -tt.'M) Slovenski vokalni kvintet. — 21.15: Miloš ^iherl igra saksofon (plotče). — 21.30: Ila-dijeiki orkester. — 22.00: Ca*s vreme, porobila, spored. — 22.15: Radijski orkt^ter.— Konec ob 23. uri. Torek, 24.avgu«.la. Ol» 12.(X): Moški zbori ^ploAče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cm, hj>or >wt obvestila. — 13.15: Operetna tflasha (radij-ski orkester). — 14.00: Vreni*\ I>or7^i. — 19.1K): Čas, vreme, f>orocila, »»port'd, ol>ve- stila. — 19.30: \ai*ioiiaina ura: I^ov na dvoru Duklj«» in Zete (đr. Milaii Herceg, novinar). — 19.5O: N>kaj fp^k^ plfvne ^la«^ be (plošoe). — 'J0.10: Zavarovanje ta «ta-rorit, onemoplo$t in ^mJt (*y. RuJolf Smer-i*ii). — 20.30: Klavirnki kouc^rt ILanfci PrioLraitza (Berlin). — 21.30: ćrairvli iijni-jo (plošci). — 2*2.00: Ca», vreme, porocila, spored. — 22.15: V^s*-la fflasba (radi jaki orkpster). LJUBLJANSKI VE L ESKje M RAZSTAVA SLOVENSKEGA« NOVINARSTVA M ( M \ X \ V I ! Or*sinaleii le-^orez neznatiega ljub-ljiin*»kegii mojstra, ki doslej Se ni bil objavljen, krasi vabilo na razstavo sloven-skeg-a novinarstva. Vabila je začela uprava velesejma vćeraj razpofeiljatl Slav-nostna otvoritev bo v sredo 1. »epteonbra ob 10, uri na raj-stavišću. Polcrovitelj raz-stave slovenskega novinarstva je NJ- Vel. kralj Peter n,. svojim klijentom na kolodvor, dočim je fcrenil Cantadoube acatopdjen v svoje misli nazaj proti hotelu. Zftsuikanih rc*»vov. afclonjeo nad piaaino mi70, je pisal Cantaloulbe dtevilke vrstico za vrstioo. Ko je seftt* vm števiUce, j% gioboko vattbnil: •— Lepe vaota! — je zamnnraL Pn tem a© Je spornom na denar, zaigran v cereku. I*ripisal je še to izgubo in zainrmx«i: — Nof še te^a je manjkalo, da bi postal popoln idijoC Nobenega dvoma ni več fant, da se ti mesa. Plwidno je vzel iz tope. fttiriogiat smaragd in ga jel ameje ogOeđovati. — Lep bibelot. Toda će ee ne motim, njegova zelena b^rva ni orijentalaka, terrvveč ruska. Nasmebnil ee je. — Mala mu je rekla to zato, da bi ga prisilila spre jeti ga. Jel je cgieđovati dragulj dkozi porvečevaino steklo. — Hm, dvanajst karsitov utegne imeti. Zdaj je (njegova vrednost velika, zlaeti otikar zaplemijo go-spo^je proletarci v Rusiji v#e sibiralke dr?>gru}je za woje prilefake. Z otei ia rokami je ocenjevad dragulj. — Hana, — se je ztLmntjmL zadovoljno. Potem mu je pa nsentorat iz^inii smehljai z obraza. Na čeiu ee mu je pojavila gdobdka guba. Odlciil je drc^guij, pregfedal račun in se znova za-topii v «voje misli. — Koo&bo, jaz si umijem roke! Toda te beseđe in ta dnfco!&£fta kiretnja ga, &e daleč siso mogle pomiriti Znan mu je bil način umivanja rok — Pilatov. Toda poznaj je še drug način in ta ga je po svoji nejjrt^avanoeti miksl V njem se je borilo dvoje brtij — prejžnji in sc-aanji ju. V«tal je kl jel hoditi po aofat liki aver v kletfld. Grafcć mimo ogteiUAa se je pogledM vmn j kaikor se preoneri z očmi nasprotnik. Srdito je sti-snil pest in si požugal z njo. — Gospod se toje Si-Btematsko plavanje in je treba zanimanje za to panogo Sele zbuditi. Naj imenujemo le Jesenice, Kranjsko goro, Martuljek, Maribor, Rimske toplice in Višnjo goro, kjer plavanje le malo ali pa sploh ne goje. Vaditeljsko-organizatorni tečaj se je za-Čel v kopališču Ilirije 16. t ra. in bo kon-čan 23. t- m., kc bodo izpiti. Slušateljev te je priglasilo 15 in sicer iz Dubrovnika, Splita, Maribora tri Ljubljane. Vodja tečaja je diplomirani pravnik Bronislav Skaberne. ob strani mu pa stoje strokovni predavatelji dr. Bogdan Brecelj, dr. Val-ter Krušič, dr. Frane Novak, dr. Frajie Bradač ml., Joso Gorec, Bozo Kramaršič, Ante Senjanović, Srećko Kordelić, Bcris Prezelj in Draško VVilfan. Učni spored 1e razdeljen v 3 skupine, na sportno-tehnićno, organizatorno-admi-nistrativno in na zdravstveno - higiensko. V sportno-tehnični skupini se poućuje teorija cravvla (7 ur), teorija prsnega pla-\*anja (2 uri), teorija hrbtnega plavanja (1) skoki (3), igre v vodi (2), pouk in organizacija mladinskegpa tečaja in reše-valno plavanje (3 ure). Organizatorao - administrativna skupina seznanl tečajnike po enournih predavanjih s anovmnjem plavalne edinice, s tekočimi ađministrativnimi posli, z blagujnisko službo, z organizacijo javne prireditve, z ustrojeni ministrstva za teleono vzgojo naroda in končno z oanovami najemniskega in slu±t>enega prava. Tretja, zriravstveno-higienska skupina obravnava ustroj človeskega telesa, vpli-ve plavanja na človeako telo, sportne bo-lezni in njih zdravljenje, sportno prehrano, sportno masažo, ražen tega pa se «go-dovino sporta in posebej plavanja. Na koncu so se tecajniki seznanili Se s sport-nim delovanjem v nadi vojski in so prl-sostvovali dvema predavanjeina priznane-ga vojaškega strokovnjaka o važnosti in značaju telesne vzgoje v vojski in o razvoju plavalnega sporta v vojski in pogledi za bodočnost- Kakor vidimo, je bila snov selo obsežna, ker jo je bilo treba abeolviratt v telcu enegfa teđna. Zaradi tega. je bila skrb vodstva usmerjena v prvi vrsti za tem, da se udeleženci seznanijo s temelji, ki jih mora obvladati sleherni, ki bi hotel uspe-šno voditi plavalno solo. Izpiti bodo v po-nedeljek ob 9. v kopališču Ilirije. Tzpitni komisiji predseduje načelnik I. JSPS dr. Ernest Mayer, bivši načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi v Ljubljani, v komisiji pa so 5e gg. Gorec, dr. Krušic, KramarSič, Kordelić, Prezelj in Skaberne. Udeleženci bodo prejeli potrdila o obiskanju tečaja in o usrpehu polagranega. izpita. NASPROTNTK POLOVICARSTVA Snubec je prišel iz mesta snubit v za-kotno vas: Prišel sem prosit za roko vaše gospodičme hčerke Bodoči tast: Poslušaj, fant, ne vem kakSne navade so v mestu, toda pri nas ne razdajamo deklet po kosih. Ali si jo vzameš ćelo, ali pa jo pusti, saj se bo Že omožila brez tebe * SS »r :iESTOLONASI.EDNIK PETAR« JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUŠAK L>nevn» orzoparopiuvna si užba > Sušaka * Oalmaoio In Ot»ratno Odnoo i SuAaka ob 16. UTL Dnevna večltratna icveza s topallači ln letov^či jugoslovenske obale. Prijetna turlstovska pK>tovanJa s Sušaka v Dalmacijo In na Gržfco po nlzklh pavfiainlb cenan Ekspresne tuiistovske proge Iz Benetk v Da macljo. Prvo vrstni parobrodi — Izborna kunlnja Prospekte In navodila daje Direkcija na SuSaku vsc njene agencije In V8l uradi »Putnika« tn đruibe »Wagon Llts/Cook«. SPECIJELNA MEHANICNA DELAVNICA ZA TISKARSKE STROJE Friđerik Thale Ljubljana, Celovška cesta $0 SE PRIPOROCA ZA VSA POPRAVILA TISKARSKIH IN LITOGRAFSKIH STROJEV Otroški voslćbi Ovokoieaa, 6 1 v a I o DijooveJAlb motovjl* ttroj J mode davek posebej Za pismene odgovore glede mallb oglasov je treba priložiti znamko. — Popuatov sa male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebe). NajroanjSl cnesek 8 Din NOVOSTI perila, obleke, pumparice itd. nudi ceneno: P R E S K E R Sv. Petra c §t 24 JSJlEBOU&drugJ ©Ljubljana € Tsamoprodoja prvovrstnih i koles NAUMANN NAPRODAJ po neverjetno nizki ceni Cbe-vrolet limuzina, malo rabljen. tovorol avto Steyr 1 in pol tonski* Amilcar najDOvej^i model, 2-sede£ni, prevozni triei-keli, vei rabljenih kolea. Kar-lovika c 4. Ljubljana. 1807 Beseda 50 par, davek posebej NaJmanjšJ znesek % Din KONTOBISTKA z dolgoletno prakso, zelo iz-vežbana knjigovodkinja bilan-cistka, eamostojna slovenska in nemška korespondentka želi mesta. Ponudbe pod >Naj-raj*3 Ljubljana ali blizinac. 1948 VSESTRAN'SKO TRG0VSK0 IZ0BRA2EN0 G0SP0DKN0 ili vdovo brez otrok z nekaj premoženj^m sprejme Gospod kot družabnico k trgovini, evn. prietoni kot dmžabnik k ka-kršnikoli trgovini ali obrti. Zenitev ni izključena. Le res- ne ponudbe na upravo >Slov. Naroda< pod šifro >Lepa bo- !očnostr. 1973 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjsl znesek 8 Din PENSION DRAGO L A P I \ 2aljana. Pelješac: Dal mar i ja. Izvretna domaća in dalmatinska kuhinja, izvrstna vina, živa voda, morje pred hišo, uj?od 10 za otroke. coln na razpola-50. Cena o-l K) do 40 Din. Zve-za preko Splita in Korčule, v ponedeljek. torek. fetrtek in nedeljo 1570 &0 PAB BNTLANJE ažuriranje, vezenje zavea, peri. Ja, aiono^ramov. gumbnic* Veli« ka zaloga perja Po 6.75 Din »IiilMana«. Goftpo^vetska 12. . - ^B^sVUEVimPi^B^bV Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjdl znesek 8 Din STANOVANJE eno ali dvosso^no i££e snažna in mirna uradni^ka stranka (dve osebi) za oktobar ali no-vember. Plaćam ev. za tri me-sere naprej. Ponudbe z naveSlov. Naroda« pod >Oktober ali novem-berc.______________________1913 Dunajski velesejem OD 5. DO 11. SEPTEMBRA 1937. Tehnični In poljedelskl sejem do 12. septembra. Veliki srednjeevropski trg RAZSTAVLJALCI IZ 20 DR2AV — KUPCI IZ 72 DE2EL Brez potnega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnlm listom prost prehod Ćez mejo v Avstrljo. — Madžarski tranzitni vi-zum se izdaja na podlagi sejmske legitimacije na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovenakih, madžarskih in av» strijskih železnicah, na Dunavu in Jadranskem morju ter zračnem prometu. — Vsakovrstna pojasnila, kakor tuđi sejm-ske legitimacije (4 Din 20) se dobe pri VVIKNER MESSE — A. G. Wlen VIL in pri častnih zastopatvih v Ljubljani, Avstrijski konzulat, Tvrseva cesta 31; v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji UPutnikc), Tvrševa cesta 1; v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnike), podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora; Tujsko prometna zveza »Putnik« Maribor, Celje, Gornja Rad-gona, St. nj, Dravograd in Maribor glavni kolodvor. Makulatura! papir proda uprava „Slovenskega Naroda14 Lfabljana, Knafljeva nBea itev. $ ifr^^^MBgTT"^^^«11*"*^"^"™^1^ g^ *¥**" to 1MM11 Uri UM* Oton r*w*mt*+t — y«| . f^K^I,