Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 4<) Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul.t>/UI Ćek. račun: Ljub* 1 j a na št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pruga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telofon 2992 loto!-' nočna' ^2996. ^299^ "i n' 2050 H ПебеЦвкО РЛ7О0О »11и31Г1ГаП1 Slovenec« ^јЛ^Л^аЖ „Anschluss" Avstrijska revija >Der Anschluss«; objavlja v Sadn'ji številki poročilo o letnem občnem zboru Av.-vtro-nem&ke ljudske zveze. Zborovanja, katerega je vodil poslanec Buresch, kandidat za zveznega kanclerja v Avstriji, so se poleg vodilnih avstrijskih politikov udeležili tudi zelo vidni znstopniki nemške vlade in nemških političnih strank. Na tem zanimivem zborovanju so vsi ti gospodje zaporedoma poudarjali neprecenljive dobrine, ki bi za celo Evropo na splošno in za bodočnost nemškega naroda še posebej nastale iz koučnovekavne združitve obeh nemških republik v eno državo. Nova tvorba bi si najbrž ne pridjala več naslova »Svete države nemškega naroda«, a kdo ve, če bi se branila prevzeti tradicionalne težnje nemštva, ki je narod gospodov in kateremu zato gre tudi privilegirano mesto med narodi sveta. Ta občni zbor moramo vzeti resno, ker sicer res ni mogoče razumeti, kaj sta tam delala bivši zvezna predsednik Hainisoh in nemški poslanik grof Lerchenfeld. Ravno zato je pa tudi naša pravica in naša dolžnost, da zasledujemo stremljenja, tm bi utegnila bistveno spremeniti političi.o ravnotežje med evropskimi naTodi. Uvodoma bodi povedano, da nam ije uganka, zakaj avstrijski narod tako siti v odvisnost. Narodna neodvisnost, politična in kulturna samobitnost bo v naših očeh vedno bile najvišje zemeljske dobrine, za katere je vsak narod, ki je tega imena vreden, zastavil vse svoje ambicije. Pri Avstrijcih vlada očividno druga miselnost, ki dobrino narodne neodvisnosti podreja raznim dejanskim ali umišljenim ugodnostim. Ali pa je ta aa nas nerazumljivi pojav ietoveten s pomanjkanjem energije. Nekateri so že trdili, da so avstrijski Nemci v stari monarhiji živeli od žuljev drugih. Njih sodobna dirka pod zaščitno okrilje Nemčije bi potem tak em bila le izraz nezmožnosti za samostojno delo in za samostojno pridobivanje življenjskega kruha. Toda vse to so razmotrivanja, na katera ne bomo dajali odgovora mi. V zadevi tako zvanega >Anschluesa* lahko beremo najrazličnejše dokaze, s katerimi hočejo politiki in od njih odvisen tisk na lep način prepričati ljubeznive Avstrijce, da je zanje najboljše, če ostanejo pri tem, kar imajo. Za slučaj pa, da bi bili neposlušni, napovedujejo razne katastrofe v srednji Evropi, vojne konflikte, ki bi se raztegnili na celo Evropo, usodepolne nesporazume med nemškim in italijanskim pohodom proti vzhodu, ogrožanje male antante, intronizacijo nemštva v Evropi io še razne druge kalamitete. Ta dokaz resnice, četudi bi moral vsakega prepričati, je pomanjkljiv v toliko, ker se izogne vprašanju, če imata Avstrija in Nemčija pravico, da stvorita, ako tako želita, eno skupno državno enoto in če obstojajo sredstva, s katerimi bi se Evropa mogla uspešno braniti proti zlim posledicam take združitve. Kar tiče prvega vprašanja, smo mnenja, da iz stališča naravnega prava, torej krščanske etike, ni mogoče zagovarjati trditve, da bi bil »Aoecliluset nemoralen. Mednarodnopravno se je Avstrija zavezala, da bo ostala samostojna. Toda ta obveznost se lahko potoni mednarodnih pogodb ukine, možnost, katero predvideva saiutgeruiainski mir. To je čisto načelna rešitev načelnega vprašanja, pred katero mora umolkniti vsaka politična aritmetika. Sicer je pa treba tudi v tej zvezi poudariti, da ee kraljevina JugosJaviju »Anachlussat, vsaj v kolikor se nas tiče in naše bodočnosti, ne Dojimo v tisti meri, kot se pogostokrat govori iu piše. Zato je za nas manj težavno, odkrito povedali, kaj mii načelno mislimo o tej možnosti. Odgovoriti na drugo vprašanje je bolj deli-katno. Co razpolaga Evropa s sredstvi, da bi onemogočila zle posledice avstro-nemske združitve? Ta sredstva so lahko dvoje vrst, moralua ui pa fizična. Na moralnih sredstvih se je Evropa izJia-lala revno. Avtoriteta Društva narodov ooetoja v toliko, kolikor i|0 narodi prostovoljno priznajo, mednarodna arbitraža pa je tudi šele v začetnem razvoju in še ni imela prilike pokazati, kako bo delovala v slučaju da izbruhnejo velika mednarodna uasprotslva. Mi smo prepričani, da bi eno in drugo odpovedalo, če bi en narod s 75 milijoni ljudi, kar Ui predstavljala Velika Nemčija, hotel brezobzirno zanesti svoj imperializem preko meja med sosedne eiabejše države. Kl(jub veliki vrednosti moralnih sredstev, katera bomo morali krepiti in poninože-vati, moramo priznati, da ohranijo svojo vrednost ta enkrat vsaj samo fizična sredstva. V tej smeri torej se bo morala gubati evropska politika. £ tem seveda ne mislimo na nikako oboroževanje, ampak samo na potrebo politične in gosjio-darake organizacije, ki bo v stanju v kali zadušiti vsako aasjlje, ki bi grozilo od strani velenemške države. Poleg tega je pu neobhodno potrebno, da ie takoj spočetka zahtevajo gotove garancije. Evropske države bodo morale privoliti v združitev. Za svoje dovoljenje naj stavijo gotove cene. Zakaj »e že davno ni povedalo pristašem Anechlussa, da bi se Jugoslavija in Češkoslovaška nič ne prolivile njih srčni želji proti gotovini korekturam državnih meja? Mi bi dobili narodne meje proti severu, naši lavemiki proti jugu, burgenlandski Hrvatje bi tvorili narodno vest, kot se je že govorilo na mirovni konferenci Strašilo »Anschluesa« bi izginilo. Ena sama taka jasna beseda, povedana na merodajueui mestu, bi »Anschluesut odvzela mnogo romantike, poleg tega pa to velevažoo vprašanje postavila na trda tla dejanske resnice. Dunajska vremenska napoved. Dosedanje »rente se ne bo mnogo spremenil«*. Resnica o< moskovskem procesu Koga imenuje Stalin škpdljivce Rusije — „Po str eliti se jih mora kot pse" — Celi proces krvava gledališka predstava za pomirjenje mas Kovno, 28. nov. Tedne že razširja krvoločna GPU, ali sovjetska politična policija, najstrašnejše vesti o Številnih >sovjetom škodljivih< organizacijah, ki so se haje razpredle po vsej Rusiji in delajo z vso vnemo za strmoglavljenje sovjetskega režima. Sovjetski listi, ki j>rihajajo v sosedne države in moskovski radio sta polna fantastičnih poročil q delovanju teh organizacij in o ukrepih sovjetske vlade za lastno samoobrambo. Topot so nezadovoljne ljudske mase v Rusiji zahtevale novi hžrtev in krvolok Stalin jih je šel iskat med znanstvenike na gospodarskem polju. Prejšnja leta so sovjoti segli po inteligenci, topot bodo zakrili svojo krivdo v krvi voditeljev industrije in inženerjev. Morda se nobeden stan ni stavil s tako tiho resignacijo na razpolago sovjetskemu režimu, kot ravno učenjaki na vseh poljih in osobito na gospodarskem polju. Pred par meseci je sovjetska vlada z velikim pompom na/nanila svetu, da bo v petih letih preobrazila rusko gospodarstvo tako, da bo ogrožalo vse kapitalistične države. Nato je sledil napad na evropske trge s prisilnim izvažanjem lesa in žita. Tudi to ni uspelo. Sedaj uvidevajo sovjelski veljaki, da njihov načrt propada in da vse njihove iluzije razpadajo v nič, zato pa morajo najti ljudi, katerim bodo naprtili odgovornost in po katerih bo v pomirjenje ljudskega nezadovoljstva padla teža njihove upravičene jeze. OGPU je aretirala po vsej sovjetski Rusiji ne-broj industrijskih ravnateljev in inženerjev, katerim je podtaknila očitek, da so delovali za inozemske države, da so nameravali organizirali revolucijo s pomočjo angleških in francoskih politikov ter da so nalašč sabotirali ali onemogočiti razmah sovjet- ske industrije. Med aretiranoi najdemo svetovno Imena znanstvenikov, ki so kljub največjim ostali na domači zemlji, da koristijo tlače-.i..jiiu narodu. Med njimi najdemo inženerje, ki so prevzeli sovjetsko industrijo, ko je bila v kaotičnem položaju, ter jo dvignili do one stopinje, na kateri se danes nahaja. Za preganjanje teh nesebičnih ljudi, ki niso nikdar pripadali kakšni politični skupini, so sovjeti iznašli posebno revolucijonarno organizacijo, katero so sedaj postavili pred sodišče in katero bodo sodili med krikom in vikom lažnjivih obtožb. V sovjetski Rusiji so razmere postale neznosne. Nikdo ne zauj>a nikomur več. Drug drugega liadzi-rujejo in vsak je napram vsakemu v vedni defen-zivi. Ljudje, ki so danes uživali zaupanje najvišjih veljakov, so jutri strmoglavi jeni in njih imena v zasineh ljudskih mas. Rykov, Sircov, predsednik sovjetske banke Bruhanov, predsednik najvišjega gospodarskega sveta Pjatakov, vsi so zaporedoma padli kot žrtve medsebojnega slrahu in brezobzirnih intrig. Z njimi vred bodo šli obtoženci v sedanjem laži-procesu. Nekdo mora nositi krivdo. Ljudstvo naj dobi v novih osebnostih, še bolj brezobzirnih, zojiet nove upe na boljše čase. Zopet se bo govorilo o petletnem načrtu, dokler novi neuspehi ne bodo zahtevali novih krivcev in novih žrtev. Kako dolgo še? Produkcija žita stoii daleč za zaželjenimi številkami ton, la mpa, kjer je vlada rekvirirala dosti žita za inozemski dumping, pa odpovedo prometna sredstva. Stalin navdušuje v|>adajoč pogum In vihti maščevalno roko nad obupajočimi. Se malo krvi, če je treba, še žrtev, če so potrebne. Kako dolgo bo Pogreb Velje Vukičeviča Belgrad. 28. nov. 1. Kljub izrecni želji pokojnega Vukičeviča in njegove rodbine, da naj bi bil pogreb skromen in tih. se je danes ob devetih pred pokojnikovim stanovanjem zbralo veliko število ljudi, in med njimi odlični zastopniki javnega življenja, številni bivši ministri in posamezniki bivših strank. Pogreb se je izvršil popolnoma tiho in skromno in te nemo spoštovanje številnih udeležencev je pričalo, kako velika je bila pokojnikova priljubljenost v vseh krogih in slojih ter delih naše države. Med drugim je bilo na pokojnikovem pogrebu opaziti: Bivša ministrska predsednika dr. Antona Korošca in Ljubo Davidovioa, bivše ministre Mišo Trifunoviča. Bogoljuba Kujund-žiča, Milana Grola, dr. Mijoviča, dr. Kojiča, dr. Behmena, dr. Kumanudija, dr. Ninka Perica in številne druge. Predvsem so bili zastopani številni bivši narodni poslanci iz Vojvodine, Bosne in Hercegovine. Od Slovencev so se udeležili sprevoda bivši predsednik vlade dr. Anton Korošec, bivši minister dr. Andrej Gosar, bivši poslanec Frane Smodej, bivši veliki župan dr. Vilko Baltič in drugi. Sprevod je krenil naravnost od hiše žalosti na pokopališče, kamor so vsi do odprtega groba spremili pokojnikovo truplo, da s tem izrazijo svoje simpatije velikemu prvaku bivše radikalne stranke, velikemu prijatelju skupne Jugoslavije in velikemu prijatelju sporazuma med Srbi. Hrvati in Slovenci. Vsepovsod, koder se je premikal sprevod, so stale velike vrste prebivalstva. Sprevod se je izvršil na tih in skromen način, brez vencev in brez govorov. V tem nemem žalovanju pa se je čutilo, kako težko je zadela prerana smrt Velje Vukičeviča vse, ki so ga poznali, vsi, ki so z njim sodelovali in gradili našo državo. Preosnova železniškega prometa Na nekaterih progah se uvedejo motorna vozila Belgrad. 28. nov. 1. Novo imenovani pomočnik železniškega ministrstva Senjanovič je dal daljšo izjavo o stanju nnašega prometa, v kateri med drugim pravi, da je železniški promet danes po splošnem priznanju urejen tako, v pogledu točnosti, rednosti, varnosti pri potniškem prometu, kakor tudi v pogledu hitrega in promptnega blagovnega prometa. Sedaj se razmišlja o večji ekonomski in racionalnnejši eksploataciji komunikacij. Železniška uprava stremi za tem, da se na lokalnih progah težki vlaki odpravijo in je zato naročita deset novih motornih vozov. Na ta način misli preprečiti konkurenco avtobusov v raznih centrih. V zvezi s tem namerava uvesti posebne avtobusne proge, kjer ni železniških zvez. Dalje namerava povečati število vagonov 111. razreda, povečati hitrost potniških vlakov. Zlasti se namerava, da bi brzovlaki vozili s hitrostjo 80 km na uro. s čemer bi se proga Zagreb-Belgrad skrajšala na TA ure. V politični zagati Dosedaj še nobe lega izhoda v Avstriji Dunaj, 28. nov. kk. Pogajanja krščanskih so-cialisiov s Schobrovim blokom so zadela na nove težkoče, tako da dr. Schober zopet grozi, da bo povzročil j>adec kabineta s predlogom nezaupnice, če Vaugoinov kabinet ne objavi svojega odstopa do prihodnjega torka. Posebno zahteva Heimvvehr zase notranje ministrstvo, kateremu se dr. Schober noče odreči pod nobenim pogojem. Voditelj štajerskega Heimwehra dr. Pfriemer je v nekem govoru v Gradcu zopet zagrozil z diklaluro, ker okorni parlamentarni aparat ovira vlado, da bi prstopala proti marksizmu do konca. V Linzu je izjavil socialistični župan Gruber v občinskem svetu glede zaplenje-ndfa orožja republikanskega Schutzbunda: .Orožje ne bomo uporabljali za nič drugega kakor za varstvo republikeU Cilj dr. Schobra kot notranjega ministra bi bila očividno temeljila razorožitev, in sicer na obeh straneh, torej tudi pri Heimvvchru. Tudi zalo se desno krilo krščanskih socialistov in lieimvvehrovski blok branita spremembe k ur/,a. Kljub lomu pa je smatrati, da bo dr. Seipel popustil in da bo do ponedeljka zvečer omog.ičil sestavo zmerne vlade Slabi izgledi za carinsko premirje Ženeva. 28. nov. kk. Konferenca za carinsko premirje je danes opoldne končala svoje novem-bersko zasedanje. Predsednik folijo je v sklepnem govoru naglasil, da kljub optimizmu konferenca ni dosegla pozitivnih uspehov radi globokega nezaupanja pri večini delegacij. Še največ pozitivnega se je doseglo v vprašanju agrarnih držav, pa tudi tu največji optimist ne more trditi, da bi bil re- Jugoslovanski večer v Parizu Pariz, 28. nov. AA. Snoči se je vršil v Boulo-gne sur Seine blizu Pariza jugoslovanski večer. Večeru je prisostvoval svetnik poslaništva Cincar -Markovič, jugoslovanski vojaiki ataše v Parizu polkovnik Predič in šel jugoslovanskega prosvetnega oddelka v Parizu Arnautovič. Jugoslovanskemu večeru je prisostvovalo tfkoli 1.500 oseb. G. Arnautovič je imel predavanje o borbi jugoslovanskega naroda za svobodo in edinstvo. Po predavanju se 1 je vršil koncert, na katerem so sodelovali jugoslo-1 vanski in francoski umetniki. še trajala ta tragedija? Čim bolj kričeče bodo krivice, tembolj bo rastlo nezadovoljstvo, dokler da nekega dne ljudska nevolja ne bo obračunala s Stalinom, ki ga imenuje že :> pobesnelega pustolovca'. V tej luči torej berite vsa poročila, ki vam prihajajo po listih in po agencijah. Moskovski' proces jo farsa, le žal, da bo leklo zopet mnogo nedolžne krvi. Pariz, 28. nov. fr. Zunanje ministrstvo razglaša, da Poincare, bivši predsednik republike, in Briand, zunanji minister, odločno zanikujeta vse trditve profesorja Ramzina na procesu proti gospodarskim škodljivcem sovjetov. Vsa njegova izjioved je izmišljena in brez podlage. London, 28. nov. os. Angleško javno mnenje ne polaga nikake vrednosti na fantastične trditve, ki so slišijo na moskovskem procesu proti aktivnim angleškim politikom. Kaj pripoveduje očividec London, 28. nov. kk. V Daily TelegraphiK opisuje neki angleški inžener, ki se je vrnil domov po sedemmesečnem bivanju v Rusiji, da je bil posebna priča raznih vslaj ruskili čet in sjiopadov mod četami in kmeti. Nazadnje je bil 11. novembra v Moskvi priča boja med dvema bataljonoma vojaštva in tajno policijo, v katerem bo tajni policisti ustrelili nad tisoč vojakov. Ostanek pa je bil poslan v Sibirijo. Vojaki so stali tajni policiji nasproti večinoma brez orožja. Dne 15. novembra je prišlo do nemirov zaradi pomanjkanja živil in je inžener slišal popoldne streljanje iz svojega bolela, zvečer pa, ko je šel s svojim ameriškim prijateljem v opero, je videl dolge vrste mrtvih trupel na nekem trgu. zultat zadovoliiv. Delegati pa naj sedaj doma storijo. kar jo potrebno, da se uveljavi že davno gotovo spoznanje: da je mogoče izbrati samo dvoje, lo je vrniti se k večji svobodi v carinski politiki in odpraviti carinske tarife, ali pa morajo vse države preiti k zaščitni carini, nakan- bi sledila gospodarska vojna vseh proti vsem 7. vsemi uničujočimi, inoraličniini in gospodarskimi posledicami. Konferenca avstrijskih škofov Dunajj, 28. nov. kk. Na Dunaju je tri dni trajala konferenca avstrijskih škofov pod predsedstvom kardinala, nadškofa dr. Piffla. Razjiravljali so o praznikih in sklenili, poslati na pristojna mesta zahtevo, da se izvede preuredba praznikov na način, ki bo zadovoljil katoličane. Razen lega so govorili tiKli o notranjecerkvenih vprašanjih, tako o sestavi novega avstrijskega katekizma in o vprašanju zgodnjega sv. obhajila za otroke. V tem oziru so bili sprejeli važni sklepi Napredovanja in prestave (Proiesorji.) Belgrad, 28. nov. 1, S kraljevini ukazom so na piedlog prosvetnega ministra napredovali v 4. a I.: Peter Prosen, prof. na realni gimnaziji v Novem mestu, Ivan Ferjan, prof. na učitel išču v Ljubljani, dr. Matko Heric, prof. na realki v Mariboru in Andrej Prebil, prof. na I. gimn. v Ljubljani. V 4. 1.: Marija Wolf, prof. na ženski gimnaziji v Zagrebu. V 1. II.: Franc Trošt, učitelj spretnosti na II. realni gimn. v Ljubljani. V 2. II.: Josip Čop, učitelj spretnosti na I. gim. i Ljubljani. V 4. I.: dr. Janko Kotnik, prof. v Ljubljani. V 6. L: Alojz Žitnik v L ubLjani. V 8. I.: Četina Franc, suplent n.a realni gimn. v Novem Mestu, Bačar Ralael, prc{. na realni gimn. v Novem Mestu, Ivan Mlinar, prof. na realni gimn. v Celju, dr. Ivan Vrečar, prof. na I. drž. gimn. v Ljubljani. Po službeni potrebi so premeščeni: Neimarović Ante, prof. iz Celja v Vara/.din, Vedral Ljudmila iz Novega Mesta na drž. učiteljišče v Ljubljani, Glo-bočnik Olaf, suplent na II. drž. gimn. v Ljubljani, na I. drž. gimn. v Ljubljani. Postavljeni so: dr. Josip Vrlovec za honorarnega nastavljenca za higijeno na gimnaziji v Mariboru, llija Hadžič za tajnika II. moške gimnazije v Belgradu. V personalni odsek prosv. ministrstva je imenovan dosedanji referent pri bančni upravi nadzornik I. Merljak, Učilcljstvo. Napredovali so iz 5. v 4. II. tile učitelji: Čer-nelc Božidar, Radovan Cvetko, Verber Neža, Miil-ler-Prelog Ceciilja, Krump Anton, Aleksič Filo-mena, Jančar Kristina, Strehovcc Pavlina, Tratar Josip, Raih Matilda, Turnšek Silva, Benedik Stana, Ostre Maiija, Vilhar Miroslav, Ferenčak Marija. Iz 4. v 3. II: Senčar Milica, Pirnik Maks, Vokač Ivan, Volk Cecilija, Preme Irena, Kanapič Janko, Rozman Franc, Čampa Angela, Seme Marija, 1 Zaje Franja, Rupnik Josip, Jarc Vera Fakin Franjo. Iz 4. v 3. III.: Avbel Ivan. Za začasne učitelje so na novo nastavljeni: Znidcršič Anzelina v Naklem, okr. Kranj, Štefe Ivan j v Sovode-n okr. Kranj, Belgrad, 28. nov. I. Premeščeni so: pisarniški oficijal Stanovšek Fortunat od okrož. sodišča v i La&kem na okr. sodišče v Konjicah, Okv-šič Ivan za pisarniškega oficijala v Marenbergu, za kanclista i pri okr. sodišču v Laškem Bernard Zupane, V Zagreb pride 130.000 kmetov Zagreb, 28. nov. AA. Jutrišnji Selački glas* poroča, da se je do zdaj prijavilo za veliko kmečko zborovanje v Zagrebu 8. dec. 105.305 udeležence«. Ker niso vračunjani v to število udeleženci iz Le greba, okolice Zagreba in sreza Sombora, se lahlm reče, da bo prisostvovalo zborovanju ekoli 130.00P oseb. To bo najbolj obiskano zborovanje od ujedl-n.jenja pa do danes in se radi tega lahko imenuj« zgodovinsko. Sodelovali bodo vsi kraji naše države. Zborovanje bodo poselili bratje Slovenci in bratje Srbi iz Šumadije in ostale Srbije. Prišlo bo okoli 200 najboljših srbskih gospodarjev, ki jih jc pozval Karlo Kovačevič. Kakor je bilo žc javlieno, se bo vršilo zborovanje na Jelačlčevem trgu, ki bo po trditvah nekaterih mnogo premajhen. Ustavljen bo za časa zborovanja promtu di Trieele, priobčil je »hvljši dapi*. nvojoga bolgarskega poročevalca, v katerem opisuje velikaneko navdušenje, ki vlada po oeli Bolgariji za Mussolmijevo politiko revizij niirovnih pogodb. Tržaški lisi ugotavlja, da pomeni bolgarski pristanek na italijanske politične smernice mogočno ojačitev italijanskega prestiža na talkami. Sofija. 27. nov. or. Tukajšnja 'Narodni Pruva< se peča z odnosi med Francijo in Italijo ter kon-statir«. da je revizija mirovnih pogodb postala del evropske politike in da ne bo mogoče več ustaviti vel ogrtrčonja, ki gre preko vso užaljene Kvroi>e. »Mirv. kojega lastnik jc zunanji minister Ru-rov. pite, da je Bolgarija hvaležna Italiji zato, ker se je upala postaviti jasno zahtevo za revizijo krivičnih mirovnih pogodb. Franciji se ne bo jiosre-filo. niti z evropsko federacijo, niti z oboroževanjem svojih zaveznic, preprečiti, da pride pravica rekoraoili svoje proračune (za 7 milijard v 7 letih). Kljub temu Mosconi ni smatral za potrebno, da bi se uvedla v teh zavodih direktna državna kontrola, ker so privatnega značaja, dočim so poslanci zahtevali, da sc mora tudi z« te zavede vrniti kontrola bilanc v parlamentu. Dalje jo finančni minister Mosconi navajal glede zahteve, da se morajo tudi davčna bremena urediti po razmerju 1 : 4, da se to razmerje, ki velja sicer za živila, ne more dovoliti. Tudi smatra, da bi bil nov način obdavčenja, s katerim bi davčna oblast učinkoviteje zagrabila kapital in oim- Bel^rad. 28. nov. AA. V imenu ožjega med-zborničnegu odbora za vprašanje skupnega dnvka I na poslovni promet je dala centrala industrijskih I korporacij vsem zbornicam in organizacijam, ki so tam zastopane, to-le pojasnilo: Na državni konferenci, ki se je vršila od 14. do 21. novembra v Belgradu v svrho pripravo niaterijata za uvedbo skupnega davka na poslovni promet, se je razpravljalo o teh-le skupinah: 1—49 o zemljiških pridelkih. 50—90 o živiuskih proizvodih, 103—108 o industrijskih proizvodih. 273—369 o rastlinskih in perutninskih proizvodih in njihovih izdelkih. Glede mnogih predmetov je prišlo do konkretnih sklepov, manjši del meterijala in predmetov pa je biio treba odložiti. Izkustva na državni konferenci so pokazala, da je nemogoče pripraviti ves materijul za vse skujnne v tako kratkem času, da bi stopi zakon o skupnem davku na jjoslovni promet v življenje že 1. januarja 1931. Po drugi strani se je ugotovilo, da ne bi bilo primerno in združeno z neprilikami, če bi skupni davek na poslovni promet stopil v veljavo samo zn posamezne skupine in predmete, drugi j>a da bi lel\e lesn'h industri'cev Belgrad, 28. nov. AA. Zveza industrijcev in frgovcev z gozdnimi proizvodi kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je ]>oslaIa vlogo predsedniku ministrskega sveta zastran odredb agrarne reforme za gozdne potrebe V vlogi zveza prosi predsednika, naj deluje na to, da se vse uredbe v zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev, odnosno o gozdovin in gozdnih zemljiščih ukinejo. Belgrad, 28. nov. AA. Zveza industrijcev in trgovcev z gozdnimi proizvodi kraljevine Jugoslavije je izročila v imenu gozdnih podjetij v državi vlogo ministru za gozdove in rudnike proti načinu izvajanja dolgoročnih gozdnih pogodb. Vloga omenja gozdarsko krizo v državi in predloge, kako bi se ublažila. Glede na to vlogo bo minister za gozdove in rudnike sklical v najkrajšem času anketo. Žrtve japonskega potresa Pariz, 28. nov. AA. Po zadnjih uradnih podatkih je o priliki potresa na Japonskem našlo sjnrt 259 oseb, ranjenih pa je bilo 351 oseb. Popolnoma porušenih hiš je 5.650, poškodovanih pa 2.353. Škoda, ki jo je povzročil potres komunikacijam, se ceni na 20 milijonov yenov, italijanska pomoč Rim, 28. nov. AA. Italijanska vlada jc )xxla. rila albanskim oblaslvom 2000 šotorov in 25X00 lir za ponesrečence, ki so postali žrtve zadnjih potresov. Ubit misijonski nadškof Šangaj, 28. nov. AA. Tu potrjujejo, da so kitajski komunistični razbojniki ubili' italijanskega palra Soggija. Hmelj Žalec, 28. nov. kk. Danes se je pojavilo večje povpraševanje posebno po srednjih vrstah hmelja po zelo znižanih cenah. Letošnji pridelek se ie pro dajal po 350 do 550 Kč. gre ki daljne predpriprave, katerim bo kakor še vedno v orientu sledil naskok na postojanke, ki jih (ie zavzel« veaj za enkrat Italijanska diplomacija. Turško-grško-itulijunski sporazum, ki se jc podpisal dne 28. oktobra v Ankari, dobiva polagoma svojo |«ravMaio fiziognam-ijo. Sam zase nima velikega jioinena, toda kot del široko zasnovanegu zunanjepolitičnega-načrta, s katerim namerava Italija nasprotovati Franciji in jo v njenem vplivu na svetovno politiko oslabiti in ponižati, je ankarelsi pakt usodepolne važnosti. »Džuniliurrvel- prinaša danes iapod peresa Mu-h areni a Fejsis zelo zanimiv uvodnik o rtv« 1 i tel i meid Franc.ijjo in Italijo. Nesoglasij je sicer veliko, piše član kar, toda najbolj koncentrirana so ravno na Riilkanu. Francija in Italija slu v tem pogledu nasledili Avstriji in Rusiji, ki sta pred vojno bili v stalnih konfliktih rudi premoči na Balkanu. Član-kar trdi. da so italo-francoski konflikt ne bo izvo-jevul na Balkanu, ampak v Afriki, vendar si pn obo državi prizadevata, da si svoje postojanke nu Balkanu utrdita. Zato se je itali a trudila, da bi potegnila v svoj delokrog tudi Madžarsko in Bolgarijo in, čo bi bilo mogoče, iztrgala Roiluinijo iz male .antante. Na vsako potezo, tako končuje l.ist, ki jo napravi Francija, mino odgovori Italija f pro I i potezo. lila veljavni davek za Irošarimi, vsaj zaenkrat neizvedljiv. Vse te točke so današnji večerni lisli vljudno, toda odločno odklonili. »Lavoro fascisla*. smatra zahtevo ministru, da se mora razmerje 1:4 prilagoditi vsem nabavnim stroškom za neizvedljivo, ker ni mogoče vladati s tako mehanično formulo. Isti li«t ie mnenia, da po današnjem davčnem sistemu ostane nezadavčenega preveč tekočega kapitala, in obžaluje, da je minister odklonil vsak predlog reforme. Slično se iznavljajo tudi drugi listi. Ta sklenjena fronta proti fašističnemu ministru je kot prvi pojav v fašističnem režimu vsekakor zanimiva in jahko postane za nadaljn o usodo Mosconija tem odločilnejša, čim bolj se bo videlo, da je inspirlran. Med tem pa se vodi dalje boi za znižanje žHTenj-skih potrebščin. Sedaj so skleniil tudi voditelji industrij, d abodo znižali delež dobička upravnih svetnikov za 25?o. Državna oblast priporoča sploi-r.o varčevanje in svari pred takozvanim fortizinom. Zaenkrat pa skoro še ni opaziti, da bi se bile cene res občutno znižale. Privatni trgovci uveljavljajo zase, da prilagoditev cen za življeti ske potrebščine na lormulo 1:4 ni mogoča, ker znaša obdavčenje zaenkrat še mnogokratn! te formule. Posebno poljedelstvo pa izjavlja, da že sedaj dela brez vsake koristi in da bi bi pri nadaljnjem znižanju izročeno poginu. oslali pod starim davkom. Zato je ožji odbor sporazumno l zbornicami in organizacijami, katerih zastopniki sodelujejo pri tem delu. zaprosil finančnega ministra, naj stopi v veljavo vsa tarifa tega zakona, odnosno da prva tarifa tega zakona, iio stopi v veljavo, obse za vsaj vse važnejše predmete, v kolikor bi se mislilo, da se naj v obče prt njih uporabi skupni davek na poslovni promet. Zato je predana prošnja finančnemu ministru, naj stopi zakon v veljavo šele 1. aprila 1981. V svrho poenostavitve in |K>spe5itve .priprav za izdelavo tega zakona jo sklenjeno, da se bodo predmeti in skupine, ki niso prisil v razpravo v konferenci, razpravljali pismeno med gospodarskimi organizacijami. Državna konferenca naj bi se zdaj ne sestajala drugače kakor v nujni potrebi, če bi se pismenim potom predmeti ne mogli pre-debatirati in sprejeti sklepi. V začetku januarja bo državna konferenca v Zagrebu, kjer se bodo prodebatirale te-le skupine: kože, les, železo iu drugo kovine in njihovi izdelki. Do začetka januarja bodo zbornice in organizacije ugotovile de-iinitivne podatke za te predmete in skupine glede na skuj>ni davek na poslovni promet. Belgrafcke vesti Belgrad, 28. nov. m. Te dni se vodijo pogajanja finančnih kapacitet v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani za ustanovitev velike družbe za zgraditev javnih akladši v celi državi. Belgrad, 28. nov. m. Zagrebške zbornice so poslale ministru za socialno politiko vlogo, v kateri prosijo, da se dosedanja bremena za zavarovanje ne zvišajo. Belgrad, 28. nov m. Vprašanje zgraditve mostu pri Ruščuku je odstavljeno z dnevnega redn. Pač ]>a je definitivno urejeno vprašanje, da se zgradi most pri Brzi llalanki. Belgrad, 28. nov. m. Jugoslovansko-bolgarska mešana komisija, ki jo v Sofiji razpravljala o vprašanjih dvolastništva, je končala svoje delo. Naša delegacija se je vrnila v Belgnid. Komisija se prihodnjo ieto jmnovno sestane in bo uredila vprašanja, za katera se sporazum še ni dosegel. Belgrad. 28. nov. m. 30. novembra bo v Belgradu zborovanje zastopnikov bank. Podrobnosti o umoru KHajea v Kosezah Dodalno k našemu poročilu na četrti strani o umoru Kitajca v Kosezah navajamo že tele podrobnosti: Truplo v vodi, v pontkovahiiei, so našli prav za prav olroci, ki so se tam okoli igrali. Vrečo v vodi so ojiazili že v četrtek, mislili pa so, da so v njej mačke ali druga mrhovina. Včeraj popoldne pa so otroci z dolgim drogom drezali v vrečo in jo jirevračali. Tako so opazili človeške noge. Prestrašeni so se otroci r a zbežal i in hiteli obvestit starejše o človeških nogah v vodi. Policija je bila snoči ves večer na delu, da bi ugoloviln identiteto umorjenca. Poiskala je ludi nekaj kitajskih krošnjarjev, atanujočih v Ljubljani in jim naročilo, naj se zglase danes, v sobolo, pri policijski upravi. Policija bo ie Kiiajce odvedla v Dravlje. Računa namreč s tem, da bo kdo od teh spoznal umorjenega Kitajca. Ni ludi izključeno, da , Je nad Kitajcem izvršil roparski uuiw kakšen d«-1 mač zločinec. Otvoritev modernizirane mestne klavnice v Celju Celja, 29. nov. Priprave ta gradn,o orve me« stne klavnice v Celju na sedanjem mestu so se prU čete v letu 1897 na takratnem Se okol škem ozemlju Gradnja po načrtu mestnega sUvhnega urada je bila razpisana v okt. 1897 na podlagi sklepa o/bč. sveta. Stavbna dela so se izvršila pred 1. 1899 in sicer »trojne dobave je dobavila tvrdka lira n d in LhullHer v Brnu, tri se je sedaj združila v Prvo brn-sko strojno tovarniško družbo. Naprava je začela obratovati leta 1898 in je bila za ledanijo tehniko najmodernejša. Obrat so je vršil na parni pogon. Hlajenje mesa pa s pomočjo žvep.enostne kisline. V teku 30 let je postala naprava vedno boli nezadostna, deloma radi obrabe, deloma radi premajhne kapacitete za vedno bolj naraščajoč razvoj mesta. Strojne naprave so se vsako leto podaljševale in povečevale. Kljub vsemu temu j»a v zadnjih letih ni bilo več mogoče zadoščevali potrebam. Posledice, ki so se pokazale na pokvarjenem mesu, so bile nevzdržne. Zlasti izolacija in hladilnica nista odgovarjali potrebam. Radi lega je občinski svel leta 1928 sklenil prepolrobno popolno obnovo in razširitev hladilnice in izdelovalnice za led. Obnova s« je pričela v jeseni leta 1929 in je bila v letu 1930 končana. Strojnica in kotlarna sta se preuredili v hladilnico, Zu strojnico, skladišče, kotlnmo in novo izdelovalni co za led so se naipravili novi prizidki. Na novo se je postavila konjska klavnica ter prizidek za stranišče. Med bivšo strojnico in kotlarno se j« napravil oddelek za hladilnico zraka, v podstrešju pa rczervcar za toplo in mrzlo vodo. Strojne naprave jc dobavila prva braska strojna tovarniška družba ter kompresorje, ki zmorejo »to 80.000 kalorij, dalje hladilnico zraka, nasoljeval-nico, hladilnico za konjsko meso. Hladilna naprava proizvaja 275 kg ledu na ttro. Pogon je električen z električnim mototjem 60 kw. Klavnica ima lasten transformator za 50—70 kw. Vse električne instalacije je izvršila tvrdka Klin. Instalacijo transformatorjev iin drugih električnih naprav je izvršila mestna elektrarna. Ostala dela so izvršili celjski obrtniki. Otvoritev ene izmed namodernejših klavnic, čeprav ne v največjem obsegu se je izvršila danes ob pol 4. Pred klavnico na dvorišču so »e zbrali občinski odborniki, zastopniki mesarske obrti iz Celja in okolice. Pred več kot 50 gosti je spregovoril prvi načelnik klavniškega odseka, občinski svetnik, načelnik mesarske zadruge Frainc Rebev-šek. Omenjal ie uvidevnost občinskega sveta, ki je že leta 1928 izvolil ods»k trojice za modernizacijo t«r votiral najprej 1,500.000, pozneje pa še 200.000 dinarjev. Župan dr. Goričan je pohvalno omenil vse, ki so sodelovali pri izgradbi sedanje moderne klavnice ter slavnostno otvoril novo klavnico. Gostje »o si ogledali pod vodstvom mestnega inženerja Pri. stovška m načelnika Rebevška vse naprave. V prostorih hotela Pošta je bil mal prigrizek, pri katere-rem so se izrekle napitnice. Podnačelfiik Permozei iz Gaberja je v imenu mesarske zadruge izročii Francu Rebeviku lepo diplomo. Mestna klavnica celjska predstavlja danes radi svojega elektrificiranega obrata eno izmed najmodernejših klavnic v Jugoslaviji. Drobne vesti Novvj-ork. 28. nov. ž. Po vseh Združenih dr žavali razsajajo silni snežni viharji, katerih žrtev je bilo nad 30 oseb. Sevilja, 28. nov. A A. Oblaslva so odkrila skri. to zalogo razstreliv, ukradenih iz vojaških ar*e-nalov. /ČE NIMAM DOBRE Ш[\ U06JTI DNEVNO SVEŽE PRA2EN0 U m rt/a B MCTCH imiiANA. vobmkov m S. Drž. razredna Eoferi?a Poročilo iz kolek (ure Ani, Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Žrebanje V. razreda, 20. kola, petnajsti dan, 27. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event, tiskovne pogreške se ne odgovarja). 200.000 Din št, 36750. 40.000 Din št. 16021, 95357. 10.000 Din št. 58024. 4.000 Din št. 16979, 22306, 39975, 52655, 87774, 98722. 2.000 Din št. 1593, 1641, 7076, 9818, 12605, 13190, 16547, 23695, 24491, 25173, 32557, 32879, 33470, 34894, 38793, 39250, 39408, 40100, 40707, 41287, 42078, 42660, 43609, 44384, 45469, 46571, 50054, 51268, 53865, 56794, 65227, 65380, 66068, 69235, 70058, 71322, 73592, 79529, 80828, 83230, 83305, 83905, 86186, 88234, 89471, 93997 , 95268, 95379, 96148, 96395, 96432, 98068, 99554, 99954. Slab dan ital. finančnega mmestra Prvi slučaj, da je fašistični poslanec doživet v parlamentu ostro krit >ko O davku na poslovni promet Pojasnilo centrale industrijskih zvez Mislimo na konec! Gospodarsko socialne slike iz delavsko-kmečkih krajev - Apel vodile!jem velepodetij Črna, 27. novembra. V časopisih čitam, drnžilo torej za ca 300%. Toliko ni zaslužil seveda en sam Človek, ampak več njih: prevozniki, mlinarji, trgovci, peki in mogoče še kak posrednik. še več kakor ti pu zasluži mesar. Žito oziroma moko je treba pripeljati po več sto kilometrov daleč, tukajšnji mesarji pa ne hodijo po živino tako daleč, temveč jo kupijo kar od tukajšnjih okoliških kmetov po 5 do 8 Din za 1 kg žive teže; za teleta plačujejo malenkost več. V klavnico gonijo razen telel skoraj izključno same krave, a zn meso pravijo, da je volovsko, in da je zato po 18 Din 1 kg. Če mesar kupi 1 kg žive leže recimo po 6 Din, meso pa prodaja i>o 18 Din. je torej pri enem samem kilogramu zaslužil ca 12 Din ali 200%. Ali ni lo preveč? Zakon pravi, da se sme zaslužiti samo 25%; na odpadke in režijske stroške pa je 175% vendarle preveč. Teletina, svinje-tina in kravje (prav za prav volovsko) meso brez kosti jo seveda dražje. Seveda je treba poudariti tudi izgube, ki jih lahko ima, če da'.e na kredit. In tega je danes mnogo. Vendar so cene vseeno pretirane. Tem sorazmerno ali nesorazmerno večje so cene tudi drugim življenjskim potrebščinam. — Tako e najbrž po vseh industrijskih krajih, najsi-bo režija večja ali manjša. Če bi delavec in nižji državni uslužbenec malo boljše zaslužil, bi se človek že zadovoljil s tem, da ne bi imel deficita. Ne gre tu za tega ali onega, ampak za ves tako zvani proletarski sloj. Le malokateri izmed teh zasluži toliko, da lahko izhaja; velika večina ostalih so pa deli na dvoje: na one, ki zaslužijo malo in premalo, in na one, ki ne zaslužijo nič, število teh se pa vedno veča. Komu gre torej najslabše? — Prvemu produ-centu (t. j. kmetu), ki za svoj celoletni in včasih tudi za večletni trud ne dobi za blago niti toliko, kolikor zahteva davkarija; konsunn ntu, ki zasluži malo in premalo, da se mora prebijati skozi mesec s kreditom in končno še z deficitom; a najslabše gre onemu, ki ne zasluži nič in zato lu
  • i-niiilii*(i ™ Kamnik, 27. novembra. V Radomljah je bilo v sredo 28. t. m. slovesno svojemu namenil izrečeno docela prezidano, zelo razširjeno šolsko poslopje. Ob 9 je bila v cerkvi sv. maša, kjer je oskrbel izredno lepo petje domači cerkveni zbor. Nato je dekan g. Rihiir v cerkvenem govoru orisal nalogo šole zlasti glede vzgoje ob sodelovanju staršev in cerkve ter oh asistenci domačega in sosednih gg. duhovnikov blagoslovil stavbo in prostore. Poleg šolske mladine in šlevilnega ljudstvn so bili navzoči tudi člani komisije za odobrilev šolske slavbe okr načelnik g. dr. Ogrin, okr. šolski nadzornik g. Lukeiit, zdravnik j dr. Pole in od banske uprave gradbeni nadsvet-nik g. Otohal, ki so izvršili ogled stavbe in izjavili, da se je slavba vsestransko posrečila, tako da je ta šola ena najlepših v vsem okraju. G. okr. načelnik je izrekel zahvalo onim, ki so se največ trudili za stavbo, predvsem domačemu županu g. Pav-Tinu, županu iz Volčjega potoka g. Pogačniku, šolskemu upravitelju g. KriStofu in celotnemu šolskemu odboru, pa ludi občanom obeh všolanih ob-tin, šolski nadzornik g. Lukežič pa je poudaril pomen izobrazbe in V7.goje za narod in državo. Stroški, ki znašajo nad 400.000 Din, so se krili deloma z obstoječim stavbenim fondom, deloma 7. banovinsko podporo in posojilom. Otrokom in so-eeščanom bo stal la dan kljub velikim žrtvam pri lidanju šole v lepem spominu. Sprehod po belgrajshem predmestju Povečana občina Molnik Motnik, 27. novembra. Z veseljem smo pozdravili uradno poročilo iz Belgrada z dne 24. t. m., da so se končno uredile meje občin v občinah Motnik in Trojane. Sosednja meja naših občin je bila zelo neprimerna. Posestniki iz Zg. Motnika, ki imajo samo 10 minut do Irga Motnik, so morali hoditi skozi trg Motnik v 8 km oddaljeno občino Sv. Jeronim. Cela kataslralna občina Zg. Molnik, katera je do sedaj pripadala pod občino Sv. Jeronim, okraj Celje, spada po novem pod župnijo in šolski okoliš Motnik. Vedno in v vseh ozirih so bili nerazdružljivo zvezani z Motnikom, samo ločila nas je politična oblast in svoj čas deželna meja. To pa je s sedanjo odredbo ministrstva vse prenehalo in nas je sdružilo v eno strnjeno celoto. Da se je ta združitev občine po dolgih petih letih, kar se je pričelo na to misliti, uredila, je zasluga župana g. K. Novaka iz Motnika, ki gleda vedno na to, da blagostanje njegovih občanov množi in da se vsaka eventelna neprilika odpravi. Gostija z ukradenim prašičem Ljutomer, 27. novembra. Ne v Ljutomeru, lam v Vogričovcih, onstran braneškega gradu, živi v Lipovčevi hiši sama zase Cimermanova — recimo — Špela. Eddnca prasca jje redila, da bi imela za sveti dan in za »žegen ob viizmk, klobaso pa še navrh. Kar za glavo se je prijela, ko je preteklo soboto zjutraj prinesla prascu zajtrk, a njega nikjer in od nikoder. Kdo mu je odprl hlev, kam je šel vasovat? Zbegana tava okoli hiše, po vratćh se napoti k sosedu. Kar v bližini hiše pa najde travo vso krvavo, zraven pa drobovje in noge svojega edinca. Tatovi so prasca ukradli, zaklali, osnažili in odnesli Kam? Žandarji morajo poiskati pravico in prasca. Preplašena, da bi ji kaplja krvi ne kanila, ko bi ji zarezal vrat, jo Špeela pripovedovala svojo nesrečo orožniku od Male nedelje. Orožniki pa poznajo poli in ljudi. Kar nepovabljen se na/poti gosp. orožnik v M. k hiši, kjer so takrat imeli gostijo. Vsega je bilo dovolj, en gost več ali manj .. Pa se je gosp. orožnik previdno oziral okoli, iz radovednosti je izgledal celo »na hišo« (podstrešje). Glej ga nol Zakaj le pri tej hiši na podstrešju prasce obešajo. Razipolovijen in osnažen, brez drobovja in nog, a Se v lastni koži je na tem podstrešju visel prasec Ciinermanove Špele iz Vogričovec. Saj Špela pozna svojega edinca. Zukljunli so gostijo, razpustili veselo družbo in se podali vsak na svoje, nekateri ne ravno prostovoljno. Saj bi Se lahko luštno bilo na gostiji. Pa, kaj hočeš? Cimermanova Špela pa ei je drugi dan z žalostnim veseljem odpeljala na dom telesne oetanke svojega edinca. Dva dni pozneje so v isti vasi, pri Novaku, na isti način ukradli lepo pitano svinjo. Niso še zvohali, na kateri gostiji bo prišla nn mizo. — Tukaj jc večkrat slišati o stičnih ponočnih gostih, ki obiskujejo svinjske hleve ln kurnike lielgrad, koncem novembra. Redkokdaj stopi noga tujca, ki pride v Bel-grad, v kako predmestje. Vsakdo se zadovolji s pogledom na visoke impozantne zgradbe s tisočerimi zabavišči in z velemestnim življenjem, ki vrvi neprestano mimo njega. Zadovoljijo ga krasne luksuzne izložbe, koder se bohoti bogastvo. Če slučajno naleli na siromaka v raztrganih cunjah, v katerih komaj kdaj zaslediš nekdanjo obliko suknje ali obnošenega fraka, si misli, da tako pač mora biti. Res je: v Belgradu je veliko bogastva, ki močno zakriva velikansko bedo in revščino tisočerih bed-nikov, ki jim je usojeno, da žive ob največjem pomanjkanju in dnevni skrbi za vsakdanji kruh, ravno v tem mestu. V dobri uri iz centra prestolnice prideš do nizkih, umazanih hiš. Niti ena izmed njih ni dvignila glave nad druge, razlikuješ jih samo po zunanji obliki, ki je kaj pestra: tu stoji nizka hiša s široko streho, ki je pokrita s korci, poleg nje čepi druga, na kaleri takoj spoznaš madžarskega gospodarja in tretja zopet je čisto južnjaška last bogvekakšnega Turka. V predmestju si. To občutiš ob slehernem koraku. Zrak je pomešan s tovarniškim dimom, ki se nizko vali |>o zamazanih ulicah. Vmes ti udarja smrad, ki prihaja iz kleti in drugih zasilnih stanovanj predmestnih prebivalcev prestolnice. Obstal sem pred telegrafskim drogom. Na njem je bil prilepljen listič, iz katerega sem komaj razbral oglas, da se v prvi hiši oddaja >stan za samca«. Napotil sem se proti hiši, ne da bi imel namena najemali lukaj svojo sobo, ampak da si ogledam podrobneje notranjost takele predmestne hiše. Skozi nizka hišna vrata sem stopil po temnem, ozkem hodniku v »avlijo« (na dvorišče). Tain se je igralo troje otrok, raztrganih in zamazanih. Poleg njih je stala starikava ženska. »Šla Iražiš?:- »Čuo sam, da se ovde oddaje stan ia samca.« ■Eto ti ga kod mene!- šel sem z. njo. Med potjo mi je pravila, da je soba lepa in snažna in da jo sami ne rabijo. Peljala me je po siopnicah navzdol. Že med potjo se mi je ustavljal korak. Stene ob straneh stopnišča so bile vlažne, da je po njih počasi polzela črna voda, ki pa nikakor ni mogla zamazati že čisto črnega zidovja. »Eto ti stana!« Odprla mi je v majhno, skoraj čisto temno sobo, kjer sem ob največjem napenjanju svojih oči mogel zapazili posteljo, napol podrt umivalnik in fotelj, ki je imel k sreči le Iri noge. Kar je bilo svetlobe, je prihajala iz, majhne okrogle, line, ki je gledala na dvorišče. Povprašal sem za ceno. »Tristo dinara bez veša (pranja perila) i bez svetla (luči).« »A gde je vaš stan?i Odklenila je malo večjo sobo, ki je služila šestercčlanski družini za kuhinjo, obednico in spalnico. Sosednje sobe ne »rabijo«. Gospodar družine dela v bližnji tovarni, pa ne vsak dan. Ob tednu prinese domov deset »banki, (kovačev). Ona pere nekaterim »boljšim« družinam v mestu in tudi nekaj zasluži. Iz njenega obraza je gledala lakota in tudi že tista strašna velemeslna kuga — jetika. Olroci sami majhni, najstarejši je imel deset let. so bili že zapisani smrti. Vlažno stanovanje, lakota in umazanost so najboljši pogoji za to bolezen. Ženski sem rekel, da bom še premislil in sem Šel. Dovolj sem videl v eni sami hiši, kjer je navadno stisnjenih po petdeset ali še več stanovalcev. Stopil sem v prvo gos'ilno ob cesti. Pogled v predmesino gostilno li nudi povsem drugačno sliko, kakor pogled na široko kmečko krčmo. V gostilni se je nagnetlo ljudi sumljive vna-njosti, med njimi pet deklet. Zdelo se mi je, da sem zašel v kako obpristaniško krčmo, ki slove radi svojih glasnosti. Gosti so bili po večini delavci, brezposlenci, cigani in tudi berači. Pili so »rakiju in to skoraj tako, kakor pri nas pijo vino. Pogovor je bil živahen, iz.razi pa so kazali na najnižjo sodrgo. Dekleta niso zaostajala v ničemer za moškimi. Leglo nemorale so te gostilne in najnižjega izkoriščanja. Po teh krajih gospodarijo vse vrslo bolezni, ki se z neverjetno naglico širijo po vseh predmestjih. Nemorala, ki je ne manjka tudi v mestu samem, se kaže najbolje v statistiki. Nedavno je bila objavljena statistika rojstev v preteklem letu, ki pove silno veliko. Lansko leto se je rodilo 41-11 otrok, o30, kar je osmina vseh rojenčkov. Ta številka pa je tudi največja v zadnjih Ireli letih. L. 1028 se je namreč rodilo 482 in I. 1027 399 nezakonskih otrok. Število olrok. roienih izven zakona, se ie v dveh lelili dvignilo za 131. Če pomislimo, da se je samo v treh lelili rodilo v Belgradu 1711 nezakonskih otrok, pove ta številka nekaj groznega. »Zweikinder-System« se uveljavlja v veliki meri ludi v prestolnici. Od teh 4141 novorojenčkov je 1528 prvorojencev in 1015 drugorojencev in le 16!K) otrok odpade na število tretjega, četrtega ali petega otroka v družini. Tako zvatie »boljše« družine se branijo otrok. ; To spričuje najbolje dejstvo, da se je rodilu otrok trgovskih staršev le 400, torej skoro desetino vseh I novorojenčkov v preteklem letu. Bela kuga se naseljuje tudi med delavci, katerim pripade od celega števila samo (537 otrok. Število rojstev v Belgradu z ozirom na rastočo prebivalstvo prav nič ne raste. Od predlanskega leta je padlo za 30, dočim se je naselilo v lem letu v prestolnico gotovo par tisoč novih prebivalcev. Slika, ki jo nudijo belgrajska predmestja, je silno čaloslna. Beda in pomanjkanje z dnevi raste, življenje postaja dražje in tre.ba bo silovitega dela, da se zajezi siromaštvo deset tisočev in da se vsaj malo dvigne morala. Ogenj uničil domačijo reveža Murska Sobota, 27. novembra. Iz Beltinec |>oročajo: Dne 25. t. m. je zadela Rajnarja Jožefa velika nesreča. Predpoldne je hipoma plamen objel vso domafijo. Na kraj požara je lakoj prihitelo od blizu in daleč staro in mlado. Prihiteli so tudi gasilci. Domačije pa kljub veliki požrtvovalnosti niso mogli rešiti. Zgorelo je vse: hiša in gospodarsko poslopje. Rešiti so mogli samo živino. Žalostna usoda Rajnarjeve domačije je zbudila v vsej okolici splošno sočutje. Rajnar je oče 10 otrok in ije z družino že dosedaj živel v velikem ' pomanjkanju. Imel je samo domačijo in 5 oralov zemlje. Požar mu je sedaj uničil :>vse bogastvo«. V nesreči ga tolaži požrtvovalnost dobrih src, ki so mu priskočila na j>omoč. Pes odgriznil pol ušesa Vič, 27. novembra 1930, Med uslužbenci pečarju Hcrffel-a na Glin-cali na Tržaški cesti je tudi mladi komaj 14 letni vajenec Bernik, ki priha ja v delavnico vsako jutro zgodaj da pomene in pripravi vse potrebno. Prišel je nu svoje delo tudi včeraj zjutraj 26. t. m. Ko je po delavnici nekoliko poinedo!., je šel ven, da bi prinesel posodo za smeti. Zu-naj na dvorišču je priikljcnjen hud pes. Vajenec jo zanj dobro vedel, ker je že nekaj časa rsilužben v omenjeni pečariji. Tudi to mu je bilo znano, da jc pes silo vlilo hud in da malokoga pozna, vendar ni. kakor trdi sam, na psa prav niič mislil, ko je prišel na dvorišče. Sicer |>a so je doma materi, priipovediljoč ji to in to glede službe, sam hvalil, da imajo zelo hudega psu, tla pa je do njega prijazen in da inu nič noče. Toda, kakor se je izkazalo, se je kruto varal iu bo pomnil hudega psa vse življenje. Domača hči je namreč zaposlena pri domačih opravilih imela opravka tudi na tistem mestu, kjer je priklenjen jies. S strahom je sedaj opazili«, da tam ob zidu sloni vajence, silovito ihteč in jokajoč ter ves v krvi. Ugotovila je grozno dejstvo, da mu je pes odgriznil |»ol ušesa od zgoraj in ga požrl. Na vprašanje, ka j je imel s psom, je rekel, d« ni on nič hotel toda dvomi, da po- nič noče. Možno je pn tudi, da pes vajenca, ki jc še malo časa pri hiši, ui spoznal in ga tako temeljito popadel. Vajenec je šel takoj k zdravniku, ker mu je začel v-sled bolečin z«tek«ti obraz, zdravnik pu g« je adtlal v bolnišnico, kjer se zdravi. Pes je zdrav, toda star potuhnjen volk. it Pri prehlnjenjih, hripi, vnetju vratu, za-breklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Frani-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje Frani-.fosef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. >Frani-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, 1 drogerijah in špecerijskih trgovinam j lepo rodi in zdravjju godi Nova jadranska proga Na jadranski progi, ki bo vezala Belgrad, Kragujevac, Kraljevo, Mitrovico, Peč in Podgorrt-o s Kotorjem, delajo z veliko vnemo. Razumljivo te, da grade samo nekatere odseke te proge, dočim drugod še niso pričeli z delom, največ zato, ker primanjkuje denarnih sredstev. Tako je v delu prvi del proge Belgrad—Lazarevo—Kragujevac, kjer grade dva velika tunela. Ostala gradbena dela pa se bodo na tem odseku začela prihodnje leto. Drugi del proge od Kragujevca do Kraljeva je žc gotov in izročen prometu. Tretji del od Kraljeva mimo Raške do Mitrovice bo pa dograjen do I maja 1931, na kar bo izročen prometu. Kratka proga od Mitrovice do Prištine pa je ilak gotova, gaj je to del stare pr :ge Skoplje—Mitrovica. Najži-vahnejše pa napredr.iejo sedaj dela na odseku od Prištine do Peči. Zadnjega dela proge od Peči do Kotora pa še ne grade, vendar je verjetno, da jo bo mogoče v naslednjih letih dograditi. Proga od Kraljeva do Milrovice, ki b:> z, čela obratovali prihodnje leto. je brez dvoma izredne slrateske kakor ludi narodnogospodarske ler turistične važnosti. Vožnja bo na lem delu izredno zanimiva in romantična. Še preden dosežemo Kraljevo, se peljemo čez dvonadstropni mosl čez zahodno Mo-ravo. Ta most je edini svoje vrste v Jugoslaviji. Od Kraljeva naprej gre proga ves čas ob Ibru, ki s svojimi čistimi valovi nudi krasen pogled. Ko pridemo do Molaruške banje, ki «o najboljše toplice za zdravljenje revmalizma in podobnih bolezni, zavije proga v Ibrovo sotesko, ki traja do Mitrovice. Razgled se nam odpira na visoke vrhove, po-rastle s sivimi gozdovi. Na levi vidimo vrh Kopao-nika, ki nas že kar spominja na naše gorenjske velikane. Od tod zavozimo v predor, na'o po inostu čez Ibar in zopet v predor. Končno se ozka soteska vendar nekoliko razširi. Prišli smo v Užice, kjer se izliva Studei'ica v Ibar. 12 km proč je sloviti samostan Studi ilica. Proga gre zopet čez, Ibar po velikani-' n mostu, iu kar se soteska zopet zoži. Nasledi mesto je Raška in od tod gre proga po ravnini do Slatine in zopet v sotesko, ki je najbolj romani i-iii del proge. I'red leti je bila ta divja dolina pravo zaločišče razbojnikov, danes je pa z graditvijo proge vsem tem odklenkalo. Mimo Zvečana prispemo v Trepče, kjer je velik angleški rudnik, in nalo v Mitrovico, glavno mesto Koso-vega polja, ki se prav le|>o razvija. Od Mitrovice se že lahko peljemo po stari progi v Prištino, od koder bo šla nova, približno 90 km dolga proga v Peč. Gradnja tega dela ne bo težavna. Od Peči naprej bo nova proga zahtevala velikanski tunel, ki bo dolg 7—8000 m in bo s tem najdaljši v naši državi. Sledili bodo še manjši tuneli do Andrijevice. S to progo bo odprta prometu znamenita Rugovska soteska, ki je p« naravni lepoti nedosegljiva. Proga od Peči do Andrijevice bo najdražji odsek na jadranski progi. Vsak kilometer proge bo namreč stal G—8 milijonov Din. Zadnji del proge od Andrijevice mimo Pod-gorice v Kotor bo pa prav tako zahteval ogromnih stroškov in bo nadvse zanimiv. Vendar, kakor že omenjeno, čaka la del še na realizacijo. m da je glavni dobitek loterije Doma služkinj konjska oprava, kakor trdi v včerajšnjem Slovencu nevoščljivi tiskarski škrat, ampak res fe da je glavni dobitek leonf ali sobna oprava za Din oOOO —. — Kupujte srečke po Din 5'—. Oiaj pravite ? Prihodnje leto bomo davili lOOlelnico rojltva največjega slovenskega kritika — Franceta Levstika. Med slavnostnimi članki bomo I vdaj morda brali tudi znamenito ieljo nekdanjega ljubljanskega župana, nwrda enega največjih političnih špekulantov na slovenskih tleh, dr. Coste, ki je dejal o Levstiku ■>Pogine naj pes!. Zakaj France Levstik je bil kritik in ni imel v svoji kritičnosti spošl"-rnnja niti pred sauiim ljubljanskim županom dr. Gosto. Ni se tako dolgo zgodovinsko razdobje od listih časov in hvala Bogu, vse se je donti spremenilo пл boljše. Nič več ne telijo visoki gospodje kritikom, naj poginejo, vsaj na glas ne, samo'od čas a do časa jih naprosijo, naj prenehajo s svojo kritiko. Vse se je namreč od Levstikovih časov spremenilo na boljše v naši ljubi d drli, samo bojazen pred kritiko je ostala. V Francetu Levstiku vidijo lahko časnikarji vzgled svojega stanu. Brezobziren in borben, kadar je šlo za pošteno stvar, tak jc bil Levstik in takega se ga bomo ob stoletnici spominjali. Mliče od slovenskih časnikarjev, čeprav vemo še za druga odlična imena, v naši preteklosti, ni dosegel v tem oziru. Levstika Vendar pa je Levstikov vzgled v slovenskem јашет življenju enkrat za vselej du-'očno uveljavil nad vse važno nalogo časnikarstvu — kritiko. Kritike potrebujemo daves prav tako kakor kdaj prej, pa čeprav naleti kritika časnikarjev tudi danes na prav iste ovire, kakor jih je v Levstikovih časih: na zametu in cvlo mrinjo. Usmilite se otrok! (Dopis iz mariborske okolice.) Preat g. Kopač. ic Jadranska Straža (je začela prodajati srečke »voje loterije v korist šolski ladje, ki je že naročena v Hamburgu in bo gotova v prvi polovici prih. leta. Cena sreokaun, ki se naročajo pri Administr. odselku v Belgradu, Kosmajska 9, je Din 10 za liomad. Poleg mnogih dobitkov v denarju jih je ludi mnogo v vojni odškodnini in dalje bivanje na našem morju in v naših zdraviliščih. Bilo bi velike važnosti za Jadransko Stražo, in za naš narod, če bo ta plemenita akcija podprta od vseh. •fc Vlomi v Laporjah. Že nekaj let sem se v pozni jeseni ali spomladi radi vršijo v naših krajih vlomi, pose'bno po kakem sejmu v bližini. Tako so v noči od 25. do 26. novembra prišli vlomilci na Križni vrh pri Laporju. Pri trgovcu Antonu Wuttejn in pri posestniku Blažu Pobijašu so jih odgnali, pri posestniku Francu Bogatinu pa so vlomili v zadnjo hiško in odnesli vso obleko. -k Ferutninarski tečaj v Ljubljani. Ker se je priglasilo izredno veliko število tečajnikov na perulninarski tečaj, ki se vrši v torek 2, v sredo 10. in v soboto 20. decembra t. L, je moralo vodstvo tečaja |>oiskati večji lokal za predavanja, in sicer v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Opozarjamo zato tečajnike, da se zberejo v dvorani Delavske zbornice, v torek 2. dec. ob pol 11 in ne v Linhartovi ulici št. 9. Za zunanje priglasilce bo poskrbljeno tamkaj tudi za kosilo. — Tajnik. ic Zadruga sobo-erkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani sporoča svojim članom, da se vrši v okrilju Zavoda za pospeševanje obrt a zbornice za TO J v Ljubljani od 3. do 13. dec. t. 1. v tehnični srednji šoli tečaj za pršenje barv. Prijave je poslati zgoraj navedenemu zavodu do l>etka 28. t. m„ kjer se dobe ludi podrobnejše informacije. — Načelstvo. ic V Službenem listu kraljevske ban. uprave dravske banovine št. 41 od 29. nov. t. 1. je objavljen » Zalkon o pooblastilu za trgovino in industrijo za uveljavljenje dopolnilnega zapisnika z dne 31. avgusta 1930 k trgovinski konvenciji, skle-rnjeni med Jugoslavijo m Poljsko dne 23. oktobra 1922 in uredba k temu pooblastilu« dalje »Pravilnik o delokrogu, delovanju in dolžnosti šolskih poliklinik in šolskih zdravnikov po zakonu o narodnih šolah«, »Izpremembe ат\ dopolnitve v pravilniku za izvrSevanje predpisov iz št. 62. taksne tarife« in vRaZipis o potrdilih glede izvora z Grškega«. ic Novi načrt mesta Ljubljane s seznamom ulic, trgov in javnih poslopij, katerega smo dolgo pogrešali, je sedaij izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Načrt sta sestavila mestna geometra M. Čeme in M. Tomšič, izdal ga je Mestni gradbeni urad. Čeme so sledeče: Načrt v 5 barvah i seznamom Din 20.—, nalepljen na karton s seznamom Din 35.—, nalepljen na platno r žepni obliki s seznamom Din 45.—, na platno s palicami s seznamom Din 55.—. Za one, ki so »ain £K mnu i— --- ' ---- polago za 5 Din. ic Ljubi očka in maniiea. »ritaite današnji A. RasUniieria, Neznan Kitajec - umorjen v Kosezah Ljubljana, 28. novembra. Danes popoldne so ljudje slučajno odkrili v Kosezah strašen in skrivnueteu zločiu, za katerega se zdi, da bo med vsemi nepojasnjenimi umori, ki so se dosedaj pripetili v Ljubljani, najbrž najbolj nerazrešljiv za kriminalni oddelek ljubljanske policije. Vse okoliščine in ves na'in, kukor je bil la zločin izvršen, so zaviti v zaenkrat ueprodirno nejasnost ln težko je reči, če se bo ljubljanski policiji posrečilo razvozljati vsaj en del skrivnostnega pajčolana okoli tega zločina. Mrlič v vodi stare fante Za Kosezami, malo vasico občine Zgornja ši-ška, ki spada še v revir ljubljanske poliolje, j« bila pred leti srednjevellka opekarna Stavbne družbe. Obrat v tej opekarni je bil jred nekaj leti opuščen. Kraj, kjer so tukaj rezati glino in jo žgali v o-peko, je bil precej močvirnat. Zato je dala Stavbna družba izkopati tik za Koseznnvi ob Večni poti v smeri proti Podutiku 30 m globoko ponikovahiieo, ki jc bila sedaj do vrha polna vode. Svojfas je dala Stavbna družba lo ponikovahiieo prekriti z veliko betonsko ploščo, ki pa jo zadnje čase precej razpadla. Kdor si je lo ponikovalnico ogledal, je bil gotovo mnenja, dn je tukaj star, zapuščen vodnjak. Zalo je umevno, da so se v šiški glasile prve vesli o odkritem zločinu takole: V starem vodnjaku v Kosezah so našli mrtvec« I- De'a'-ci na li mrliča Danes popoldne so delavci delali v zapuščeni opekarni. Eden otl delavcev se je nagnil tudi k po-nikovaluici in prestrašen opazil v odsevu temne, kalne iu le malo se lesketajoče vodo človeško noge. S klicem je opozoril nn svoje strašno odkritje sodelavce, ki so prihiteli k vodnjaku. Delavci šo ugotovili, da plava v vodi človeško truplo, zavito v vrečo. Eden od delavcev je odšel obvestit o grozni najdbi policijsko stražnico v šiški. Takoj je na lice mesta odšel poveljnik stražnice policijski nadzornik Zabukovšek ia nekaj stražnikov, obenem pa .ie bila obveščena o odkritju tudi uprava policije. To ;;e bilo približno ob treh popoldne. Umorjeni — Kifaiec X a kraj zločina je takoj odšla policijska komisija zdravnika dr. Avranioviča, službujočega uradnika Florijana, fotografa Repšeta iu več detektivov. Malo kasneje je prišel na kraj zločina tudi kriminalni šef, okrajni nadzornik Matija Močnik, ki je prevzel vodstvo preiskave. S precejšnjo težavo eo izvlekli truplo iz poni-kovalnice. Truplo je plavalo vrh vodo. Ko so privlekli truplo na suho, se je policijski komisiji nudilo prvo presenečenje. Truplo je bilo, kakor že rečeno, zavito v vrečo. Vreča je bila utopljencu po-veznjena preko glave in je segala utopljencu do kolen ter je bila spodaj zadrgnjena z močno žico, tako da so gledale iz vreče samo noge. Vreča jo bila iz navadne jute. Črte glavo pa je imel utopljenec poveznjen še lastni suknjič iz temnega blaga, ki je bil pri vratu zadrgnjen z rokavoma. Ko je policija odstranila obojo, suknjič in vrečo, jc policija zopet ostrmela: i/, zabuhlega, od vode prepojenega obraza jo bilo še prav določno spoznati, da utopljenec ni Evropec, in pri natančnem ogledu je policija spoznala, da je utopljenec najbrže Kitajec ali pa vsaj pripadnik kakega drugega sorodnega mongolskega plemena. To je bilo prav jasno razbrati iz utopljenčcvih polez, zlasti iz nazven štr-leoih ličnih kosti. Prva misel policije, ki se bo pri morda posrečeni identifikaciji izkazala tudi za resnično, je bila, da je neznani Kitajec najbrž kak kitajski kroSnjar. Utopljenec je imel v zatilju popolnoma razbito črepinjo. Oblečen je bil v lepo in čedno modro obleko, bil je po evropsko ostrižen in imel je rjave, nizke, še dobro ohranjene čevlje. V povsem je neznanec stičen kitajskim krošnjarjem, ki jih toliko hodi po naših krajih in prodajajo razno umetno biserje in koščene izdelke. Rop ali maščevanie? Najdeni Kitajec je bil star 20 do 28 let. Pri lijem niso našli nič denarja in nikakih listin. Iz okolnosli in iz utopljenčevih ran bi se dalo skle- pati, de je nekdo napadel Kitajca od rada j, rmi * topim predmetom, najbrž s kakšnim kolom, razhil glavo ter ga umoril. Nato mu jo morilec — od on ali več — poveznil vrečo črez truplo, zadrgnil glavo še z jopičem ter ga nato vrgel v omenjeno ponikovalnico. Zločin se je moral izvršiti pred dobrim mesecem dni, zakaj prilično toliko časa .je truplo ležalo v vodi. Truplo je že precej razpadlo. Teika uganka Pri tem zločinu je policija zaenkrat pred več ugankami hkrati. Prvič bo morala ugotoviti identiteto umorjenega. Možno je, da se to policiji posreči, zakaj Kitajcev nazadnje v našo državo in posebej v Slovenijo ni bilo toliko, da jih ne bi mogla policija kontrolirati, saj se je moral vsak Kitajec pri prehodu čez mejo ali prihodu v kako mesto /g In sit i na policiji. Druga uganka za policiijo bo, kako pojasniti motiv umora. Možno je, da je bil to roparski umor, saj nekateri Kitajci nosijo precej denarja s seboj, ker so pri svojem krošnjjaretvu zelo spretni, iu pa hkrati skrajno varčni. Možno jo tudi. da je bil to umor iz maščevanja, ki sega s svojimi koreninami v Bog ve kakšne skrivuostue razmere na daljnem vzhodu. Znano je tudi, da so vsi lvita ei v tujini razdeljeni v dvo veliki skupini, ali skoraj bolje rečeno sekti, ki se med soboj strašno sovražita in jiobijata, tako v Ameriki kakor tudi v Angliji, v Parizu in po vsej Evropi. Ni izključeno zato, da je ta zločin bil ona izmed neštetih posledic neprestano trajajočega boja uied obema skupinama Kitajcev. Še četrta možnost jo tukaj: Kitajci se namreč ne straše pred še tako umazanim in zločinskim poslom in jo prav rnožtio, da jo umorjeni Kitajec vedel za kako strašno skrivnost, pa so ga njegovi tovariši na la način odstranili hi mu s tem zaprli izdajalska usta. Sploh pa je vsak živ Kilajec ali Azijat za nas velika uganka, ka:j šele mrtev. Policijska komisija je v Kosezah delala skoraj od 3 pa pozno v mrak. šele, ko je nastopila noč, je komisija odšla. Na ukaz zdravnika dr. Avramovi-ča jo bilo Kitajčevo truplo prepeljano v mrtvašnico v Dravljah. Policija je izprašala tudi mnoge osebo iz Kosez in bližnjih vasi, nihče pa se ni spomnil, da bi bil videl v zadnjih tednih kakšnega Kitajca tam v bližini. Ni izključeno, da je bil umor izvršen kje v Ljubljani ali nn Rožniškem hribu ter da so morilci zavlekli truplo v Koseze. Policija vneto preiskuje ta slučaj in upa dognati v kratkem vsaj identiteto umorjenoa. med tem ko je zelo, zelo verjetno, da je morilec že davno )>obognil čez mejo naše države. Koledar Sobota, 20. novembra: Satuvnin, inučenec; (ielazij, papež. tfovo mesto Praznik narodnega zedinjenja proslavi naše Prosvetno društvo s sodelovanjem pevskega društva >Gorjanci< dne 1. decembra in ne, kot je bilo poniotmo javljjeno, dne 30. novembra. Slavnostun akademija bo ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doina. Na sporedu: deklamacijee, govori, petje. Domžale Katarinin semenj, ki se je vršil pretekli torek, je šc precej dobro izpadel. Prodajalcev in kupcev jo bilo mnogo. Prignano je bilo lepo število živali, med njimi tudi buše. Pri prašičih je bilo opaziti, kako hitro pade cena. Izgubila je revna kmetica na seinanji dan od šole pa do sejma 270 Din. Poštenega najditelja prosimo, da izroči zuesek pri županstvu. Premeščen je od tukajšnje finančne kontrole na Jesenice podpreglednik g. Franc Grandlovec. Nogometna tekma med Diskom in Ilirijo rez. je izpadla O : 12 v korist Ilirije. Prihodnjo nedeljo jo tekma med Diskom in Primorjem rez. Godba vseh narodov v radiu TELEFUNKEN 90 W najboljšim prejemnim aparatom Evrope Najznamenitejše umetnike vsega sveta slišite dnevno v 100 oddajnih sporedih Evrope Z aparatom TELEFUNKEN 90 W fo Vam ob vsakem času vse dosegljive postaje na razpolago Samo prijem in Evropa za Vas igra! Naši zastopniki: LJUBLJANA: RADIO d. z o. i. Miklošičeva cesta / K. .lurman, kr. dvorni optik, Šelenburgova ulica / Tehnik Banjai, Miklošičeva ccsta MARIBOR: Radio Starknl CELJE: Mestna elektrarna Ing. S. Schmitlinger KRANJ: F. Janša JI SENICE: I. Markeš NOVO MESTO: J. Ogrizek JJtBOVLJE: F. Klenovsck M. SOBOTA: I. Nemecz SLOVENJGRADEC: I.Me-gušar TELEFUNKEN Miklavžev večer v Unionu dne 3. decembra ob 7 zvečer prosimo ini:, m s« nameravaj« uaeieziu pnrei preskrbo vstopnice ie v predprodaji. Ljubljana Kai bo danes 7 Drama: »Gospa ministrica,« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: »Vesela vo.na«. Red C, Nočno službo imajo lekarne: mr. Trakoczy ded,, Mestni trg 4 im mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. G Misijonska razstava. Cesa je zmožna velika ljubezen za dobro stvar, nas na prepričevalen način uči razstava, ki jo je pravkar priredila v Lichtenthurnu tamkajšnja Marijina družba. Razstavljenih jo približno 300 kosov cerkvenega perila, ki so ga članico — od najmlajših učenk do odraslih deklet — izvršile za naše inisijone. Razstava nudi toliko lepega za oči in dušo, da se obisk vsakomur obilo izplača. Vstop je prost. Razstava je odprla do vključno 1. decembra t. 1. O Vstopnico za novinarski koncert se dobo danes ves da« in jutri, v nedeljo dopoldne v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, v ponedeljek pa od 5 popoldne dalje v hotelu Union prod vhodom v veliko dvorano. Cig. predstavnike oblaki in korporaeij, ki so si rezervirali vstopnice, prosimo, da pošljejo ponje danes popoldne ali juhi dopoldne 0 Sodniški izpit sta včeraj napravila g. dr. Ca m pa Lojze, višje deželno sodišče vOLjub-ljani, s prav dobrim uspehom, in P u reber Joško, sodniški pripravnik v Novem mestu, t dobrim uspehom. O Naša javuost je žc dovolj poučena o umetniškem programu in vsem družabnem sijaju časnikarske prireditve na dan 1. decembra v >Uniouu *. Iz velikega zanimanju, ki vlada za to prireditev ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji, se da sklepati, du bo letošnji časnikarski koncert presegel vse dosedanje časnikarske prireditve v Ljubljani. Zalo vabimo občinstvo, da si danes in jutri že v predprodaji oskrbi vstopnice, kolikor jih (je še na razpolago. © Pri slavnosltui filmski predstavi v kinu Ljubljanski dvor je sviralo železničareko glasbeno društvo >Slogar. UFERINI iluzijonistično gledališče DANES ob 20. uri v veliki dvorani vmoN Sodeluje godba 4o. pešpolka Najstarejša izkustva Najmodernejša konstrukcija 0 Proslava 1. decembra. Perunova četa skavtov v Ljubljani proslavi obletnico našega ujedinje-nja s slavnostno sejo četnega sveta ter s četovodje-vim nagovorom pred četnim zborom. ObveSčarao vse člane, da se zbero la dan točno ob 10 dopoldne pred glavnim vhodom velesejma. Bodite pripravljeni! — Črni Mrav. 0 Predavanje o skavtizmu. V soboto, 29. t. m. ob 15 bo v verandni dvorani hotela Union predavanje o skavtizmu s predvajanjem cirka 80 siki-optičnih slik. Predavateljevo ime — predava namreč starešina skavtske župe, g. Pavel Kunaver — jamči za zanimivost predavanja, Za našo mladino pa priključimo h koncu še velelkomičen film »Delajmo!« Perunova četa skavtov, ki predavanje priredi, se priporoča za obilen obisk. Vstop prosti 0 Umrli so v Ljubljani v času od 15. do 28. t. m.: Terezija Krakar, vdova poštnega podurad-nika, 70 let, Študentovska ulica 7; Julijana Jeras, zasebnica, 33 let, Hranilnična c. 10; Matevž Zad-nilcar, posestnik, 66 let, črna vas 29; Josip Šiajpah, oskrbnik bolnice za silo, 79 let, Pokopališka ul.19; Valentin Rihar, bivši gosli'ničar, 88 let, Sv. Petra c, 22; Matilda Dolenc, žena vp. ravnatelja, 43 let, Kapiteljska ul. 3; Marjeta Novak, vdova delavca, 82 let, Japljeva ul. 2; Jožef Fajdiga, žel. kurjač v p, 74 let, Japljeva ul. 2; Marija Benedek, žena vp. nadučitelja, 88 let, Frančiškanska ul. 6; Dušan Cuznar, sin žel. uradnika 8 let, Černetova ui. 29; Marijana Kosirnilk, bivša šivilja, 57 let, Vidovdan-ska c. 9; Frančiška Gregorčič, žena žel. uslužbenca, 49 let, Staničeva ul. 6; Marija Cvar, poštna urad-niča v p. 44 let, Celovška c. 89; sestra Marija Fi-delija Žurej usmiljenka, 74 let, Vidovdanska c, 5; Ema Рауег, vp. poštarica, 73 let, Poljanska c. 16; Ludvik Hari, sin posestnika, 16 let, Vidovdanska cesta 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Matija Grm, hlapec, 47 let, Lož 48; Angela Gostinčar, batisika uradnica, 35 let; Karlovška c. 13; Marija Kopitar, žena žel. skladiščnika, 53 let, Kolodvorska ul. 35; Neža Prijatelj, občinska uboga, 53 1еГ, Kranj 26; Josip Bučar, hlapec, 45 let, Zagorje ob Savi; Janez Nakrst, gostilničar, 28 let, Krašnja 5; Franca Čarman, mestna uboga, 69 let, Ižanska c. 13; Valentin Pirih, sin krošnjarja, 10 mesecev, Stara Loka; Kazimir Belič, carinik, 33 let, Rab; Anton Sarlali, užitkar, 65 let, Železno; Miha Teran, prosjak, 4$ let; Mihael Poznič, sin posestnice, 6 let, Prapreče pri Lukovici; Primož Brezar, hlapec, 22 let, Podkoren 61; Albina Erjavec, zasebnica, 25 let, Koseze 56; Alojzija Plevnik, prodajalka, 29 let, Moste; Cvetka Jarc, hči poljedelca poldrugo leto, Mestni log 53; Rudolf Pire, sin hišarice, 4 mesece, Brest 4j Filip Čatman, sin kočarja, 8 mesecev, Žlebe 30; Albina Pustoivrh, hči strojevodje, 9 let, Rakek; Ivan Mišič, žel. vlakovodja, 42 let, Rimske loplice; Bc-gomir Troha inienier, 26 let, Rimska c. 12; Valentin Kolar, sin sluge, 5 let, Cesta na Brdo 144, Vič; Jožefa Gajeta, vdova žel. uslužbenca, 70 let, Apihova 23; Marija Avbelj, dninarica, 16 let, Konj; Franc Grailand, dijak, 12 let, Rožna ul. 39. © Knjižnica Delavske zbornice bo odprta v nedeljo 30. nov. od 10—12 dopoldne, na aržavni praznik bo zaprta. O praznikih 7., 8. dec knjižnica ne bo poslovala. Izposodite si knjige med tednom! © Nesreia na čevljarskem mostu. Včeraj dopoldne sc je pripetila težja nesreča na strmih in še prav izluženih kamnitih stopnicah s čevljarskega mo*ta n« Gallusovo nahrcž,c. Ob 10 je padla tam 46 letna Terezija Ferjan in si zlomila levo nogo. Stražnik je poklical reševa'ni avto, ki je pooc-srečeako oreipeli-ai v bolnišnic^ »tev. .i/4. >SLO VENEC«-, doc '23. uoveuibra 1930. Straa 5. MIKLAVŽ prihaja iu obdaruje pridne otroke z lepo alurainjasto kuhinjsko garniturco, vedrinami za pesek. lJpaticatni i. t. d. katere so v bogati izberi pri tvrdki STANKO FtOHJANČIC LjU8L|AK\ Sv. Petra cesta 35 Oglejte st Izložbe! © Tudi sv. Miklavž napreduje. Ima namreč svojo- radijsko oddajno postajo na valu 33333 iu HUto danes vjeli vest, da bo poselil l.jubljano in bo urudoval od 17 do 10 v trgovini Tičor. Ljubljana, Beienburgova ulica t. Za uradni dan si je izbral naš narodni praznik I. decembra in vabi vso durše, tla privedejo svojo pridno in ludi poredno deco k izložbam trgovine Tičar, kajti tam bo sveti Miklavž vpisoval pridno otroke v zlato, a pored-aežo v črno knjigo. Obenem bo določal tudi damo za otroke. © Fogrežan je ud 16. t. m. Schrnnpf Hup, u-č. 3. raz. ljudske šole, star 9 let. Je svetlih las in bledega obraza, oblečen je v modro obleko in m«der plašč in nesi merna-sko čepico, rjave Čevlje in svetle nogavice, Kdor bi o n em kaj vedel, ]c naprošali, da proti povrnitvi strrškov sporoči strastni na naslov: Sclirimpf Ed. Masarykova c. 19. © Vsled nepredvidenih zaprek se bo na novo moderno preurejena galanterijska trgovina Ivan Samec, Mestni Irg '.11 olvorila 2. decembra, kar naj blagovoli cenjeno občinstvo vzeti na znanje. © Itukovu drva, trboveljski premog in koks pri tt. rKurivot. Dunajska 33. tel. 3434 (Balkan) Pevski zbor Glasbene Matice iina v ponedeljek ob 11 dopoldne važno vajo vsega mešanega ibora, — Odbor. Ljudski oder v LmbKani Nedelja, 80. novembra ob pol 20: »Divji lovec«. Zadnja predstava ua Ljudskem odra. Pri poslednji predstavi >Dvji lovec«, ki se vprizori v nedeljo, .30 t. in. ob pol 8 zvečer, sodeluje poleg celotnega ansambla Ljudskega odra tudi priznani orkester glasbenega društva »Sloge«, tako da se bo nudil vsem obiskovalcem večer najlepšega užitka. Zanimanje za to zadnjo predstavo je veliko, t,-to priporočamo, da si vsakdo preskrbi vstopnice že v predprodaji, ki se vrši vsak dan v Ljudskem domu, I. nadstr, ..... ____ Srefce жа> qospode bele Mfoii, modne cefir. modne 'ri olin z 2 ovratnikoma. flanel srajce, zelo tri elne spalne, spednje ■?radl inbarhenUilače, vseli vrst trikotaž in pletenine za gospode какф tudi vse vrste modne potrebščine za gospode po konkurenčnih cenah priporoča F. L G o r i e a r, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 2!>. 1 Da je naše rerilo najboljše in naj enejše je že splošno znano. Lastni izdelek, cette kot tovarniške. M arrbor VPRAŠANJE MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA. Iz proračunske debate v obtiiukcm svetu. Vprašanje Narodnega gledališča v Mariboru Je ob četrtkovi proračunski seji mariborskega občinskega sveta sprožil v generalni debati občinski svetnik Pete j aYi, ki je med drugim izjavil, ali je potrebno in umestno, da se tako velike žrtve prenašajo zu mariborsko gledališče, če se je izkazalo, da se ni posrečilo popularizirati gledališču v vseh krogih prebivalstva. Zakaj bi moj-alu baš mestna občina toliko žrtvovati, če se drugi čiuitelji ne zavedajo (»mena to obmejne kulturne institucije. Gledališkega vprašanja se je dotaknil tudi občinski svetnik Oš lak, ki je navajal odredbe novega gledališkega pravilnika, v smislu katerega se za vsako banovino predvideva samo eno gledališče in bi moralo ljubljansko gledališče oskrbovati v Mariboru redila gostovanja. V smislu teh izvajanj so se mestni očetje zedinili ua to, da ne bo mogla iiieslnn občina za mariborsko gledališče ničesar žrtvovati zn slučaj, da bi pri drugih niero-dajnih činiteljih ne prodrlo stališče, da je v Mariboru iz nacionalnih ozirov po državi in banovini subvencionirano gledališče nujno potrebno. TVORNtCA ZA DUŠIK V RUŠAH spremeni obrat v tem smislu, da se mesto dosedanje izdelave karbida in umetnih gnojil vpelje livarna železa in jekla. Tako so poročali mariborski popoldnevniki. Kakor smo zvedeli na hierodaj-neni mestu, so vse le in slične vesti neresnične. П V tukajšnji stolnici se obhaja 1. decembra god sv. Andreja patroma lavantinske škofije ler prevzvISenega vladike dr. A. K a r 1 i n a. Ob tej priliki je ob 8 pontitlkalna tuaša. Ob 11 pa na državni praznik slovesni Tedeunt s pripadajočimi molitvami, ki se ga udeležijo zastopniki oblasti ler celokupni aktivni in rezervni častniški zbor mariborske garnizije. U GOletniro obhaja te dni župnik predmestne lupnije Matere Milosti pater Valerijan Lanergot. Spoštovanemu in visokočislanemu vzornemu redov-niku naše najprisrčnejše čestitke. □ Smrtna kosa. V Kamniški ulici 22 je umrla na posledicah srčne kapi v starosti 61 let gospa Marija Lorberjeva, soproga nadučitelja v pokoju. PogTeb blage in obče priljubljene jiokojnice bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Blagi pokojnici trajen spomin, sorodnikom naše najiskrenejše sožalje. □ Komisar Jakša Stanič odhaja. Komisar tukajšnje obmejne policije Jakša Stanič je premeščen v isti lastnosti v Beli Monastir, v Maribor pa pride za komisarju Štefan Krajinovič. G. komisarju želimo ob odhodu na novo službeno mesto čini lepših uspehov in napredovanja. □ Mariborski šport. Jutri se uprizori tekma med mariborsko in ljubljansko reprezentanco. Mariborski športniki so precej nejevoljni, ker že sedem nedelj odigravajo samo prvenstvene, bokalne in medmestne tekme. Ob 14.30 bo nn igrišču Ru- ida mednarodna tekma SK llnkoah (Gradec- proti K Rapid (Maribor). □ Na državni praznik dne 1. decembra 1930, In sicer po cerkveni slovesnosti v stolnici (okoli 11.30), sprejema okrožni inšpektor v sprejemni dvorani okrožnega inšpektorata dravsko banovine v Mariboru poklonitve in čestitke uradnih oseb in korporacij. □ Mariborsko obrtništvo proslavi drž. praznik na slovesen način. Ob pol 10 zbirališče v Narodnem domu; nato predavanje nadzornika Založnika v telovadnici dekl. niešč, šole na Slomškovem trgu o pomenu 1. decembra. Ob 11. uri v stolnici «Iužba božja, ki se je udeleže vse obrtništvo in obrtniški naraščaj. □ Božični bazar, ki bo v unionski dvorani dne I. decembra, se otvori ob 10 zjutraj in ostane odprt do 20. Vstop prosi do 16. Takrat začetek koncerta л čajanke. Podmladek R. K. in podporno društvo Ml revne učence prosita obiskovalce, da si omislijo kak spomin bodisi izmeti izdeikov naše mladine ili pa velikodušnih darov, med katerimi so tudi dragocene starine. Predproduja vstopnic pri J. Briš-nikovi in Hoferju. П Likof bo prihodnji teden za delavce pri imlečf OUZD, kjer se gradbena dela н postavitvijo strehe bližajo koncu. U Poravnalno postopanje je uvedono proti tvnlki Avali, družbi z o. z., tovarni kemikalij na Tržaški cesti 98. P Nočno lekarniško »lutbo imu tekočI teden Suvoslova lekarna pri Magdaleni. CJ Večer Narodne odbrane je v poncdoljek v proslavo narodnega zedin.fenju v vseh prostorih Narodnega dOnia. V?i! □ Ob vsakem vremenu priredi dne i. decembra Džamouijevo vrtnarstvo razstavo cvetlic v prid Narodne odbrane. Vstopnina 2 Din. Vhod iz Koroščeve in Čopovo ulice. □ Na ribjem trgu so se prodajale včeraj sar-dele pn 20, karpi po 22, ščuke pa po 80, □ Ljudi sposobne za kolportažo iščemo. Oglasiti so ie pri upravi uu Koroški cesti 1. Mariborsko pledallšče Sobota, 29. nov. ob 20: »SVETI PLAMEN«. Znižane ecne, Kuponi, Nedelja, 30. nov ob 15: »LUTKA«. Kuponi. — Ob 20: »ALEKSANDRA«, Kuponi. Celie i Rešite se bolečin v križu 0 Praznovanje 1. decembra. Celjsko mestno načelstvo razglaša: 1. december se bo praznoval na slovesen način kol državni praznik zedinjc-nja troimenegu naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse hišne posestnike opozarjam, da morajo bili na ta dan vsa poslopja okrašena samo z državnimi zastavami (člen 29 zakona o nazivu iu razdolilvi kraljevine in § 2 zakona o praznikih). — Mestni načelnik: Dr, Goričun, s. r. .& Slovesna zahvalna služba bužj.i bo na praznik »edinjenja 1. decembra ob 9 dopoldne, v epatij-ski in župni cerkvi sv. Danijela v Celju Poleg predstavnikov državnih, vojaških in avtonomnih oblasti je vabljeno tudi širše občinstvo. 0 Andrejev fciviiuki in kraiturskl sejem v Celju. Ker je letos na dan ev. Andreja nedelja in naslednji dan 1. decembra državni praznik, se bo vršil Andrejev živinski in kratnareki sejem še le v torek 2. decembra. .sr Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 4. decembru dopoldne v mestni osnovni šoli. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje strokovnega učitelja g. Lovrenčiča: >0 telovadbi v novi šoli s praktičnim nastopom mladine v telovadnici. & Izvrstno domačo hrano dobite v Javiti kulii-II,ji v Celju, vogal Razlagove, Vrvarske in Kolen-čeve ulice (zgradba Delavske zbornice). A-hrana (težaška) kosilo in večerja Din 8.50; B-hruna (uradniška) kosilo Iti večerja Din 12.50, C-h rana (z ,noč-mito jedjo) kosilo in večerja Din 14.50. Najbol še naše priporočilo so naši zadovoljni abonenti. Prepričajte se sami! Ptw Slikarska razstava gg. Mežana, Jiraka in Trub-la bo v *obi francoskega krožka nu gimnaziji. Francifska knjižnica in čitalnica bo odprta vsak ponedeljek in četrtek od tričetrl na 6 do četrt na sedem. Ker je knjižničar zelo zaposlen, naj se občinstvo in dijaki ločno drže lega časa in ua-j knjižničarja sicer ne nadleegujejo. Ogenj. V torek zvečer malo pred 10 se je nebo nad Ptui'em na mah pordečilo. Ljudje v okolici so že pomilovali meščane, češ. da gori sredi mestu; nekateri so že vedeli povedati, da se je vžgalo v tovarni Petoviiji. Ni čuda, če so ulice ob Dravi oživele. Vse .je hitelo čez most v siner ognja. SikajoČi plameni so objeli volil; kozolec na Bregu, ki je last g. Šege. V nekaj minutah so bili na mestu tudi ptujski in liujdinski gasilci. Sreča je bila, da ni bilo močnega vetra, ki bi sicer iskre mogel vreči tudi na bližnje Šegovo posestvo. Razen zidanih stebrov je pogorelo vse do tal; v pepel je šlo ludi nekaj slftme in sena. Kako je prišlo do velikega požara, ne vemo. Stvar je bila toliko od hiš, du ob tem času tam nobeden najbrž ni imel nič iskati. Ni torej izključena zlobnost zavisti ali sovraštva. Dravska dolina Mareuberg. Poročila sla se v ponedeljek, dne 21. novembra v cerkvi Matere milosli v Mariboru g. Oto Preglar, sin uglednega tržana in gostilničarja ter gdč. Ana Huberjeva. Bilo srečno! — Slovenca dobite od sedaj naprej vsako nedeljo po službi božji. »Slovenec« prinaša mnogo zanimivega in stane z lepo ilustrirano prilogo 2 Din. Segajte pridno po njeni l Slovenske gorice Sv. Lenart. Poročil, se je gostilničar g. Leopold Matjašič z gdč. Josipino Lorberjevo, hčerko uglednega in obče spoštovanega posestnika in trgovca pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Bog daj srečo I Sv. Rupcrt. Pokopali smo Terezijo Lederev, sestro iu gospodinjo bivšega organ i sla. Pokojna je bila zvesta Marijina hčerka in so jo nosile njene družice v beli krsti. Bila je vobče priljubljena, kar je pričal tudi njen pogreb. Noj ji bo žemljica lahka. — Tudi drugih novic je mnogo pri nas. Pa nič kaj veselega, vedno več nesreč se zgodi zaradi prevelikega uživanja alkohola in pa teh zakotnih plesov. Pri Vrtički na Stražeh so se fantje pri plesu stepli in v pijanosti je posestnikov sin K. zabodel z nožem Ferdinanda Orni lat iz Selc tako nesrečno, da mu je nož prišel skozi rebra v drob, tako da bo težko okreval. Koliko zla in nesreče napravi la alkohol in plesi. Kako pa to žalosti starše obeh fantov. Oba sla namreč inirne narave, dobra fanta, ali. v pijanosti se marsikaj stori. Hrastnik Cerkveno stavbno društvo si je najelo lep lokal bivše trgovine gdč. Ših o ve za organizacijo tajništva. S 1. decembrom uastopi službo tajnice gdč. MicI Dolenčeva. S tem je omogočeno delo društva. Vsi, ki želijo dobiti kakšne informacije, v zadevi cerkvene stavbno akcijo, naj se v bodoče obračajo na tajništvo. Uradne ure bodo od 8 do 12 iu od 2 do 6 svečer vsaki dan. V prostorih pisarne bo tudi javna knjižnica, ki se jc do sedaj potikala po raznih kotih. Vodstvo knjižnice ima namen izvesti reorganizacijo tc ustanove, nakar bo odprta. Proslava rudarskega praznika sv. Barbare bo 7. dec. na Dolu, 8. dec. ua Marijin praznik bo pa v Hrnstniku ob priliki obletnice, odkar imumo službo božjo. Br c/j dvoma bo ta dan kakor navadno pri nas, polna kapela občinstva. Homec Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo dne 30. novembra v Prosvetnem domu predstavo Mlinar in njegova hči-. Začetek po litanijah ob УА- Delovanje Artin - tablet je isto kakor normalno izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po Din 8.—. Zadostuje za 4 —6 krat. Uporabljajte SLOAN zoper rev-matizem, bolefiine v ledjih. iSias, ledviCne bolezni, izvlnje-nje ter kontuzije in vsakovrstne mlilčne bolezni. če uporabljale SLOAN-ov LI-NIMENT, kl naglo preganja bolečine. Majhna množina s katero sc nnmažele po udih in lakteh, prodre takoj v kožo, zmanjin krvni pritisk, pomiri živce in silno hitro začutite polejšnnje. Doblua so o use h LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine Spori LJUBLJANA : MARIBOR Julri, v nedeljo 30. t. m. bomo imeli po daljšem presledku zopet priliko, da pozdravimo v Ljubljani nogometne reprezenlante Maribora. Ljubljano bodo zastopali naši najboljši igralci, pri čemer se je držala podzveza osnove, da naj se no trgajo posamezni deli, temveč ohrani naj se kolikor mogoče homogenost v moštvu. Jutrišnja tekma bo velike važnosti tudi v sled lego. ker bo ljubljanska podzveza poslala na povabilo svoje reprozenlaule. v Graz in Celovec, odnosno pričakuje se povabilo ludi iz Zagreba, a v decembru namerava LNP odigrati reprezentativno tekmo celo z Belgradom, kateremu je to tekmo dolžna. Iz teh vidikov izhajajoč je potrebno, da si ogleda podzveza moči, ki ji «toie na razpolago, a istočasno, da spozna zmožnosti tudi mariborskih igralcev, ki bi prišli za gornje tekme v postov. Tekma se vrši na igrišču ASK Primerja, Dunajska cesta. Pričetek je določen za 14.30. Pred-tekino. ki bo pričela ob 13. odigrata Grafika in ASK Pri morje. TEK UJEDINJENJA V ponedeljek, dne 1. decembra, dan proslave naradnega zedinjenja, se. vrši v Ljubljani letos tretjič nacionalno športna proslava v okviru imenovanega tekmovanja. — Pokroviteljstvo so prevzeli vršilec dolžnosti bana g. dr. Pirkmajer, župan mesta g. dr. Dinko Puc in komandant dravske divizije g. general Veselinovie. Tekmovalci, kateri se plasirajo kot prvi Irije v vsaki od razpisanih kategorij, dobe plakete, zmagovalec v glavni kategoriji pa srebrni pokal, preheden trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Tudi letos bomo imeli v noši sredi lanskoletnega zmagovalca A. Susittija iz Celovca. G. Susitti brani pokal. PROGRAM V PONEDELJEK 1. DECEMBRA Reprezentanca II. razreda : SK Amater ASK Primorje : SK Železničar, pokalni finale Tudi v ponedeljek bo dana možnost naši športni publiki, iia prisostvuje dvema zanimivima tekmama. Ob 13 nastopi v Ljubljani prvak 'l^bovelj, eden naših najboljših previncijalnih klubov, SK Amater. Nasprotnik mu bo reprezentanca drugega ljubljanskega razredu, katero bodo sestavljali igralci klubov Jadrana, Slovana in Korotana. To bo prvi oficijelni nastop reprezentance drugega ljubljanskega razreda v Ljubljani. Po tej tekmi se odigra finale za podzveziu pokal, in sicer med finalistom Maribora in Ljubljane. Kot laka sla se kvalificirala v Ljubljani ASK lili morje, v Mariboru pa SK Železničar. Poslednji je že večkrat gostoval v Ljubljani in vsakokrat je zapustil najlepši vtis. Tudi ti dve tekmi se odigrala na igrišču ASK Primorje, in sicer prva ob 1.3, druga Via ob 14.30. * Službeno iz LNP. Za lekuio proti mariborski reprezentanci imajo biti ob 14 v garderobi na igrišču ASK Primorje jutri v nedeljo 30. novembra 1930 sledeči igralci: Slrehovec, Berglez, Pogačnik, Pfei-fer (vsi SK Ilirija), Jančigaj, Erman, Uršie, SlamiP, Zemljak, Pišek, Svefcic Slanko (vsi ASK Primorje), Šlamberger, Janežič, Boncelj (vsi SK Svoboda), Svetlo Vili (2SK Hermes), Novak (SK Grafika). Igralci j morajo prinesti seboj vso opremo, razen dresov. ! Hlačke morajo prinesli črne. Za tekmo v ponedeljek j 1. decembra proti SK Amaterju imajo hiti ua igrišču ASK Primorje ob 12.30 sledeči igralci: Logar, Brear, Kosmač, Kotar, Zadel, Macarol, Zaje, Oven (vsi SK Jadran), Marchiotli V., Globe I rak I, Po-padič (vsi SK Slovan), Jenko, Trček (oba SK Ko-rotan), Thuijia (SK Reka). Vsi navedeni morajo prinesti seboj, vso opremo in črne hlačke brez dresov, katere da na razpolago SK Jadran. Tako v nedeljo kot v ponedeljek se imajo ob določenem času javiti pri g. Buljeviču N. — LNP. SK Ilirija (službeno). Danes ob 20 važen sestanek prvega in rezervnega moštva v posebni sobi kavarne Evrope. V nedeljo in |>onedeljek igramo trening tekme ob 14.30: v nedeljo s Slovanom, v ponedeljek pa s SK Mariborom. Sestanek juniorskega moštva, ki si je priborilo mladinski pokal, pa ob 20 pri Levu. — Načelnik. SK Grafika. Za jutrišnjo nogometno tekmo s SK Primorjein pozivajo se na igrišče SK Ilirije ob 12 sledeči igralci: WohImuth, Kobul, Novak, Ka-tuvič, Pallek, Kmetic, Pukl, Stupica 1 iti II, Sre-bolnjak, Trobevšek, Strohmayer, Beržan, Muzlo-vič. Tekma se prične ob 1. Prosim točno in sigurno. — Načelnik. Radio Programi Hadio-Ljubljtma i Sobota, '29. nov.: 12.15 Plošče (mešan program). —• 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Oas, plošče, borza. — 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Grm, Zaboršt, Graben). — 18.30 Radio orkester. — 19.30 Ga. Orlhaber: Angleščina. — 20.00 B. Horvat: Filmska kultura. — 20.30 Pevski dueti: Slovenske narodne pesmi (gdč. Mezo in ga. Golob). Harmonika šolo, g. Rakuša. Nedelja, 30. nov.i 8.00 Leo Kocjan: O živino-zdravstvu — 8.45 Dr. Franc Debevec: O tuber-koluzi otrok — 9.30 Prenos cerkvene glasbe —• 10.20 I. Kaiser: O evropskem gospodarskem živ-Ijenjti — 10.45 Šah, vodi g. B. Pleničar — 11.00 Koncert Radio orkestra — 12.00 Časovna napoved 15.00 Gdč. A. Lebar: Kmetska žena — nositeljica kulture — 15.30 Plošče — 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski — 16.30 Duet; citre in kitara (gg- Ahačič) — 17.00 Ljudska igra: Kjer je ljubezen, tam je Bog — 20.00 Samospevi g. Marjana Rttsa — 20.45 Citraški tercet »Šiška« — 21.15 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio orkester — 22.00 Poročila in časovna napoved 22.15 Havvai-jazz. Dragi programi t Nedelja, 30, novembra. oeigrads 10.00 Prenos kato!. službe božje — 12.15 Plošče — 12.30 Radio orkester — 16.00 Tamburice 17.30 Plošče 20.00 Violinski koncert — 20.30 Pev. koncert 21.35 Violinski koncert — 22.05 Plošče — 22.45 Narodne s kitaro. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert — 17.00 Koncert Radio orkestra — 20.30 Večer pesmi in arij — 22.00 Plesna glasba. — Budapest: 10.00 Uniatska služba božja — 11.00 Cerkveno pelje, nato komcert voj. godbe — 17.15 Koncert —- 19.00 Petje in glasba — 20.00 Proslava petletnice madjars'kega radia. — Dunaj: 10.30 Orgle — 11.05 Simfonični koncert — 13.05 Plošče (»Madame Butterlly«) — 15.05 Popoldanski koncert — 17.30 Komorna glasba — 18.30Črnci v belgijskem Kongo — 19.40 Zabavni koncert — 20.30 ■ Vzemi . ..« (kuhinjska knjiga), slušna igra. — Milan: 10.45 Nabožna glsba — 12.15 Lahka glasba — 16.15 Vekela glasba — 16.45 Komedija — 19.30 Pestra glasba — 20.50 Zabavni koncert. — Praga: 19.05 Radio orkester — 19.50 Jugoslavija in Češkoslovaška — 20.00 Koncert: Prenos iz gledališča — 22.20 Mor. Ostrava. — Langenberg: 16.30 Popoldanski koncert — 18.50 Slušna igra — 20.30 »Dežela smeha«, opereta, Fr. Lehar. — Rim: 10.15 Nabožna glasba — 13.00 Radio kvintet — 17.00 Vokalni instrument, koncert — 20.50 »Le Bolieme«, opera, Puccini. — Berlin: 19.20 Orkestralni koncert — 22.15 Plesna glasba. — Katovicc: 10.00 Prenos iz Katedrale — 14.20 Glasba — 16.55 Plošče 17.40 Popoldanski-koncert — 20.30 Ljudski koncert — 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18.15 Orkester — 19.00 Melodije — 20.00 Operetna glasba — — 23.30 Vojaška godba. — London: 15.30 Planinski koncert — 16.00 Koncert vojaške godbe _ 20.00 Nabožna glasba — 21.05 Nedeljski koncert. — Mor. Ostrava: 15.00 Prenos operete iz Brna _ 20.00 Prenos iz Brna jugoslovanski narodni pravnik — 22.20 Ljudska glasba. — Leipzig: 12.00 Pravljična glasba — 15.00 Komorna glasba — 16.10 Adventni koncert — 18.00 Mandoline — 19.00 Plošče — 21.00 »Lesni lat«, komična opera, Mar-scliner. OPREME za pivovarne in žgalnice Naprave za sušenje krompirja Posode Mostovi Parni holli in parni siroti Gonilo Gradbeni sfirofi lito lehlo in kovano lelezo F. S C HI OH Ali a. m. b. h. - ELBINO DEUTSCHLAND ZA JUGOSLAVIJO: ALENSANDAR EGERSDORfED ZAGREB Trg kralja Aleksandra 8 Telefon 22—05 Srednji) japonska s |>oloioikoJu Izu. Oče gobavih V Koyaini na Japonskem se nahaja dom gobavih, v katerem opravlja dušno pastirstvo 821etni p. Drouart de Lezey. Častitljivi starček, ki že 57 let deluje ua Japonskem za božje kraljestvo, uživa med kristjani in pogani veliko spoštovanje. Ko je nedavno težko obolel, mu je podelil cesar odlikovanje, ki mu ga je osebno pripel na prsi visok uradnik. Cesarica vdova pa je poslala patru lepo -f- Oton Sverdrup. Slavni norveški raziskovalec severnega tečaja, Oton Sverdrup, je umrl 26. t. m., star 76 let. Spremljal je Nanscna na slavni ladji i Franu iin odkril otoško morje v arktiični Severni Ameriki. ki nosi njegovo klic. darilo in kito rož. V mlajših letih je spisal pater Drouard več učenih del, s 70 leti je pa šel kot dušni pastir med gobavce. Mnogo je storil za izboljšanje razmer v domu in poslopja tako razširil in izpopolnil, da more najti v njeni zatočišče še enkrat toliko gobavcev. Za njegov 80. rojstni dan je poslala cesarica patru tisoč jenov in pet košar najlepšega cvetja. Cesar je sprejel patra še letos v avdienci. Ljudstvo imenuje junaškega starčka r očeta gobavih«. Kulturni obzornik „Citara i bubanj" opera v treh dejanjih V soboto 22. novembra se je Zagrebčanom prvič predstavila opera Božidarja iSirolo: »Citara i h u banj« (Neobični svatovi) in publika jo je sprejela z močnim navdušenjem. — Hrvati imajo povesti s Primorja izključno tragične vsebine; edini Nova'k je napisal hunioristično novelico »Neobični svatovi« in lo je vzel Deželič mlajši za osnovo besedilu imenovane opere, a naslov ji ije dal jki znani stari pesmi: Citaira i bubanj, to su dva štrumonta. Vsebina bi bila: Malo primorsko mestece, mali ljudje v njem. Vanj se vrne mladi mornar Ivo z dolge vož-. nje. Brž povabijo njega iu ostale mornarje domačini v krčmo in jim napitjajo. Oče Filip, vozač pomij, ne ve za sinov (Kivratek. Baš rine pred seboj voziček s sodom pomij, ko izve. Dolgo je nato gostil mornarje. Tedaj ribiči privlečejo ribe na trg. Meščani kupujejo. Tudi lepa vdova Tona in njena hči Mara, katero ljubi Ivo. Baš se odloči vdova za lepo ribo, ko plane tja Filip, jo plača in vzame. Vdova se razljuti. Mara in Ivo si medtem izmenjavata čuvstva in Ivo da Mari cvet. Sjx>r med njunimi roditelji raste. Mati strga Mari cvet s prsi in ga vrže v pomije Filipu in Filipa izgrdi s porogljivimi besedami pred zbranim meščanstvom. Filip snuje osveto in jo zasnuje: zasnubi lepo vdovo, ki po dolgi borbi pristane. To je bil težak udarec zn Maro in Iva. Pred poroko: svati zbrani, nevesta oblečena, a ženina od nikoder. Filip dopolnjuje osveto: prihaja; prepasan preko umazane srajce — vozi svoj voziček, poleg njega sin In kliče: »Gdje ste, gdje ste djeveruše mlade, vjenčac, vjenčac sada da p:evate?« Žene j>re.plašene: »Nije vjenčac, nije za udovu.c Filip nese »vjenčac« Mari, katero izprosi svojemu sinu. Vdova se končno vda in svatje prosijo: »Blagoslovi, majkol« In tako se je svatovanje vršilo, a za mlada dva Dr. B. Širola je spravil v to opero velik kos primorske folklore. Skozi vso opero deliti ozračje Primorja: množino muzičnega primorskega blaga je vporabil, povsod spomintjajo uho narodni ]>rimor-ski napevi; zalo rečem: Širola je položil to delo tudi z muzi ene strani na domača tla. Igra ves oder, vse mesto. In skoraj je ni osebe, ki ne bi bila ozko zgrajena v vsebino. Komponist in libretist sta se tu z vso silo ujeki kakor malokje. Prvo dejanje ni baš močno, preveč je natrpano z muzikalično kompliciranostjo, .ki ne odgovarja vsebini; drugo in tretje pa zgrabtjz vso silo, tu je višek Širolove stvaritve. — Opero je izvežbal ravnatelj Krešimir Baranovič do skrajnih fines; izredno čista interpretacija vsebine. Predvsem je bila močna: altistka Marta Pospišil v vlogi vdove Tone, odlično je rešila svojo vlogo. Partijo Mare ije pela z mehkim, toplim glasom gospa Vilma Noži-liič. Basovske vloge sta dobro pela Križaj in Grif, a tenorske Šepec in Vičar. Opero je režiral Binički, ki je mnogo truda položil v to delo. Hrvatje so za eno domačo opero bogatejši, glasbeni umetnik dr. Širola pa je vnovič pokazal svoj veliki talent. Loize Golobič * Koledar Ave Maria za 1. 1931. Izdali slovenski frančiškani. Chicago. Sir. 170. Oseinnajstič gre obširni amerikanski koledar med naši ljudi, tudi letos so mu slovenski frančiškani oskrbeli bogato vsebino in lepo obliko. Človek ga je iz srca vesel, kot je sploh vesel vsakega duhovnega ali gospodarskega jiojava slovenskega izseljeništva. Koledar je posvečen stoletnici prihoda velikega misijonarja Barage v Ameriko in ima spredaj tudi njegovo sliko. Ameriški Slovenci so v letošnjem poletju že storili prve korake, da bi Baraga dosegel čast oltarja. O njem ima koledar tri članke: dr. I. Zaplotnik je obširno napisal »Nekaj podatkov k Baragovim življenjepisom«, dr. p. Ilugo Hren ima j>a dva članka s popolnoma novo vsebino: ■Baraga in ljubljanski cenzorji« in izredno lepo in toplo izpeljano primero med Barago in njegovim sodelavcem Fr. Pircem. Риммкцј v Nemčiji: Rena je pri Diissoldorfu dosegla železno kač**, klii 'kaže, do kje so segale prejšnje pojilev«* MARIJA TEREZIJA Dne 29. t. m. poteče 150 let, odkar je umrla a-vstrijska cesarica Marija Terezija. Z njo vred so vladale takral tri četrtine Evrope tri ženske: v Rusiji carica Katarina, v. Avsiro-ogrski Marija Terezija in v Franciji raadame Pompadour. Izmed vseh treh zasluži tudi človeško spoštovanje samo Marija Terezija, ki ie bila žena v najp'cmenitejšem pomenu be- inočnejša, čim bolj so jo zalezovali zunanji sovražniki, predvsem pruski Friderik. Le v enem se je motila Marija Terezija: iz narodno tako pestro pomešanih povečini slovanskih dežela je hotela ustvariti čisto nemško narodno državo — s pomočjo germanizaicije. To politično zapuščino je od nje prevzel njen zelo umni, a premalo dalekovidni sin Jožef i.n jo skušal čim preje dovesti do cilja. Kasnejši dogodki so dokazali, da jc bila zamisel v sebi pogre-šena in neizvedljiva in je končala z razpadom svoje državne tvorbe. Vendar je resnica, da je bila Marija Terezija bister in svež duh, umevala zahteve novega časa in jim skušala biti pravična. V enem pogledu pa je šc prehitela svojo dobo in je bila kakor naša sodobnica: Bila je prva žena, ki je združevala gospodinjski in materinski poklic še s posebnim — vladarskim — poklicem, kar mora danes večina žena. In Marija Terezija je velikokrat žrtvovala svojo zasebno srečo svojemu vladarskemu poklicu in postala tako tragičen zgled premnoge moderne žene. Maščevanj«? črnih pritlikavcev Francoski raziskovalec Eugene Bergouier je imel srečo ali bolje nesrečo, da je prive-del približno 20 pritlikavcev srednjeafriškega plemena Ubaugi v Združene države. Nastopiti sede. Njeno zasebno življenje je bilo čisto — vse dogodbice, ki so krožile o njenem namišljenem nemoralnem življenju, spadajo v kraljestvo bajk — njena vladarska umetnost je bila brez spletk, v kolikor je bilo to v tisti dobi sploh mogoče; nekaj zdravega, svežega je dihalo iz nje kakor iz kmetiške maitere. In na zdravo kmetico je spominjala vsa njena zunanjost. Bila je majhna in košata, nos gomo-ljast, ustnice debele in krepko zavihane. Samo oči — te oči, ki jih je prejel od nje tudi njen sin Jožef — so bile prečudno krasne; v njih je tičala veličina in izrednost njenega življenja. V gradu HaiLbthurnu (v sedanji Burški) še danes kažejo sobano, v ka'teri se je sklenila pragmatična sankcija in spočela kal nove Evrope. Romantični sij obdaja mlado cesarico, ki ji od vseh strani prete sovražniki in ki v največji stiski dvigne svojega sina in ga pokaže zibranim ogrskim velikašem, ki nato plame-neče prisežejo: »Umreti hočemo za svojega kralja!« Marija Terezija je bila častitljiva mati: lestnajst otrokom je dala življenje • in se za vsaikega vzgojo in odgojo brigala bolj, nego se marsikatera moderna mati za svojega enega sdinega otroka. Pri tem je pa krepko pomagala gnesti in peči pogačo, ki so ji zgodovinarji nadeli ime nove Avstrije«. Ona je šele tesno združila avstrijske pokrajine in ustvarila avstrijsko državo, ki je postajala notranje lem Potres na Japonskem. Našo slika kaže tipično japonsko zalivsko pokrajino, kjer se cesto javljajo potresi. Zadnji, potres 110 polotoku Izu je zahteval 252 smrtnih žrtev m 143 ranjencev: popolnoma porušenih je bilo 1350 hiš. 4637 pn poškodovanih. Največ je trpelo mesto Mišima. Potresni sunki se še ponavljajo. Moskovski industrijski proces: levo prol'. Viišins m, o.ivši rektor moskovske univerze, predsednik sodišča; desno generalni državni pravdnik Kry>le.nko. — Na zatožni klopi sede ruski itnžeaierji, ki jim obtožnica očita, da so sabotirali delo in pripravljali proitirevoluciljo. bi imeli v cirkusu. Pri kupčijskih pogajanjih je prišlo pa med njim in pritlikavci do nesporazuma. Pritlikavci so prisegli maščevanje in Bergonier je /.vedel, da so imeli pritlikavci že tajne obrede po vuduški postavi, ki so uvod v krvava dejanja. Nemudoma se je odpeljal iz Saraloge, kjer se mudi cirkus, toda že na potu je pod skrivnostnimi okoliščinami zbolel in umrl. Ko so pritlikavce obvestili o njegovi smrti, so začeli plesati in klicati: >Mi smo ga usmrtili!« »Kakšen človek je potepuh ?« »To je mož, ki bi bil turist, če bi imel denar.« Človeške žrtve v Bengatiji V Patni v Bengailiji je bil proti koncu letošnjega septembra izginil 7 leten deček, če-g ar truplo so potem našli v hiši nekega domačina. Preiskava je ugotovila, da so dečka umorili kot žrtev pri verskih daritvah. Smešni ce Prisotnost duha. Irof. J. Pavlin pa članek »Narodi za katoliško akcijo«. Iz knjige se razbere tudi plodonosno delovanje slovenske duhovščine, frančiškanov, benediklincev in svetnih duhovnikov; nič manj ko 108 jih deluje v Ameriki. V šolstvu jim pomagajo zlasti šolske sestre, ki imajo v 14 naselbinah 113 članic. Amerikanski Slovenci imajo letos pet novomašnikov, naših kulturnih delavcev. Še oglasov je človek vesel, ko vidi, kako marljivi in piodjelni so naši ljudje, da so dosegli razne lepe službe in se dvignili v blagostanju. Nekaj člankov je pa zgolj angleških. Kažejo, da mladi rod deloma že ne zna več pismene materinščine in ga je treba seznanjati s slovenskim slovstvom že v angleščini. Koledar krasi veliko lepih slik, vzetih iz Baragovega življenja in iz sodobnega življenja ameriških Slovencev. V Prekmurske pravljice v ceščini. V izložbi »Učit. dom« v Mariboru sta doslej izšla kakor znano dva zvezka ilustriranih narodnih pravljic, nabranih v našem Prekinurju. Te pravljice je začel priobčevati v prevodu češki mladinski list »Andel Stražny«, ki izhaja že 50. lelo v Brnu. Oktobrska številka je namreč prinesla pravljico »Slepi bratec«. Izide pa v tem jubilejnem letniku še več teh priljubljenih jiravljic. — Naj bi ž njimi napravil veselje tudi našim otrokom letošnji Miklavž ali j>a Božiček! Л Josip Mravljak: Šolstvo v Vuzenicl. Maribor, 1930. Samozaložba. Vuzenižki župan in predsednik tamošnjega šolskega odbora je v samozaložbo izdal knjižico, ki v svoji okusni opremi vabljivo kliče po čiitatelju. Dasi je prav za j»rav Mravljakovo delce lokalnega jiomena, smo uverjeni, da bo našlo (>ot v marsikatero lmjižnioo ljubitelja zgodovinskega in šolsko-stalističnega gradiva. Sestavljena je namreč pičlih 34 strani obsegajoča knjižica nadvse marlji-1 vo in s širokim ter globokim jKiznavanjem ne Io I današnjih razmer in potreb, marveč z vprav presenetljivo discipliniranim čutom in vestnim poznanjem zgodovinskega materijala. Zlasti bodo pa učitelji radi segli po Mravljakovem delcu in nadejamo se, da bo našlo mnogo jx>snemovaloev * Slovenska matica v Zagrebu bo priredila v prvi polovici meseca decembra v zvezi z Glasbeno matico velik koncert v zagrebškem opernem gledališču. (lom in svet. Osma številka tie pravkar izšla. Obširnejše poročamo jutri tile v- -74, SLO VKi\iiC<., dne 2'J. novembru lliilC, SBan 7. rokavice Din nogavice пвдсе Hnte trlcot napa podi. glacce jelem. le otrotte trpež.flor bombaž volnene otr.voln. ofp.bonb. bombaž. volnene pibaco rokavice DIH nogavice Din Din razno Wfim.fi! iz&ira modernih !№, mrtolc in pletenin! Krasno i mira Kravat, šerp, Hsfnic in lepših roDcevf шпннпаташшпшонвпн Mariborski proračun Razprava v mariborskem ob č. svetu — Proračun sprejet Maribor, 27. nov. Zupan dr. Juvan po otvoritvi seje objavi, da je Weixel odložil svoj mandat in izreke! občinskemu svetniku Wcixlu svojo zahvalo. Finančni referent Vladimir Pulenjak obširno in izčrpno poda ekspoze o občinski finančni po.i-tiki. Finančni odsek ie pri obravnavanju bodečega preračuna imel pred vsem pred očmi potrebo največjega varčevanja in ome.itve izdatkov. Ravno tako tudi, da je mogoče dovoliti le neodložljive investicije ler zadostiti v okviru proračunskih postavk res nujnim mestnim potrebam. Pri iskanju pokritja sc je morala upoštevati velika gospodarska kriza. Radi lega se je ukinil tovorninski davek in davek na nezazidane parcele. Na novo pa se je uvedel davek na blagovni promet. Proračunski fefekt ie realen morda celo višji. Če se upošteva, da je nova postavka za učiteljsko stanarino, policijo, zdravljenje in hatehetske nagrade v znesku 60.000 Din, polom je letošnji proračun nekoliko man ši od lanskega leta. Redni proračun za 1. 1931. izkazuje na rednih potrebščinah 18.479.570 dinarjev, je torej večji za I.728.415 dinarjev kakor v letu 1930. Omenjene potrebščine se krijeijo z rednim kritjem 6.593.658 dinarjev in pa z davščinami, katerih donos znaša II,615.000 dinarjev, tako da nastane priman kljaj 270,912 dinarjev. Predvidevajo se sledeče davščine: (vse v milj. Din) 50% občinska daklada na direktne davke 2.—, prenosnina 0.15, davščina na vino m vinski mošt 2.—, davščina na pivo 0.90, davščina na žganje in likerje 0.12, davščina na šampanjec (25 dinarjev od steklenice) 0.025, gostaščina (13%) 3.25, kanalščina (6%) 1.50, davščina na vozi'a 0 35, prirastkarina 0.25, davščina na prenočišča 0.10, pasji davek (100 dinarjev) 0.07. Pri mestnem gradbenem zakladu je najvažnejši dohodek novo uvedena davščina na blagovni promet v iznosu 1 milijon 650 tiso« Din. Pri posameznih oddelkih se očrtu>je sledeče proračunsko razmerje: splošna mestna uprava, uprava mestne imovine mestna podjetja . . , občinski dolgovi . . ceste, ulice in trgi potrebščine: pokritje: 3,612.643.— 828.5"0.— 607.090.— 384.302— 333.450,— 899.826— 4,714.543,— 2,480.149— 2,798.237.— 617.090— gasilstvo............155.075.— — zdravstvo............757.761,— 786.560— socialno skrbstvo . . . 2,332.985— 372.093— šolstvo..............1,681.338— 194.G00.— znanost, umetnost in pro- sveta..............358 796— 8.852.— trgovina in obrt .... 142.C00,— — vojaštvo..............216.772— 1.938— razno................769 380— 20.348— Izredni proračun pa predvideva potrebščine v iznosn 24,002.000 dinarjev in sicer so v načrlu sledeča dela (v milj. Din): naprava cest v koloniji 0.60, adaptacija mestnih hiš 0.312, nabava cestnega n?btjača 0.06, novo gumijevo obročje za motorna vozila 0.15, nova meritev mesta 0.08, asfaltiranje 0.20, Kopališče na Mariborskem otoku 1.—•', nakup vojaških skladišč za carinarnico ozir. zgradba nevih za zamenjavo 4,—, zgradba carinske pošte 5.—, tlakovanje dovozne ceste na tovorni kol. 0 80, tlakovanje Aleksandrove ceste pred glavnim kolodvorom 4,—, zgradba kolodvorske poete 7.80. Kritje potrebščin izrednega proračuna pojde iz novega posojila v znesku 2,402.000 dinarjev, na- dalje iz kaldrminskega zaklada 13 800.000 dinarjev ter iz zaklada poštne uprave v iznosu 7,800.000 dinarjev. Razen omenjenega posojila sc predvideva v proračunskem predlogu še najetje poso.ila za mestni vodovod v iznosu 1,315.CC0 dinarjev in pa za gradbeni sklad v nn o su 1,500.000 dinarjev. Od podjetij izkazuje samo plinarna 197.000 Din. Vsa druga podjetja so aktivna. Po izčrpnem Pušenjakovem referatu jc sledila debata. Prvi je govoril občinski svetnik Petejan, ki je ugotovil, da je razvoj občine v poslednih letih razveseljiv. Kritiziral je naraščajoče potrebščine v zadjnih letih in da jc število nameščencev rastlo o c. 1«U do leta, ne da bi se pokazalo, da je to absolutno potrebno. Predlaga posebno komisijo, da piegleda mestno gospodarstvo in da stavi konkretne predloge glede racionalizacije. Občinski svetnik Grčar naglaša, da se avtonomne pravice v občini iz leta v leto okrn ujejo. Povdarja, da se večajo izdatki z:i občinsko administrativno delo. Župan je odgovoril na razne predloge in dejal, da se pii mestni občini 1'udje ne nastavljajo brez potrebe. Število mestnih uslužbencev je primeroma z drugimi občinami zelo majhno. V debato so posegli Ošlak, Senckovič, dr. Kizer. S temi je bila sp ošna debata končana in se je pričela posebna. Ob pol devetih je bil ves proračun v glavnem sprejet. Davek na prenočišča se zniža na 5%. Pri splošni debati se jc kot prvi oglasil k besedi občinski svetnik Petejan, ki je v daljših izvajanjih primerjal naraščanje proračunske vsote v poslednjih letih od leta 1025 naprej. Ugotavlja pa, da jc razvoj občine v poslednjih letih razveseljiv; jx>-sebno obširno govori o magistralnih nameščencih, katerih število raste iz leta v leto, ne da bi se dokazalo, da je to tudi absolutno potrebno. Opozarja, da gre samo za plače, penzije in druge osebne izdatke 7,036.000 dinarjev. Za prihodnje leto izraža mišljenje, da bo treba mislili na lo, da se v tem oziru izvrši racionalizacija. V to svrho naj se izbere posebna komisija, ludi se izjavlja proti znižanju davščine na prenočišča. Obč. svetnik Grčar se uvodoma zavzema za inkorporacijo okoliških občin. s čimer upa, da $e bodo bremena mestnemu prebivalstvu znižala. Jc za to, da se davščina na prenočišča izloči iz proračuna, ker obremenjuje gostilničarje in ovira razmah tujskega prometa. Tudi bo treba izvesti sanacijo mestne plinarne in mestnega kopališča. Obč. svetnik Ošlak naglaša, da se strinja s sestavo proračuna v celoti, ker v sedanjem položaju pač ta sestava ne more biti drugačna kakor je. Obžaluje le, da se je ukinil davek na nezazidane parcele. Obč. svetnik Senekovič pa je oprt na konkretne proračunske davčne podatke iz prejšnjih let zavračal izvajanja obč. svetnika Petejana, ki je trdil, da so ravno gostilničarji pri davčnih bremenih najmanj prizadeti. Dr. Kieser pozdravlja štedenje v proračunu; izjavlja se pa tudi za štede-nje v postavkah socialnega skrbstva. Je za ustavitev stanovanjske akcije, ker prebivalstvo ne zmore novih davčnih bremen in izjavlja, da je davščina na prenočišča krivična, ker ovira razvoj tujskega prometa. Zupan dr. Juvan odgovarja nato na posamezna vprašanja predgovornikov ter med drugim izvaja: stroški uprave so se morali povefeiti, ker so se odstopili mestni občini posli preuešenega delokroga (u. pr. obrtni referat, pomnoženi posli mestnega vojaškega urada), na drugi strani pa gradbena akcija. Brez potrebe se nove nastavitve niso izvršile niti v kategoriji uradništva, niti v kategoriji osta- lega nameščenstva. Ce primerjamo število nameščencev v drugih mestih, potem je treba ugotoviti, da smo v Mariboru v tem oziru precej na boljšem. Glede davka na nezazidane parcele izjavlja, da je treba počakati na zadevno odločbo banske Uprave v vprašanju uposlanih pritožb proti odmeri davka ua nezazidane parcele in da se bo ta davščina bržčas vnesla v reformirani obliki v prihodnji proračun. — Regulacija cen na trgu je težko vprašanje; v bodoče bo inoral tržni odsek svoje poslovanje poživiti. — Vprašanje nove meščanske šole se bliža rešitvi; čim prispe obvezen pristanek občine Studenci in Krčevina, se bo vnesla zadevna amortizacijska vsota v proračun za I. 1932. — Kolektivna pogodba se izvaja; samo imenovanja stalnim se niso še izvršila. Z županovimi pojasnili so se posamezni pred-govorniki zadovoljili, nakar je sledila specialna de-bata, pri kateri so spregovorili obč. svetniki Senekovič, Ošlak, dc. Lipold in drugi. Ob pol devetih jc dal župan dr. Juvan proračun v celoti na glasovanje; proračun v predlaganem obsegu se je v celoti sprejel, ravno lako tudi vsa tri posojila. Znižala se je samo davščina na prenočišča na' 5%, s čimer se primanjkljaj 270.912 dinarjev zviša za 50.000 dinarjev. Vendar se bo ta primanjkljaj s slednjo ter pričakovano večjim eleklom nekaterih drugih davščin izločil. Tvornica za dušik, Ruše. Z ozirom na vesti mariborskih listov, da se bo tvornica za dušik v Rušah preuredila v inetalurgično industrijo, smo se informirali na pristojnih mestih in izvedeli, da vest ne odgovarja resnici. Borza Dne 28. nov. 1930. DENAR Danes jc nastopil na deviznem Irgu preokrel, tečaji, ki so se že nekaj časa stalno dvigali, so sc ustavili in danes deloma celo nazadovati. Promet je bil srednji in je bilo privatno blago zaključeno v devizi Trst, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278 bi. Berlin 1347.75-1450.75 (1349.25). Bruselj 789.05 bi. Budimpešta 989.15 bi Curih 1095.90 bi. Dunaj 795.22—798.22 (796.72). London 274.78 bi. Nevvvork 56.485 bi. Pariz 222.33 bi. Praga 167.41-168.21 (167.81). Trst 294.90-296.90 (295.90). Zagreb. Amsterdam 2275 -2281. Berlin 1347.75 do 1350.75. Bruselj 789.05 bi. Budimpešta 989.15 bi. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 795.22—798.22. London 274.38—275.18. Newyork 56.385-56.585. Pariz 222ЛЗ bi. Praga 167.41-168.21. Trst 295-297. -Skupni promet brez kompenzacij je znašal 2.9 milj. dinarjev. Curih. Belgrad 9.1285. Amsterdam 207.90. Alene 6.675. Berlin 123.09. Bruselj 72.025. Budimpešta 90.26. Bnkarest 10636. Carigrad 2.445. Dunaj 72.69. I^ndon 25.0736. Madrid 57.60. Pariz 20.29. Praga 15315. Sojila 3.74. Trst 27.01. Varšava 57.85. Kopenhagen 138.0925. Stockholm 138.60. I lelsingfors 12.99. Oslo 138.10. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za državne papirje je bila danes slabša in so tečaji nazadovali. V teku sestanka [e promptna škoda nazadovala v tečaju od 426 na 42o, za februarski termin pa od 424 na 423.50. Nadalje je bilo več zaključkov v 7% Blerovem posojilu med 81 in 81.25. Poleg teh državnih papirjev je bil zaključek ludi v begi. obveznicah. Bančni papirji beležijo živahnejši promet. Tako je bila po običajnem tečaju zaključena Poljobank* (»leni Praštediona in Zeinaljska banka. Unioilbanka je v teku sestanka narasla od 1 «0.50- (90.75 in na 191. t udi Jiigo-banka beleži živahnejši promet v mejah od 77.50 do 78. V industrijskih papirjih jc bial zaključena osješka Šečerana po 2<>8. Trboveljska pa po 377, nato pa po 375. Ljubljana. 8% Bler. pos. 91.50 bi. 7% Bler. pos. 81.50 bi. tob. srečke 50 lil. Celjska pos. 11Л den. Ljublj. kred. 122 den. Praštediona 900 den. Kred. zaviHl 170-180. Vevče 124 den. Stavbna 49 den. Split cement 400 bi. Ruše 280- 300. Zagreb. Drž. pap.: 7 ?'« inv. pos. S5.50 S8j agrari 52.5t> bi., voina škoda ar. 121.5« 425 (426,. 125.50. 425), 12. 424 125 ( 424 - 425.50). 2. 413.50-» 416); 6% begi. obv. 71 72 (72), srečke Rdeč. križa 52 bi. 8% Bler. pos. 90.75—91. 7% Bler. pos. 81.125 do 81.25 (81.25. 81. 81.25, 81.125). 7% pos. DIIB 80.75—81.25. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d. Ka-tolička 35 d. Poljo 56 56.50 ( 56). Kreditna 90 d. Union 190.50—191 (I«0.50, 190.75, 191). Jugo 77.5» do 77.75 (77.50, 77.75, 78, 77.50). Lj. kred. 122 d. Narodna 8.100 bi. Obrtna 16 d. Praštediona 9(50— 935 (930). Srbska 18» d. Zeinaljska 129-130 (129). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 1Ш do 149. Slaveks 50— 55. Slavonija 200 d. Našice 1000 d. Danica 100—103. Drava 242 -235. Šečerana Osi-jek 298 300 (298). Nar. ml. 20 d. Osj. ljev. 200 tf. Brod. vag. 90—110. Union 100 120. Vevče 124 d. Isis 40 -45. Ragusea 370 395. Oeeania 220-230. Jadr. p lov. 595 bi. Trboveljska 375 -376 (377. 375). Belgrad. Narodna banka 8.050—8.090. 7% inv. pos. 89 89.50, agrari 52, voj. škoda 444.50-445.50, 12. 446.50—447. 7"/, Bler. pes. 81.75. — Jutri borza |»sluje, v ponedeljek ne bo poslovala. Dunaj. Don. sav. jadr. 86.50. Wiener Bankve-rein 16.40. Creditanstalt 46.85. Escompteges. 158.—. Zivno 89.05. Alpine 18,95. Trboveljska 46.40. Ley-katn 3.50. Rima Мигапу 63.60. Žitni trg Danes javlja Budimpešta siabejšo tendenco, pri nas pa ie položaj ostal v glavnem neizprcnie-njen. Pšenico kupuje za izvoz Privileg. izvozna družba. Koruza je nadalje iskana za izvoz, dovozi blaga na trg pa so še vedno slabi. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Vse neipremenjeno. Promet: pšenica 8, oves 2, koruza 68, moka 9 vagonov. Tendenca: neizpremenjena. Sombor. Pšenica: bč. pot. 80 kg 137.5—142.5; ban. Bega šlep 79 kg 130—135, ostala neizpremenjena. Koruza: bč. nova suha 83.5—87.5, ostala neizpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. — Promel: 219 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca: Pšenica slabša, ostala učvrščena. Promet majhen. Pšenica: inarc 15.46 do 15.47, zaklj. 15.46—15.47; maj 15.30—15.36. zaklj. 15.36—15.37. Rž: tnarc zaklj. 9.15— 9.20. Koruza: maj 12.24—12.32, zaklj. 12.30-12.31. Živina Mariborski svinjski sejem. Dne 28. nov. so pripeljali na sejem 268 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov 100—125, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mes. 250—350. 5—7 mes. 400—450. 8-10 mes. 550— 650, 1 leto 800—1000; I kg žive teže 10—12, I kg mrtve teže 14—15. Prodanih je bilo 177 komadov. Hmelj Niirnberg, 28. nov. kk. Danes je bilo pripeljanih na trg več kot 100 bal, prodanih pa jih je bilo 60, in sicer samo hallertauskega hmelja vseh vrst od 55 do 105 mark. Za inozemski hmelj jc bilo sicer povpraševanje, vendar so bile zaloge zelo nezadostne. Razpoloženje in cene so ostale še nadalje neizpremenjene. f S* JiZofl e-" ~ o p-p * 2*0 S O. -O ££ Q. » 1 RZS r_o<2 Q IN « oc jjl/) _ -Ž 'i "r kć -3Š Soc w 5 K f 20 » t - p« SC il-s'! J- i la • Ja 7 M гм gl/5 .5 llans Dominik: Moč treh 49 Roman lz leta 1933. Komodor Boolton je videl, kako izginja njegova dobra ladja pred njegovimi očmi v paro in v nio. S stisnjenimi pestmi je planil srdit proti nastali odprtini. ... In i^ašel je v žgoči žarek telenergetske koncentracijo. V hipu je zagorela obleka nn njegovem telesu. Hotel jo nazaj in vendar je bil že mrtev, sežgan, spremenjen v rdečežareče oglje in kipeč pepel, preden se je mogla stvoriti v njegovih možganih misel, da je v nevarnosti. Žarilnikov plamen je žrl dalje. Že je stala sama kabina. Zdaj se je razprsnila stena v strojnici, ki je bila obrnjena proti napadalcu. Inženjer Wlmblington ni bil pri volji, da bi si pustil uničiti svoje stroje. Z desnico je segel v žep. Že je ležalo izpopolnjeno orožje v njegovi roki. Prasketale so udarile krogle v stene na R. F. c. 1. Prva... druga ... tretja... četrta jc zgrešila, zakaj goreči žarek je zgrabil inženjerja, požrl orožje v njegovi roki, požrl roko in požrl njega samega, preden je mogel petič sprožiti. Z dvignjenimi rokami sta skočila monterja skozi odprtino na piano. Eden se je razprsnil in zgorel v hipu, ko ji; skočil. Drugega je zadel žarek v deeetinki sekunde, ko Je plaval po zraku. Malo belega pepela je padlo na trato. Dr. Glosin ni videl nesreče v oddelku za stroje. Z naporom vseh sil je bil odvil v teh sekundah zaporne vijake, ki so zapirali vrata na levi strani letala. V skoku je potegnil Jano s seboj. Sunkoma je imel tudi orožje zopot v roki. Počil je strel. Z največje bližine je bilo orožje namer,jeno na Silvestra. Bolestno se je zganil obstreljeni. Krepka kretnja v obrambo s tesno zvezanimi rokami je spravila doktorja iz ravnotežja. Padel bi bil, če ne bi bil izpustil v zadnjem hipu orožja in se oklenil vrat. Sedaj se je pokazala meč, ki je bila v tem spa-čenem telesu. Z nezavestno Jano še vedno v naročju, je zdrsnil Glosin s ploščadi kabine na levi strani iz letala in stoke i proti gozdu. V istem hipu, ko je zapustil Atma R. F. c. 1 in v velikih skokih planil k R. F. c. 2. Ko je stopil Glosin na levi strani lia tla, je skočil Atma na desni v letalo. Videl je Silvestra zvezanega in bliskomiai pre-rezal vezi. Izpustil je žarilnik v Silvestrove roke, zdrsnil v istem hipu na drugi strani z letala in planil proli gozdu. Bil je skrajni čas. Lo še nerazločno si' jo svetlikala Janina bela obleka med debli. Dr. Glosin je bil precej preti n jim in mrak se je zgoščeval od sekunde do sekunde. Toda dr. Glosin je bil star in Atma mlad, dr. Glosin je nesil težko breme na svojih ramah in Atme ni nič oviralo. Razdalja do Gloeina ee je manjšala od minute do minute. Vsled sunkov in tresljajev med tekom se Je Jana zopet zavedli in se branila z vsemi silami. Tolkla je po zdravniku, se vrgla divje nazaj in ga težko ovirala. Že je slišal za seboj zasopli Indčev dih. Tedaj se ga je polastil strali pred smrtjo. Usoda ga zasleduje. Da bi le še enkrat ušel! Pred njim se je odprla majhna globel. Izpustil Je Jano na tla, skočil v globino in tekel po jarku. Tu je vladala že tema. V njegovi temni obleki ga v gostem grmičevju ni mogel več videti. Previdno se je. plazil cd drevesa do drevesa in se trudil, da se izogne vsakemu šumu. Atma so je ustavil pri Jani. Previdno jo je dvir gnil, jo nesel in odpeljal iz gozda nazaj na prosto polje, jo prenesel varno v kabino nu It. F. c. 1 in pogledal nato za Silvestrom. Ta je ležal nezavesten in zgrbljen. Žarilnik mu je padel iz rok. Iz rane je vrela kri. Atma ni prišel prezgodaj. Z nožem, ki jc z njim pred kratkim prereza 1 vezi. je razparal sedaj obleko Zadeta stran jo ležala razgaljena. Žila je bila ranjena. Vzporedno z bitjem srca je brizgal rdeči življenjski sok. Trajalo je dokaj časa, da jc Atma obvladal nesrečo. Končno jo ustavil krvavitev. Rana se je zaprla. Previdno je nesel Atma svojega mladostnega tovariša na drugo ladjo in ga položil z neskončno skrbnostjo. Sedaj je vedel Atma, da sla spravljena prijalelj in dekle. Zravnal sc je in z žariln ikoni v roki se je obrnil proti gozdu. V poslednjem mraku izgubljajo-čega se dne Jc stala razvalina R. F. c. 2. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka besedo jO par. Na|man|il oglas *..« S Oliv. Oglaal nad devet vrstic se računalo vik. Za odgovor mnamkol Na vpraian|a brci znamke nc odgovarlamol »II Poštenost Starejši možki želi stopiti v službo v kakšno boljšo hišo, najrajši k trgovini; gre za nizko plačo. Dela vse od kraja, vešč pa je vseh trgovskih poslov, tudi knjigovodstva. Dopisi na upravo »Slovenca« pod št. 13505. M:za/ski pomočnik išče službe. Naslov v upr. »Slov.« pod št, 13574. Šofer vojaščine prost, z dobrimi spričevali, išče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. - Naslov v oglas, jdd. »Slov.« v Novem mestu pod šifro »Šofer«. Izprašan kurjač ,< večletno prakso, vsakovrstnih parnih kotlov ii strojev, išče službo karkoli. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 13.601. Uradnik z eBoletno prakso v lesni stroki, vešč slovenskega, srbohrvatskega, nemškega in deloma italijanskega jezika, slovenske m nemške stenografije ter strojepisja, išče službo. - Morebitne ponudbe ua upravo »Slovenca« v Mariboru. Vinskega potnika solidnega, dobro vpeljanega za veletrgovino se išče za Dravsko banovino. Ponudbe z le izvrstnimi referencami je poslati na upravo lista v Mariboru. Učenec za trgovino z mešanim blagom na deželi z dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme. - Pvnudbe pod Pošten« na upr. »Slov.« Maribor. Učenca močnega, sprejme z vso oskrbo mizar Staudinger, Maribor, Mlinska 17. Iščem kovaškega vajenca za takojš. nastop s celodnevno hišno oskrbo. — Resne ponudbe je poslati na upravo pod št. 13.611. Blagajničarka za v točilnico, pridno in vestno — sprejme takoj! Hotel Štrukelj. Krojači, šivilje, nešivilje, dame za samo-uporabo. Nov pouk krojenja na Strokovn, krojnem učilišču, Ljubljana, Stari trg 19, sc prične začetkom decembra. Krojačem, šiviljam lahko ra- ! zumljiv sistem. Kroji so j preizkušeni — pristojajo brez pomerjanja. Za da-; me, ki se želijo izobraziti; za samouporabo, zelo lahek sistem krojenja in šivanja v lastnem modnem salonu. Kroji po meri. Izdaja modnih listov. Ш .—— 'У Iščem Bellaslova radi angažma. Pisati Frideriku Groger, Ljubljana, Kongresni trg 3. Stanovanja Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, _ v pritličju, oddam. - Za- 1L loška cesta 92. ^ LJUBI OČKA IN MAMICA prosim bodita tako dobra in pojdita k A. RASBERGERJU na MIKLOŠIČEVO CESTO 34 in mi kupita ONI MALI GRAMOFON-CEK S PLOŠČAMI VRED, ki je tako izredno poceni ODPRTO TUDI V NEDELJO 30. XI. Posestva Enodružinska hiša nova, ca. 300 ma zemljišča, ob lepi cesti v Domžalah, se proda. - Naslov v upravi pod št. 13.480. Visokoplitlična hiša se ceno proda. Poizve se v Zeleni jami, Ljubljanska ul. 15. »TiTuUu Zakonski par brez otrok se išče, ki se razume pri čebelarstvu in negi sadnega drevja. -Ponudbe na upr. lista pod •Čebelarstvo v bližini Celja« št. 13498. Šoferska šola prva oblast, konc.. Ća-mernik. Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel. 2236 Pouk in prak-tične vožnie. Šoferska šola oblastv koncesijonirana I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Bleiwei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se prične 1. decembra 1930. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, pritikline in balkon, suho in zračno se takoj odda pod Rožnikom, c. IX., št. 30, nasproti bajarja. | Komfort. stanovanje 3 sobe, kuhinja, kopalnica, bolkon in vse druge pritikline, vodovod in elektr., se odda. - Marija Juvan, Vodmat, Ciglarje- va ulica, nova vila. Lepo opremlj. sobo oddam za 350 Din. — Einspielerjeva cesta 25, Ljubljana. irmrmi ШВШШ' Gostilniški prostori v Trojanah sc oddajo v najem. Poiasnila daje Ce-rar, trgovec, Lukovica. Sostanovalca sprejmem poceni. Glince, V najem se da na deželi v zelo prometnem kraju, 20 minut oddaljeno od mesta, pri farni cerkvi in žel. postaji mesarija in zelo doV'0 vpeljana pekarija s stalnimi odjemalci; istotam se odda lokal za brivca. — Resni rellektanti naj xprašajo pod šilro »Dobra pozicija« št. 13588 na upr. »Slovenca«. Tržaška cesta 23. i J^lSGfjdtl Opremljeno sobo zračno in svetlo v šent-1 jakobskem okraju, oddam s 1. decembrom. Nasl. v , upr. »Slov.« pod št. 13555 p -Slovencu- imajo največji uspeh ■МММНННИРЧКИМНИНН 1ДШХШ Vrednostne papirje srečke, obligacije delnicc kupuje upravništvo »Merkur« Liubliana, Šelenbur-gova ulica 6/11. tel. 30-52 Fižol letošnji cipro, koks in 1 nizki, orehe tankih lupin, debele, ponudite povzor-j čeno z navedbo množine i tvrdki Peter Šetina, Ra-' deče pri Zidanem mostu, i 1ЕЈШШ Pianino dobro ohranjen kupim. -Ponudbe z navedbo cene pod »Pianino« št. 13587 na upravo lista. Hiša sredi mesta Ljubljane, z več trgov, in gostilniškimi lokali se proda za 750 tisoč Din. - Vprašati pri Društvu posestnikov, Sa-lendrova ulica 6. Prodamo Auto Renauld majhen, zaprt, 4 sedežen, zelo dobro ohranjen — prodam za 12.500 Din. Gostilna Soča, Logatec. Dežne plašče klobuke, perilo, obleke in vsakovrstne čevlje kupite za Miklavža najbolje pri Jančigaju, Celovška c. 44 Babice! Kompletne instrumente za babico proda po ugodni ceni Brodnik, Žlebič št. 18, p. Ribnica, Dol Vino dobro, letnik 1929, 14 hI, proda Brlan, kolodvor, Brežice. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosje po 130 Din k)! in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetju L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja Ne čakajte z nakupom na zadnji dan Obiščite naše prodajalnice sedaj, ko so popolnoma sortirane in ko imajo naši sotrudniki dovolj časa. Omogočite nam, da Vas moremo strokovno z večjo pozornostjo postreči kitajte in širite »Slov enca«i Obrt Vino čez ulico - črno in belo - 10 Din. Vinska klet, Sv Petra cesta 43 (dvorišče). Domače koline vsako soboto, nedeljo in ponedeljek ter izvrstna dolenjska in štaierska vina v gostilni Frančiške Novak prej »Dachs« v Florjanski ul. - Sprejema tudi abonente po Din 12 in Din 16 na dan. KruSno moko ш rženr moka vedno evežo. kupite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA 1<е«1јета ceste 2« Širile »Slovenca«! V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, šolskih potrebščin itd. — na debelo in na drobno — Dri DRAGO ROSINA, Vetriniska ulica Stev. 26. ta. I0- /tlir hn&MACMJ cJU, Ao&A "^алоклЛс. V "žtCo-C^otn. ^ jvw Tvrdka PETER ANGELO družba z o.z. LJUBLJANA (zastopstvo Klein & Stiefel, Fulda) se preseli s 1. decembrom 1930 v Dvorakovo ulico št. 6, I. nadstr, poleg Gospodarske zveze Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo tužno vest, da je naš dobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod PICEU FRANJO dne 27. novembra ob %9 dopoldne, v 68. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto dne 29. nov. ob 15 iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. — Svete maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnjih cerkvah. Novo mesto, dne 27. novembra 1930. , Rodbini PICELJEVA in DR. CAZAFUROVA. Odrasli in otroci sc zelo uspešno zdravijo za liščtive in osvežen/e krvi s 'F/GOLOM«. Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga razpoš/lia proizvajalec: Lekarna Dr. Semeiti, Dubrovmk 2144, 3 steki. s poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din 1 steklenica 40 Din. Pohištvo oriproslo in .lajmoiiernejše Vam nudi 'vrdka po izredno nizki сеш KREGAR IN SINOVA Št.Vid uad Liulii jann — uasprot Kolodvora Preminula jc naša ljuba, zvesta in poštena duša, gospodična Rozina Pernjnt v najlepši dobi. Pogreb prerano umrle bo v soboto ob 9 dop. iz hiše žalosti. Sv. Anton v SI. gor., 27. nov. 1930. Rodbine: PERNAT, TUŠAK, SCHELL. Galoše in snežni čevlji TRETORN z znamko „TRETORN" zahvaljujejo svojo popular nost milijonom kupcev, ki že desetletja nosijo samo „TRETORN" galoše in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša predobra mama, stara mama, tašča in svakinja, gospa Marija Pehaiti roj. Boriseh posestnica in gostilničarka aanes ob 1 ponoči, previdena s svetimi zakramenti, po dolgi in mukotrpni bolezni, v 67. letu starosti umrla. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v nedeljo ob 3 pop. na farno pokopališče v Zežemberku. Prosimo tihega sožalja. Žužemberk, dne 28. novembra 1930. Žalujoče rodbine: Pehani, Carli in Torkar. Urez posebnega naznanila Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno-Ijubljena soproga, oziroma mati, gospa MARIJA LORBER soproga nadučiteija v pok. v četrtek 27. nov. 1930 ob 14 pop. v 61. letu starosti nenadoma umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dr.e 30. nov. t. 1. ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. — Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. decembra t. 1. ob 7 v stolni in župni cerkvi Maribor, dne 27. novembra 1930. Franc Lorber, naduč. v p., soprog. — Alojzij, Franc in Vladko Lorber, sinovi. — Marija, Olga in Angela Lorber hčerke. ZAHVALA Vsem, ki ste se spominjali v tužnih dneh smrti našega nepozabnega soproga, ateka, brata in starega ata, gospoda ANTONA ŠKOFIC sprevodnik drž. žel. v pok. najiskrenejša zahvala. — Globoko hvaležnost izrekamo preča-stiti duhovščini, žel. glasb, društvu »Sloga«, darovalcem vencev in cvetja ter sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika in mu izkazali čast in spoštovanje na njegovi zadnji poti. Moste pri Ljubljani, dne 29. novembra 1930. Globoko žalujoče rodbine: ŠKOFIC, ROBINIK, SLANOVIC, PAVLIČ. Za Juiroelovansko tiskarno v Ltublinni: Karel Cel. Izdajatelj: Ivan Rakovce. Urednik: Franc Kromtar.