140. številka. Ljubljana, četrtek 23. junija. \IV. iHo, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke iti dneve po praznikih, ter vHja po pošti prcjeman za »v str o-o r s k e dežele za eelo letu 1»« jrl., /.a pol leta 8 jrl., za četrt leta 4 jrl. — Za Ljubljano brez pošiljanja n.i ibm za 'eelo leta 18 t:ld. v:i ..trt leta #ld. .'!() kr., /a en mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje ha doni se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de>. ole toliko več, kolikor poštnina .znaša. Za gOfpođi Ući tel je na ljudskih lolall m ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta - tfld. nO ki., po pošti prejeman za četrt leta :> ^oltl. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste b* kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., te se dvakrat, in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Koluianovej hiši .gledališka stolba". 0 p r a v ni g t vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozimnih«, t. j. lulinit istrativne st\ari, je v „Narodnej tiskarni" v Koluianovej hi$i. Ploha v Ptuji. —. r.— Iz Ptuja, sredi slovanske zemlje ležečega slovenskega mestica, dohajajo nam vesti o neke j nemškej komediji, ki se je izvršila tam pod vodstvom nekaterih graških kri -čačev. — Gospod grof Attems, ta Krona\vetter v našej gospodskej zbornici, vtepel si je v plemenite svoje možgane, da je Nemštvo na Spodnjem Štajerskem v nevarnosti in da ima nemški graški verein nalogo priteci zatiranim spodnje štajerskim germanskim bratom na pomoč. In gospod grof Attems zbral je krog sebe nekoliko žejnih grl, ter se je mej slovenskimi goricami popeljal v slovensko mestice Ptuj. Tam pa so najprej namočili svoja grla in potem okrepčali svoje želodce. Vmes so peli „das deutsche Liedu in vodo delali z neslanimi in grozno plitvimi govori. V Ptuji, kjer je se ve da silo veliko „nemškega" mišljenja, sprejeli so nemški možje graškega g. grofa in njegov štab z „nauduše-njem." In nekaj nemških advokatov porabilo je priložnost, da je javno govorilo, ter potem telegrafiralo lastne svoje besede v dunajsko „Neue Freie Presse", Češ, da svet zve, kake duhove ima mesto Ptuj v svojem staronem-škem zidovji! Profesorja iz Gradca pa so najeli, da jim je govoril slavnostni govor „beim Friihschoppen". Ta gospod profesor naučil se je na pamet nekaj fraz iz Herbstovih, Sues-sovih in druzih govorov parlamentarnih naših levičarjev. Nemškim Ptujčanom pa jih je podal kot svoje blago in ti so ploskali in dejali : res je, die Deutschen \vollen fiihren, aber nicht unterdriieken! Gjuro Danicic. (Zivotopisna črtica; sestavil M. Malovrh.) (Dalje.) Borba za srbski jezik ali bolje rečeno, za osnovo tega jezika trajala je še vedno in sicer do preseljenja Daničieevega iz Belemgradu v Zagreb leta 1865. V to dobo odločilna je bila politična izpoved pisateljeva a Vuk, kakor Daničić, bila sta prijatelja knezovanju Miloševemu in M. Obrenovićevemu, a to pred 1858 letom! Na vklub vsem zaprekam je inteligencija srbska vsled DaniČićevih temeljitih dokazov pristopila v Vuka i njegovo teorijo, kojej nij bil branitelj sam, nego naslednik njegov učeni Daničić. Ali teorija še ni praksa. Državna oblast, administrativni upliv, crkveni in politični, zakoni, cenzura — vse je bilo protivno Vuk-Daničiću. V 29. dan meseca decembra 1832 1. izšel je zakon, vsled kojega se je v državnej ti-1 Mi temu shodu ne prikladamo nikacega pomena in germanstvo nema zategadelj prav nič boljše prihodnjosti na Spodnjem .Štajerskem, ker je v Ptuj pridrdral g. groi Attems! Ptuj je uže bilo slovensko mestice in ko bodu pomrli sedanji „ numški" meščanje, postali bodo njihovi potomci brez đvombe počasi ali gotovo — zopet Slovenci! Če ne čez petdeset, pa vsaj Čez sto let! In če so politični ti tilistri sedaj slavno sprejeli g. grofa Attemsa, mi dobro vemo, da se to nij zgodilo iz političnega prepričanja, ali še celo iz nemškega navdušenja. Kaj ve peščica ptujskih možičkov v pravej nemlkej kulturi, o nemškem napredku V Sprejeli so gospoda grofa z običajno radovednostjo samo zategadelj, ker so pol umeščanje vedno srečni, če jih obišče aristokrat, posebno, će je kak grof in ud gospodske naše zbornice ! Nemški naši PtujČanje razradostili so se ravno nad grofom, ter se mu klanjali iz gole hvuležnosti, da je počastil s plemenito svojo navzočnostjo ptujska tla! Donkihoterije je Še vedno obilo na svetu! Jedermanu moss seine hetz haben! Mi jo tudi Ptujčanom privoščimo. Ne bili bi spregovorili besedice o teh nemških vandrovcib, če bi bili tiho popili svojo pivo, ter pustili nas Slovence pri miru! A to se nij zgodilo! V naši sredi so nas psovali in nekov dr. Mihe-Ijač, izlival je dovt.ipe ter javno se šalil iz najsvetejših naših čutil. Ta dr. Miheljač, ki je morda slaven mož prisednikom svojega ptujskega „stammtischa" bil nam je dosedaj po polnem neznana avtoriteta! Mož prodaje, o slovenskih razmerah take nazore, kakor jih more imeti kak Kitajec. Norčeval se je iz ua- skarni v Belgradu zabranilo katerokoli stvar z Vukovim pravopisom tiskati. — Povsem opravdano je, da se vprašamo, zakaj se je stoprav zdaj ta javna prepoved izdala. St. No-vaković J) misli da zato, ker je Vuk knezu Miloš Obrenoviću pisal list (datiran je v 18. dan aprila meseca 1. 18.'J2), v kojem kritikuje njegovo upravo. To na vsako stran prezani-mivo pismo Vukovo natisnemo je v „Srb. Tlaku" I, 1843. a) To priliko upotrebili so Vukovi nasprotniki ter prigovarjali razjarjenemu knezu prepoved Vukovega pravopisa izdati. — Ves napor Vukov, da se ta prepoved prekliče, bil je zaman. Kako je morala cenzura pritiskati, razvidi se najbolje iz Daničićevih besed: Ja rekoh naprijed za Biogradsku cenzuru, da je ljudje u svijetu nema. Ko god zna kakvo je zlo cenzura, neka još pomisli, da se u Biogradu po- •) Srpska Zora 1878. ») Cf. tudi Popov. Srbija i Rusija. Keo^rad 1870. pag. 261. — roda, sredi katerega živi in od katerega žulja se redi! Tako ravnanje je nesramno. Tudi belokranjski nas Ettanec dr, Bre nfg kazni se je najčistejšega Nemca. Nekdaj, ko je odvetnikoval v <'inomelji, navduševal se je za slovenske narodne ideje! Tedaj nij vedel, da se mu po žilah pretaka nemška kri, zdaj v Ptuji pa je Nemec ! Politični svoj značaj in svoj program je ta mož sam izpovedal z besedami: Mit d en w o 11 o n m u s s m a n h e u-leh! Ako mu osoda posuši studenec ptujske njegove pisarne, pride morda zopet v Oerno-uielj, ter postane zopet Slovenec. Svoje obnašanje v ptujskem mestici pa bode opravičeval, da je moral s nemškimi volkovi nemško tuliti! Es muss aueh solehe Kauze geberi ! Z jedno besedo! Ptujsko to rogov i ljenje je smešno na vse strani! SineinO zavoljo kraja, kjer se je stvar vršila, smešno zavoljo osob, ki so igrale glavno nalogo, in v prvi vrsti smešno zategadelj, ker se v Nemcih še vedno naha-(ajo glave, ki meniji pogermanizirati nas h tem, da prihajajo mej nas popivat in kuretino obirat. Naša narodna stvar pa je vkoreninjena Uže tako ti dno. da. nam jo vsi nemški grofje pokončan' ne bodo in če dan na dan pridejo k nam pit „einen frttschoppen", in vmes jezike brusit. Najmanje pa nas je strah pred takim političnim turnirom, kakor ga je priredil grof Attems mej vinskimi ptujskimi bratci! Ure/, skrbi smo, da se bode Slovenščina v spodnje) Stajerskej razvijala „trotz dem and alle dem", če prav ne ugaja ptujskim abderi-tom in njihovim graškim zaveznikom, ki jih vodijo — za nos! I red svega ostaloga još pravopis cenzurira, pak će onaj čas poznati svu ludo t Biogradske cenzure. 3) Leta 1848 in 1*1*1 je brez upliva naPu-naji Živečih Vukovcev samo „Društvo srpske slovesnosti1' dvakrat prosilo vlado, da zakon z 1. 1832 odstrani. A tedanja državna oblast bega ni storila, nego 'J'd. marca 1850 1. a ke-sneje 1 I. aprila 1852 1. to naredbo še ostrejše prikrojeno izdala. Leta 18o8 bilo je uže lepo število mladih moči v „društvu srpske slovesnosti", a od začetka 1857 1. bil je Daničić društveni tajnik. Po zakonu držal se je starega pravopisa, ker pa v porabi jezika ci bilo posebne naredbe ni cenzurnih ukazov, jel je pisati narodnim srbskim jezikom. Na jeden mah trešči tedanja Iloiie'iineji.e tko IIiMKitl.uiMeiui i ho v ubogo društvo. V dolgem dopisu graja jezik, kojega piše Daničić; graja da se ne rabi I. itd. Akt je V. f.azi< u II. i jog koješta. Beč 1848, peg, 8. 1. 16. Politični razgled. MotritIIJ4» «l4kZ4»l4». V Ljubljani 22. junija. V Ptuji je frrasko nemško društvo zadnjo soboto delalo nekako demonstracijo za nemštvo. Ker bomo o tej zadevi govorili, zato nam bodi dovoljeno brez komentara navesti samo govorov nekaterih nemških ustne-žev. Profesor Zvj edi nek- Siidenhorst je dobil nalog zgodovino pačiti. Ponavljal je staro laž, ,,da so Nemci ustanovili Avstrijo, da so Slovani, akoprarn so v istih razmerah (!) ob jed-nem z Nemci nastopili v Evropi, duševno delo prepustili skozi tisoč let samo Nemcem (1). Zdaj pa hočejo kar naenkrat vodstvo imeti! In Nemce hočejo izpodriniti, Nemce, ki so ustanovili dve veliki državi! Mi nehčemo pritiskati, a voditi hočemo. Mi zastopamo pravi pravcati interes Slovencev samih, ker zahtevamo, da se imajo učiti nemškemu jeziku in da imajo srednje šole na vsak način ostati nemške". Neki Mihe lir- (piše se Miche- litsch) je govoril modrostne besede, da je ., ' J * , . nemogoča". Potem omenja petici] v Reške) ravnopravnost v enej državi nemogoča, da zadevi in ypPaft<|i je]i se Hrvatom' tako mudi, da zmerijo svoje moči z onimi Ogerske; „Ali je na Hrvatskem res kdo tako blazen, da misli, da se Ogerska na tak način — teško izgovo- nemški študentje „kneipali". Mimogredoč je neki delovec jedno okno utrl. Delovci so me nili, da so se študentje stepli v vinskej svojej navdušenosti in so hoteli v njih sobo pogledati, a policaji so planili proti njim ter aretirali jed-nega vojaka in nekega mlpdega človeka. To je opis vsega dogodjaja po „Politiki". Kako pa znajo dunajske židovske novine hitro narediti iz muhe slona, to ve" posebno Kranjski povedati iz glasovite, za naše „dajčkrajnarje" nečastne medvodske „liedertaflerske" afere. Tako delajo zdaj zopet dunajski obrezanci s preje po vedanim dogodjajem, iz katerega so storili kar cel poboj, o katerem prinašajo dolge laži-tele grame in članke. To poeenjanje je tako grdo ostudno, da mora eelo nemškega filistra privesti do spoznanja, da ga imajo dunajski šmoki le za norca, ter se zanašajo le na njega „ge-miitbJiehkeit". Z ozirom na ItrvatsUi sabor, ki je bil ponedeljek otvorjen, piše „Pester Lloydu : „Kar mi čutimo, to je bridkost, pa ne o tem, ker smo toliko žrtvovali nego-li zato, ker smo toliko zaman žrtvovali. Mi pravimo: zastonj, in smo si tudi zavestni o važnosti te besede. Kajti zmirom se nam bolj vsiljuje preverjenje, da imamo na Hrvatskem vse drugo samo prijateljev ne; bolj in bolj smo preverjeni, da, če bodo stvari tako napredovale, postane preje ali kasneje naša zdanja razmera k Hrvatskej Nemci nijso onemogli še nasproti pet četrtinam milijonov Slovencev. „Naši Slovenci nič ne vedo o lem, da imajo v sebi poklic naroda, ki ustanavlja države". Sprejeta je bila soglasno ta lesolucija: „Zbor nemškega društva v Ptuji izjavlja v interesu državne eelokupnosti, da se ima izogniti vsakemu prikračevanju položenja Nemcev in znanja nemškega jezika ondi, kjer stanujejo Nemci in Slovenci, nego storiti se ima nasprotno vse, da se nemški jezik kot državni jezik po celej državi vzdrži vsaj v srednjih krogih prebivalstva. Zato se ima po slovanskih ljudskih šob h nemški jezik neobligatno tako temeljito učiti, da morejo potem učenci kako višjo nemško šolo s uspehom pohojevati. V srednjih šolah in učiteljiščih za moške in ženske more biti učni jezik samo nemški jezik". Zadnjo soboto zvečer so imeli nemški vMC'iićiliščiii itudetitje v Pragi v Vinican svojo „kneipo". Menda uže nalašč tja hodijo, ker vedo, da jih prebivalstvo ne more trpeti zarad njih provokatori C neg a vedenja ne. Zato morajo biti tudi zmirom policaji za hrbtom nemških dijakov, ker njih slaba vest jim ne pripušča, da bi sami hodili. Zadnjo soboto so zopet policaji stali pred hišo, kjer so nemški študenje „kneipali", a bilo jih je več, kakor po navadi, tako, da so delovci, vračajoči se od dela domov, postajali pred hišo in gledali, kaj da je notri — a policaji so jih domov gonili. Naposled se je zbralo okolo 40 delov cev, ki so vsi šli v dotično gostilno, kjer so rimo to besedo — stori bolj mehka V! Nemo remo verjeti tega! A kar mi verujemo, je to, da more Hrvatska najti pogoje svoje materijalne in duševne (!!) blagosti samo v iskrenej, poštenej naslomhi na Ogersko; (!) da more Hrvatska samo potem, po katerem hodi Reka potem brezpogojnega prid r u žen j a k ogerskej držav nej ideji duševno in telesno oz dr a veti in narodnostno pkrepiti se. Tako in ne drugače! Mi ponavljamo: Hrvatskej radi podamo bratsko roko; mi radi in uspešno podpiramo nje pri zadevanja za razvoj gmotnega in duševnega blagostanja. A mi zahtevamo, da nam tudi Hrvatska kaj stori, in sicer mora pod p i rati in propagirati ogersko državno i d e j o. Hrvatje so praktični ljudje; prav imajo; oni imajo uže svoj sad. Ako bi mi tudi taki bili, to bi bile hrvatske rejmikolarne deputacije nosile drugačne nagodbe domov, nego-li sta oni od 1868 in 1873 — ali pa nobene! Sicer pa škoda izuči naposled tudi Magjara, in mislimo, da smo se glede Hrvatske uže izučili. Z „občutno politiko" smo srečno prišli tako daleč, da denes Hrvatska za Ogersko vse drugače nego nežno čuti; v bodoče bomo poskusili s „politiko interesov", morebiti bode za oba dela boljše!" — Človek jedva varuje svojim očem, ko to bere! Vii»aiij4» rry sta imela soboto banketne govore. Gambetta je govoril na banketu unmeteljnih mizarjev tako-le: On mora konstatirati, da je ljudstvo srečno in svobodno. „ V desetih letih smo daleč prišli in imeli smo dosti viharjev; a denes naj bi malostni osobni prepiri zoper republiko kaj veljali? Če delo nema vspeha, pa se je mora drug dan zopet z nova pričeti. Videli se bodemo zopet, vi veste, kje in kdaj. Govori se tudi o množici mojih kandidatur; jaz mislim samo na en ar-rondissement, in tega mi menda nobeden ne bo resno jemal". — Ferry, ministerski predsednik, pa je govoril: „Splošne volitve, ki se bodo vršile v malo tednih, vršile se bodo svobodno, vlada se ne bo nič vmes mešala. Volitveno gaslo ne bo nij revizija ustave nij razcepljenje. Revizijo zahtevajo monarhistične stranke, da bi mogle iti potem mej ljudstvo in klicati: Glejte, še-le štiri leta je stara ustava, a republikanci jo uže spreminjajo. Pravi nalog predstoječih volitev je ta, d a s e i z v o 1 i prav malo monarhistov, da ne bodo mogli združeni z rad i k :ilri vreči republikansko ministerstvo. Dežela nij tako razburjena, kakor pravijo pa-rižki politiki. Zadovoljna je, ker vidi napredne reforme". Grevvja je hvalil kot „modrega mej modrimi". O poboji mej Francozi in Italijani v Marseillu je v francoskej zbornici poslancev minister Constans v imeni vlade to-le izjavil: Italijanski delovci so napadli francoske, vnel se je boj, v katerem so bili štirji vbiti a 17 je brlo ranjenih. — Ista stvar je bila v razgovoru tudi v italijanskej zbornici, a odgovor vladin je zvit. neiskren ter zagovarja Italijane, da so nedolžni. Francozi so zasedli Tunis, kateri bi tudi radi imeli Italijani: za odškodnino so pa Francozi baje ponudili Italijunom — Tripolis. Italija s tem nij bila zadovoljna, nego je rekla, da naj Francozi dovolijo, da zasede — Trient. Kaj so Francozi odgovorili Italijanom, ne ve se, vendar je Trient, še denes pod Avstrijo. Dopisi. Iz Ljubljane 20. jun. [Izv. dop.] Napačno je bilo, da na dan, ko se je uže toliko profesorov sešlo pred sodnijo, kjer se je razpravljala škandalozna Vesteneckova afera, nijso bili šole oproščeni dijaki vsaj višega gimnazija in više realke, da bi bili mogli poslušati jasen dokaz, kakšni ljudje so tedaj zapovedovali. Na ta akt je odgovarjalo društvo i tako začela se je nekaka pravda mej društvom in „Popečiteljstvom". — Konec teh bedarij bil je pa dosta žalosten; Daničič odpovedal se je tajništvu, kar je društvo v jako neugoden položaj spravilo. Daničič prišel je bil uže 1. 1852 iz Peča v Belgrad, da uči kneginjo Julijo srbskega jezika. Leta 1850 završen je bil njegov posel a Daničič nato imenovan bibliotekarjem narodne knjižnice, ter 1. 1857 tajnikom „društva srpske slovesnosti" izbran, počel za tega zavoda organ, za „Glasnik" pisati. Tu je bil Daničič v svojem elementu. Namesto brezvspešne po lemike zadela ga je nenadoma prilika lepo de lati na blagor naroda srbskega. In kako jo je upotrebil! Od tega časa (1857) jasno je bilo, da prej ali slej nova teorija o pravopisu in jeziku zmore; da se je še prej to uresničilo, zasluga je DaniČićeva. Po smrti Vukovega zeta, A. Bukmanoviča, profesorja „liceuma ili velikog učilišta" imenuje se v 26. dan novembra meseca 1859 I. dr. Gjuro Daničić njegovim naslednikom za katedro „teorije Slovesnosti, Istorie Slovesnosti, Srbske. Slavenske i naj-glavnii naroda Evropejski." „Na toj katedri — veli Stojan Novakovič ') — razvi Gjuro Daničić svu snagu svoje radljivosti i svu moć svoga upliva na omladinu. Ovde je stvar načela čistoga narodnoga jezika i književnosti dobila glavnu svoju pobedu. — Onako, kako piše Gj. Daničić i predaje. Znajući svoj predmet tako skroz, kao što on u tome kao večiti primer može poslužiti, on ga izlaže oštro, jasno, ne ostavljajući ništa sumnji ili dvoumljenju. — Ali je divan utisak koji ostaje iza njegova profesorskog govora. Slušalec oseća, kako je nauka DaniČićeva skroz zrasla s njegovim ži- ») Srpska Zora. 1878 votom, mišljenjem i osećanjem ; kako joj je on potpuno predan, i — što bi na površan pogled bilo čudo — predavanje predmeta, koji sobom ne može biti zanimljiv, proniknuto je, zarad onoga što malo čas pomenub, toplinom, te uliva mimovoljno poštovanje i prema nauci i prema naučniku i u onih, koji nemaju osobitih sklonosti za tu struku. — A u ono vreme on je, s obzirom na tadašnju spremu gimna-zijalnih učenika i na ondašnje prilike, predavao najpre kratak pogled na jezike arijske i slovenske i njihovu svezu, no po tom glasove i oblike jezika staroga slovenskog i srpskog s neprestanim obzirom i poredjenjem i ostalih živih jezika slovenskih. — Tako je bilo puno prilika, u kojima se mogaše videti nepo-desnost staroga i duboka logičnost novoga pravopisa kao i ostalih književnih načela u jeziku, koja su pripadala Vukovoj školi. (Dalje prihodnjič.) in vaditi, kako je človeku vesti se, kadar pride uže prav pozno v kavarno in slučajno tam vidi ljudi, kateri mu nijso po godu, in kateri nijso takoj pripravljeni drugim na ljubo spuščati se v prepir ali še — v kaj več. Posebno bi bilo služilo to „predavanje" tistim, ki mislijo iti na visoke šole, kajti pri najbolje „durchmarschih" osnovanih se prigodi, da ne pride do škandala, Če nijso praktični ljudje mej udeleženci. Videli bi bili pa tudi učeči se mladeniči, kako je izobraženemu človeku obnašati se pred sodnijo, posebno kako preteravati se na stolu in kazati, da zavestnemu možaku niti sodnija dosti ne imponira. Obžalujemo, če pri obranavi tisti nijso bili pričujoči, ki še dvomijo, da se je naša domovina ex cathedra imenovala rschweine-lund", kajti prepričali bi se bili, da od daleč pozvanim učiteljem naše mladine je naša de žela in ljubljansko mesto Še zmirom zemlji!, kjer ima domaČi jezik k večemu nekoliko pravice v čitalničnih prostorih, sploh in v navzoč nosti gospodov tujcev pa niti rabiti ne sme Tudi se je izkazala pri tej priliki istinitost pregovora, da mlajši se navadijo od atarejih. Meistersauger „Anton von Liebenthal" ima uže lepo število posnemovalcev ! Samo tistim, ki so nagle krvi, čestitamo, da nijso bili pri tej obravnavi, kajti mogoče da še v pričo sodnika bi jim bila zavrela, ko bi bili slišali, da pri nas sme tujec s tem se ponašati, kar bi mej drugimi narodi jeden druzemu še na uho ne smel pošepetati. Hvalili so nekateri obnašanje gospod tožnika v kavarni in zmernost njegovo, katera kjer stoji „die deutsche eiche", katero so pa popolnem poglodali „die vvindischen maikafer" (tako se je izrazil dr. Hans Mihelač nečemu gostu nasproti) bila je napovedana godba, pa nij mogla svirati. Pluvius tega nij dopustil. Se zadovoljstvom moramo konstatirati, da s«» večina našega meščanstva niti nij brigala za giaške in druge kulturonosce, kajti vse je bilo tiho in mirno, naše mestece je imelo čisto vsakdanji obraz. Zvečer stoprav je bil prvi „zbor". Neki graški profesor kvasil in vezal je otrobe, katere vsak dan čitamo v graškej tetki. „Oester-reich kann nur deutsch sein", rekel je ta graški učenjak (V), torej mora res biti. Zdanja vlada mu nij po godu, ker zdi se mu pre-pravična, on namreč terja, da mora vladati hammer, pa se ve da nemški hammer. Iz vsega govora je bilo razvideti, da mož prav nič ne pozna naših razmer, in da si je gradivo za učenjaški svoj govor na posodo vzel pri navedenej tetki. To pa naš Ciceron, slavni dr. Hans Mihelač pač več povedati ve, kot njegov graški predgovornik. Reči moram, da sem čul uže mnogokatero nesmiselno čobodro, toda kaj tako smešnega do zdaj še nij bilo čuti. O „gleiekberechtigungu je hotel govoriti ta „veleučeni" mož, ki se je porodil v Ljutomeru, kjer ga je dojila slovenska mati. Spravil se je ta hyper-pedagog najprej nad šole in dejal, da je napačno kar trdijo pedagogi, da se mora otrok najprej poučevati v materinščini, ampak poučevati se mora pričeti takoj v izveličevalnej nemščini. Vsako dete mora se slovensko materjo, katera ne umejo je presedala celo „den Kampfhiihnen"; hvalili j niti besedice nemške, uže v zibelji učiti se bo poslušalci tudi spretuost njegovo pred sod-! govoriti nemški jezik. Narodni učitelji, zdaj nijo; poslušali so pa tudi taki, ki so bili zato,j ste pa pri kraji, kajti vaša pedagogika ne da bi zdravi in krepki mladenič imel še opra- i velja nič in če hočete kaj o njej umeti, mo-Vičevati ae ne, samo — tožiti! I rate iti poprej v šolo našemu livper-pedagogu, Iz IMuja 19. junija. [Izv. dop.J (Gra-Ur. Hans Miheiaču! ški „deutscher Verein") pričel je svoje i Nekak čuden pojem ima mož o sloven-„delovanje" v starodavnem slovanskem Ptuji. : skem uradovanji. Naš kmet neče nič vedeti Veliki na voglih prilepljeni plakati so nazna- o slovenskem uradovanji, to terjajo le nekatari njali, da se ima denes v našem mesteci vršiti hujskači. Se slovenskim jezikom — ali da se nekaj nenavadnega, kajti graški kultoronosci držim kopita dr. llanselnovega — „mit der prineso na cente kulture nam „neizooraženim vindišerjem". Morebiti nas vi drugi Slovenci radi te „milosti" in prednosti zavidate, ali to- da je bila ta „versamlunga*/ v velikej večini obiskana od ljudi, kateri o politiki niti pojma ncmajo; ptujska inteligenca faktično ni) bila zastopana, kajti prvih davkoplačevalcev, prvib meščanov in uradnikov nijsmo zapazili v zboru, pač so bili politični črevljarji in krojači dobro zastopani, in da je bilo več ljudstva videti, prignali so „politični" krojači tudi svoje „dame" soboj, zopet drugi svoje pomagače. Graški kulturonosci pa so se menda prepričali do dobrega, da pri nas nij prostora za nje in da so prišli za par stoletij prepozno. Pomladinovič pravi: Rog daj norcem pamet! To želimo tudi mi graškim kultoronoscem in našim Germanom. lažite s tem, da morebiti tudi vas zadene ta sreča, toda prvi ostanemo vendar mi! Naši Germani pričakovali so denes zjutraj kacih par stotin gražkh in drugih kulturonoscev, a kaka prevara! Rilo jih je samo kacih 15, reci petnajst. Našemu „ vrlemu" županu brala se je neka skrivna srditost v očeh, zapaziv šemu le malo krdelce zaveznikov, obraz pa je naša mestna glava zgrbančita tuko grozovito, kakor v tacih slučajih, kadar mu dolžnik ne plati ekspenzara! Če ima Človek smolo, se ne da nič opraviti. Na kolodvoru kisli obrazi naših Germanov, v mestu pa neprijetno iznenadejan prihod, kajti tu je bila gnječa slovenskega ljudstva, katero je prišlo k procesiji tukajšnjih menihov, in glejte čudo in predrznost: ljudstvo je popolnoma ignoriralo graške kultoronosce. Furor teutonikus dosegel je svoj vrhunec in videti je bilo graškim prorokom, da si žele takoj nazaj v Gradec postavljenimi biti. Neki „kul-turonosec" vpraša našega Germana: „Spricht dieses volk bloss vvindisck". Na potrjujoči odgovor izdihne: „Da liisst sich halt nichts maeben!" Tudi Jupiterju ti možje nijso bili nič po godu, kajti popoludne nij jim dopustil, da bi „pregledali" našo okolico; na javnem prostoru, vvindischen sprache" se pride le dve uri od Ljubljane ! Videlo se je, da ima vas kranjske Slovence ta možicelj posebno v želodci. Tudi o nekej slovenskej „hoehsehule" je mož čvekal. Navedel je mož dve poljski in hrvatsko vseučilišče kot slovanske universiteti ter vprašal patetično: „Ist aus allen diesen (ylavischen) hocbschulen eine leuchte der vvissenschaft her-vorgegangenV". Torej vi poljski in hrvatski učenjaki, vi ste po dr. Mihelačevem mnenji sami duševni pritlikovci. Trdil je o Miklošiči in Kopitarju (izgovori Kopiter), da o slovenskimi jeziku nič ne vesta, Kopitar (izgovori Kopiter) niti nij znal slovenski pisati. Take in jednake kozle je učeni Hansel skoraj celo uro preobračal. Da je tudi duhovščina dobila svoj „tal", se itak iazume, pa tudi uradništvu nij prizanesel, namreč tistemu uradništvu, katero nij deutsch-national. Ne zdi se mi vredno dalje o teh neslanostih pisati, kajti ves „govor" nemškega dr. Mihelača je bil otročji, bedast pa ščujoč. Dobro je, da — vsak glas ne sega do neba. Vedno ta „fortšritler" zabavlja na vse, kar je slovenskega, čudimo se, da ne pobere šil in kopit ter jo pobriše proti severu. Zakaj se masti od našega kmeta, katerega po njegovej logiki treba nij. ? Naj gre vendar mej Nemce, da ne bode prišel v dotiko „mit dem vvindischen bauer". In naš kmet naj bi še podpiral tacega odvetnika, kateri zasramuje njega in ves slovenski narod V Končno pa še omenim, Domare stvari. — (Mestni odbor lj ubljanski) ima denes popoludne ob 5. uri javno sejo, v kate-rej bode pravni odsek poročal o rubeženskem na novo vpeljanem izterjevanji davkov, združeni policijski, zgradni in finančni odsek pa o izpraznjevanji stranišč, o izvažanji smeti in o kanaliziranji, o čemer vsem je bilo v posled-njej soji odloženo poročilo. (Učitelji ljubljanskega šolskeg a okraja) zborujejo denes v tukajšnjej mestnej dvorani pod predsedstvom c. kr. okrajnega nadzornika gosp. L. viteza Gariboldija. — (Kres.) Drevi ob 9. uri pnredi „Sokol" kakor vsako leto velik kres na Gornjem Rožniku. Razen tega bodo Sokolovi izkušeni pirotehniki spuščali rakete m prižigali bengaličen ogenj, pevci pa prepevuli. Nij dvomiti, da bode spet vse trlo se ljudij, če bode vreme ugodno. — (S 1 a v n o s t s v. Cirila in Metoda.) Ljubljanska narodna društva so sklenila, da bodo slovesno praznovala praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda prihodnji mesec, to je K), julija t. I., zjutraj se slovesno sv. mašo v cerkvi čč. oo. frančiškanov, ter na večer z besedo na razsvitljenem čitalničnem vrtu, pri katerej bode sodeloval pevski zbor čitalnični ter svirala cela vojaška godba c. kr. peš-polka št. 'J(i veliki knez Mihajl. Natančnejši program te slavnosti bode naznanjen po časnikih in plakatih. — (Uimii.) Vse letos kuže jako lepo: polje, sadje in vinogradi. A začele so žal uie prihajati Hijobove vesti o elementarnih nezgodah, kakor jih je bilo le uže preveč nekoliko let som. Dne 10. t. m. je v slovensko štajerskih Občinah Roginska gorica, sv. Hema in Podčetrtek grozovita toča, kakoršue ne pomnijo ljudje, potolkla vse do niaiega. Žito, soCivje, sadje, vino vse je uničeno popolnem! Kakšna toča je bila, si je lehko misliti, ker je na nekaterih krajih še drugi dan za čevelj debelo ležala po tleh. Takoj po toči je bilo polje tako kakor po zimi. &koda je velikanska, uboštvo neizmerno. — (Tukajšnje gledališče,) katero navadno po leti praznuje, se bode začasno oživilo prihodnji mesec. Nekaj glumčev slove-čoga dunajskega „Stadtheatra" pride sem ne koliko večerov prevajat igrokaze. PoMltaiio« Lansko leto Se le kupil sem \ < elj.ih premoženje in zemlji&fe, kar ga k hiši 8t. 7 pripada. Ili.šo (n ; .p. i« 1; 11 > k :i poslopja zavaroval bil sein prer pri vzajemno zavarovalnej banki „Klaviji". Korist tam zavoda pokazala se mi je pa sedaj v polne) meri. Dna 1. t. ni. nastal bil je v bližini mojih poslopij ogenj*, ker nij bilo ljudij dom«, ra/.siril Itil ne jo v tekn dobre četrt ure tudi v Ljubljani. Uže tri leta prodajal sem iz svoje glavne zaloge v Inomoalu mnogo šivalnih strojev po Kranjskem in so bili kupovalci z njimi prav zadovoljni. Usojam se zatorej p. n. občinstvu naznanjati, da sem počenši z dnem 7. junija t. 1. v Ljubljani otvoril zalogo šivalnih strojev. X Dobivajo se pri meni Šivalni h t roj i vseli NlNteuiov ter po- j Jsumezui njih deli, Aivanke in cvirti, vse po piav nizkih cenah. » Šivalni stroji oddajejo sc tudi proti plačilu ua obroke, ♦ £ in sicer ali po I «l«i. ua meNec ali po 1 j;l«l. na t«'«leu. J ♦ Za mnoga naročila se priporoča j ♦ Josip «Jax, 5 X (335—3) g-leca.a.llšlce ■alice št. S. i ♦ ♦ Ces. kralj, izklj. priv. Wilhelmov tekoči zeliški sedativ 44 8 O O Franc Willielma, lekarja v Neunkirchenu, jedino, katero je visok c. kr. zdravstveni urad preiskal in potem od-ličilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izključivim privilegijem. To sredstvo je priredek, kateri, ako se z njim namaže, čini pomirovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, živčnih boleznih, telesnej slabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečine v mišicah, zoper bolečine na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po ušesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem) zoper zbadanje ob straneh, nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bučica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek in zavoj 20 kr. posćbe. Prodaje tudi: (v0—9) V LJubljani: Peter Lasanik. V Brodu Eug. Schrepel, lekar. V Gradci J. Purgleitner, lekar. Weud. Trnkoczy, lekar. V Zagreba Sig. Mitlb ach, lekar. Izdatelj in urtMinik Makso Armić Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 5Y