Leto IV. Celovec, 24. septembra 1948 Številka 39 v Parizu Glavna skupščina Združenih narodov se je pričela v torek ob pol petih popoldne v palači Chadlot. To zasedanje je najvažneje še v zgodovini te organizacije. Predhodni dnevni red obsega 72 točk. V Parizu je zbranih nad 1000 novinarjev iz vsega sve= ta, ki bodo poročali o razpravljanjih. Glavna skupščina Združenih narodov ima na svojem dnevnem redu dovolj težavnih vprašanj, katera bodo morali v teku priho* dnjega tedna rešiti odposlanci. Med vpra> sanji, pri katerih pridejo nasprotstva med vzhodom in zahodom posebno do izraza, so vprašanja omejitve pravice veta, razoroži^ tev in atomska bomba, poročilo balkanske komisije Združenih narodov, Koreja, svo= boda razpošiljanja poročil in vprašanje o sprejemu novih članov. Obravnavanje vprašanja veta se bo priče« lo z razgovori glede poročila vmesnega odbora, ki je bil ustanovljen v preteklem letu ter so ga Sovjetska zveza in njeni va« »sli bojkotirali z utemeljitvijo, češ da je ta odbor tekmec Varnostnega sveta. Ta odbor je priporočil omejitev pri uporabi veta, k?:« toro so velesile vedno želele, številne manj« še države, ki te pravice nimajo, pa so ga odganjale. Doslej je bila pravica veta upo» rabljena devetindvajsetkrat, od tega jo je uporabila Sovjetska zveza sedemindvajset« krat. Razpravljanja glede pravice veta ka« kor tudi razpravljanja glede atomske bom« be pa niso prvikrat predmet pogajanj med Združenim narodi. Obe vprašanji so že do« voljkrat v vseh mogočih odnosih proučevali v okviru Združenih narodov. Zato ni priča« kovati odločilnih novih dokazov glede teh dveh vprašanj. Na dnevnem redu je tudi predlog, ki ga je vložila država Čile, v katerem zahteva obravnavanje kršenja človečanskih pravic, tradicionalnih diplomatskih in drugih na» čel listine Združenih narodov s strani So« vjetske zveze. Vprašanje italjanskih kolonij še ni na dnevnem redu, ker so to sporočilo, ki ga je poslala konferenca štirih držav 15. septem« bra, poslali Združenim narodom, ko je bil sedanji delavni red že določen. Za predsednika glavne skupšične je bil izvoljen avstralski zunanji minister Evatt, ki je dobil 31 glasov. Argentinski zunanji minister Bram^glia je dobil 20.glasov. Za predsednika političnega odbora glavne skupščine je bil z 48=timi glasovi izvoljen belgijski zunanji minister Paul Henry odgovorov na vprašanja, ki so mu jih sta» vili zastopniki zapadnih velesil. Na splošno menijo, da so zastopniki za» padnih velesil dali Molotovu razumeti, da niso pripravljeni nadaljevati razgovorov, dokler Sovjeti niso izvedli sklepov, katere so dosegli v bistvu s Stalinom. javil senator — storijo vse, kar je mogoče za preprečenje položaja, ki bi ga ne bilo mogoče rešiti, nasprotja pa se lahko iz« gladijo s pogajanji. »Mi bomo nadaljevali z delom za vlado zahodne Nemčije, ne da bi se brigali za to, kar delajo Sovjeti v vzhodni Nemčiji«, je izjavil Barkley. »Čeprav bo mogoče spor s Sovjeti dolg in trd, ne mislim, da je položaj obupen in upam, da bomo lahko dosegli rešitev brez izredne zamude.« Barkley je nadalje izjavil, da je konfe« renoa uspela in da so podrobno razprav« Ijali o raznih mednarodnih problemih. Izjavil je, da se je politični in gospodar« ski položaj v Italiji bistveno izboljšal, ena» ko se je izboljšal gospodarski položaj v Franciji in upravičeno je upati, da bodo Francozi imeli zdaj trdno vlado. Predsednik indonezijske republike je od redil zasilne ukrepe, da bi odpre vili naraščajoč nered v deželi, ki je posledice komu» nistične vstaje in zavzetja mesta Maduina na vzhodnem delu otoku Jave. Komunisti, ki imajo sedaj vso pokrajino Maduin pod nadzorstvom, so sporočili, da so osnovrli svojo lastno revolucionarno vBdo. Komandant armade nizozemske vzhodne Spaak. Poljski odposlanec Lange je dobil sedem glasov, Bramuglia pa enega. Za predsednika gospodarske komisije je bil izvoljen čilski odposlanec Santa Cruz. Za predsednika tretje komisije glavne sku» pščne Združenih narodov, ki obravnava so« Grof Folke Bernadotte, posredovalec Združenih narodov v Palestini, je bil prej» šnji petek v Jeruzalemu zahrbtno umorjen. Vest o njegovi smrti je sporočil glavni stan Združenih narodov v Svetem mestu. Ameriški generalni konzul v Jeruzalemu je takoj po zločinu poročal v Washington, »da je najbrže judovska teroristična orga« nizacija, znana pod imenom »Stern«, urno» rila grofa in njegovega francoskega sprem« Ijevalca, polkovnika Serota, ko sta se vra« čala iz vladnega, poslopja.« Nenadoma se je pojavil jeep, v katerem je sedelo četvero mož, ter zaprl cesto, ko se je grof s spremstvom peljal skozi mestno četrt, ki jo imajo Judje v rokah, javlja po« ročilo. Iz njega sta planila dva mož?, proti grofovem vozilu. Polkovnik Frank Begley, ameriški častnik, se je spopadel z enim od teh dveh ter bil rahlo ranjen v obraz. Dru« gemu moškemu pa je uspelo doseči voz in je zahrbtno umoril grofa Bemadotteja in njegovega francoskega spremljevalca s strojnico. Jeepu se je nato posrečilo zbe« žati. Neki ameriški vojaški opazovalec, ki se je nedavno vrnil iz Palestine, je sporočil že prej uradnikom Združenih narodov v Pari« zu, da omenjena organizacija ogroža živi je« nje grofa Bemadotteja. Opazovalec je tudi sporočil, da so člani organizacije »Stern« svarili pred nekaj dnevi grofa, da bo umorjen, kakor hitro se bo spet pojavil v Jeruzalemu. Grof Bernadotte je bil 53 let Star. On je bil nečak švedskega kralja Gustava in pred« sednik švedskega Rdečega križa. Letos 20. maja je bil imenovan za posredovalca Zdru» Ženih narodov v Sveti deželi. Pet dni po» zneje je s posebnim letalom odpotoval iz Pariza v Palestino. Že drugi dan po njegovem umoru je bila sklicana v Parizu seja Varnostnega sveta, kamor je prispel tudi generalni tajnik Združenih narodov Trvgve Lie, ki je bil na Norveškem. Varnostni svet Združenih narodov je pro« učeval položaj, ki je nastal po umoru grofa Bernadotta. Sejo je otvoril Sir Alexander Cadogan z besedami: »Varnostni svet se je danes sestal v sen« ci strašne vesti.« Nato je izrazil svoje pre« pričanje, da želi tako Varnostni svet, kakor tudi vse človeštvo izraziti svoje ogorčenje Indije, čigar fronta se stika z ozemljem, ki ga imajo komunistični uporniki, ni podvzel nobene akcije, pač vodi pogajanja z namest mkom vladnega generala. Očividec je razlagal o komunistični vsta« ji ter dejal, da so najprej odjeknili trije re= volverski streli kot signal za napad. Nato so bile bliskovito zavzete republikanske ustanove, vključno glavni stan armade, po« linijske Staniče in poštna direkcija. Pri tem napadu sta bila ubita dva častni» h" repub,:,-:’rtske armade in štiri osebe ra» njene. (Reuter) cijalna, človečanska in kulturna vprašanja« je bil izvoljen libanonski odposlanec Charle Malik. Za predsednika upravnega in prora* čunskega odbora so določili brez glasova* nja kanadskega odposlanca Dana Wil* gressa. in grozo nad tem »brezsmiselnim in uso* dnim zločinom.« Ni nobenega dvoma o tem, da bi bilo za* početo delo grofa Bernadotta sedaj opušče» no. Toda podvojiti bo treba napore, da se napravi mir v Palestini. Položaj v Jeruza* lemu je zelo napet. M. Trygve Lie, generalni tajnik Združe* n:h narodov, je odločil, d? bodo postavili palestinsko vprašanje na dnevni red gene» Talnega zborovanja Združenih narodov kot dodatno točko. Kot najbolj pripravnega na* slednika grofa Bernadotta smatrajo v Pari* zu njegovega glavnega tajnika dr. Ralph Bunche=ja, ki naj bi postal posredovalec za Palestino. Neki govornik izraelske vlade v Palestini je sporočil, da so z vojaškimi operacijami v Jeruzalemu aretirali okrog 150 oseb, za katere se domneva, da so v zvezi z Berna* dottejevim morilcem. Preko petdeset jih je bilo zaprtih v Tel Avivu in drugih predelih Izraela. Večina teh so člani teroristične tol* pe »Stern«. Člani te tolpe so pismeno spo« ročili inozemskim diplomatom, da je njiho* va organizacija usmrtila grofa Bernadotta, ker je po njihovem mišljenju pokojni delal za Angleže in izvajal njihova navodila. Ves svet je pretresla vest o nasilni smrti človeka, ki je vedno skušal ustvarjati mir in pomagati, kjerkoli je bilo potreba. Iz vseh dežel in kontinentov prejema Švedska sožalja nad izgubo tega njenega odličnega sina. Radio Stockholm je črtal glasbene spore* de ter jih nadomestil z žalnimi svečanostmi. Truplo pokojnika so prepeljali z letalom Združenih na«-«- ’ov v Stockholm. V nedeljo bo Bernadotte tiho pokopan. Švedski kralj Gustav je zaradi smrti grofa Bernadotta« odredil za en teden dvorno žalovanje. Sestanek treh v Parizu Zunanji ministri Bevin, Marshall in Schu» znan so se sestali v torek zvečer v franco« skem zunanjem ministrstvu na Quai d’Or» say, da zavzemajo stališče do položaja, ki je nastal zaradi poloma razgovorov v Mo« skvi glede Berlina. Sedaj je skoro gotovo, da sovjetski zuna» nji minister v soboto ni podal zadovoljivih Rešitev spora Senator Alben W. Barkley, načelnik ameriške delegacije na konferenci medpar» lamentame unije v Berlinu in kandidat de» mokratske stranke za podpredsednika, se je vrnil s 4 drugimi člani ameriške delega« cije v Združene države. Na povratku je obiskal tudi Berlin. Bsrkley je izjavil, da povzroča položaj v Berlinu zaskrbljenje, a da se lahko te teža* . ve premostijo. Nadalje je izjavil, da je on prepričan, da bo zavezniška inicijativa za prehrano berlinskega prebivalstva ne glede na trajanje letalskih dobav berlinskemu mestu kronana s popolnim uspehom. Britanci, Francozi in Američani — je iz» Haidarabad se je vda! Država Haidarsbad je prišla sedaj pod indijsko vojaško vlado, potem ko se je nje« »a armada vdala indijskemu poveljstvu. Kakor poročajo, vlada v glavnem mestu Haidarabada mir. Ponoči je prepovedano gibanje po mestu. Uradno poročilo je objavilo število mrt* vih. Haidarabsdske državne sile so izgubile 600 mož in indijska armada 10. Število ra* njenih na obeh straneh do sedaj še ni znano. Izgube, ki so jih utrpeli Rszakari, voja» fcka muslimanska organizacija, ki se je bo» fila z državnimi četami Haidarebada, zna» 6ajo okrog 2500 mrtvih in 1000 uietmkov. (Reuter) Grof Bernadotte umorjen FRANCIJA Francoska narodna skupščina je izrazila v nedeljo ministrskemu predsedniku Que= uilleui z 291 glasovi svoje zaupanje in na ta način izrazila svoje soglašanje z vladnim načrtom. Da je bilo mogoče sprejeti načrt, je bilo potrebnih 271 glasov. Narodna sku= pščina je sprejela v teku seje, ki je trajala vso noč, razne dopolnilne predloge, na pod= lagi katerih bodo znižali nove davke za av= tomobile, spiritualije in nove dohodninske davke, kar pomeni skrčenje francoskega davčnega načrta za šest milijard frankov. Istočasno je narodna skupščina odklonila komunistični predlog za zmanjšanje voja* * škega proračuna in glasovala za ustanovi* tev posebne disciplinarne komisije, ki bo morala nadzorovati državni proračun in iz* datke. Pri zborovanju v Grenoblu, kjer je govo* ril general De Gaulle pred 15.000 poslušal* ci, je prišlo do spopadov med komunisti in de Gaullovimi pristaši, pri čemer je bil en komunist ubit, več oseb pa ranjenih. BELGIJA Belgijski ministrski predsednik, Paul Henry Spaak, je izjavil v nekem govoru, da mora Belgija računati z gospodarsko kri* zo. Vzrok za to krizo je v tem, da je polo* žaj Belgije boljši kot njenih sosed, M ni* majo dovolj denarja za nakup belgijskega blaga in tudi ne dovolj blaga, ki bi ga mo* g!e zamenjati z belgijskimi proizvodi. Bel* gijske trgovinske pogodbe so dosegle viši* no 70 milijard belgijskih frankov. NEMČIJA ’ Sovjetski vojaški poveljnik Berlina, ge* neral Kotikov, je naročil državnemu prav* dniku sovjetske vojaške uprave v Nemčiji, naj pregleda obsodbo, ki so jo izrekli nad petimi mladeniči v Berlinu zaradi njihove* ga zadržanja pri demonstracijah ob priliki zborovanja nekomunističnih strank. Izgle* da, da hočejo razširiti obtožbo na vodilne osebnosti berlinske mestne uprave in na vodilne osebnosti nekomunističnih strank. General Kotikov je v svojem pismu opozo* ril državnega pravdnika na »zbrano dopol* nilno snov« glede »vloge ščuvalcev« z dne 9. septembra. Britanski in ameriški zračni transporti v Berlin so dosegli v soboto nov rekord. 900 britanskih in ameriških letal je pripe* Ijalo v Berlin 7000 ton zalog. Ameriška le* tala so pripeljala skoro 5600 ton premoga, ki so ga razdelili na dan ameriškega le* talstva med prebivalstvo v zapadnih prede* lih Berlina. Vse družine z dvema ali več otroki bodo dobile posebno doklado. PAKISTAN Vlada Pakistana je odklonila prošnjo so* vjetske vlade za dovoljenje ustanovitve ve* čjega konzulata v Pešavarju, ki leži neda* leč od prelaza Khyber. Preko tega prelaza gre cesta, ki veže Sovjetsko zvezo z Afga* nistanom in je zato važnega strateškega pomena. Odklonitev so utemeljili, češ da je znano iz ostalih azijskih držav, kako so tam postali takšni konzulati izhodišče ob* sežnega komunističnega delovanja. ČEŠKOSLOVAŠKA Češkoslovaški predsednik, Klement Gott* wald, se je podal s svojo družino na dopust v rusko letovišče na Krim. Ministrski predsednik Zspotocky je izja* vil pri nekem zborovanju komunistov v Ostravi, da bodo ohranili na češkoslova* škem red »na vsak način«. Oni pa, ki hoče* jo nasprotno, bodo brez pridržka kaznova* ni. Glede gospodarske dveletke pa je izja* vil, da bodo osebe, ki niso kos nalogam, od* stranili in jih nadomestili z drugimi. Pravosodni minister dr. Cepička pa je iz* javil v Hrudimu, da »cerkvena oblast po* izkuša ovirati vlado s politično dvojno vlo* go.« Vsi, ki se bodo pregrešili proti intere* som države, bodo po zakonu o varnosti dr* žave prišli pred sodišče. ŠVEDSKA Izidi splošnih volitev za drugo žbornicp švedskega parlamenta kažejo, da so naj» močnejša stranka socijalni demokrati, ka* terim sledi liberalna ljudska stranka. Raz* delitev mandatov je sledeča: od 230 sede* žev so jih dobili socijalni demokrati 112, liberalna ljudska stranka 57, poljedelska stranka 30, konzervativci 22, komunisti pa samo 9. JUGOSLAVIJA Glasilo komunistične partije Sovjetske zveze »Pravda« je napisalo, da je »zašla skupina maršala Tita v nacionalistični ta* bor in tako ne predstavlja več večine jugo* slovanske komunistične partije. Trditve »političnih akrobatov« v »Borbi«, češ, da ima Titova skupina v stranki večino, niso resnične. Titova skupina je le Titova iver, ki se poslužuje državnega aparata, da bi se mogla obdržati na oblasti ter zatirati inter* nacionalistično večino. Titova skupina se je odločila od partije z uvedbo terorističnega režima v stranki, z zatiralnimi ukrepi, ma= sovnimi aretacijami in umori. Nacionalizem Titove skupine je udarec v obraz protiimpe» rijalističnemu taboru in proti interesom ju* goslovanske komunistične partije. Ta naci* onalizem vodi do izgube najboljšega zavez* nika Jugoslavije in razorožuje Jugosla* vijo napram njenim inozemskim sovražni» kom.« VELIKA BRITANIJA Meseca oktobra bo v Londonu zborova* nje zastopnikov britanskega Common* weadtha. Britanijo bosta zastopala ministr* ski predsednik Attlee in minister za zveze z Commonwealthom Noel Baker. Kanado bo zastopal Mr. Mackenzie King. King je star 73 let in bo nekak starosta te konfe* renče. Verjetno bo to njegov zadnji javni nastop. Avstralijo bo zastopal zunanji mi* nister dr. Ewatt, ki je že v Britaniji. Južno» afriško zvezo bo zastopal minister Eric Louw, ker je novi ministrski predsednik dr. Malan zadržan. Novo Zelandijo bo za* stopal ministrski predsednik Fraser, Indijo Pandit Nehru, Pakistan Liaquat Ali Khan, Ceylon pa Sananayaka. Južna Rodezija bo šele imenovala svojega zastopnika, Irska pa že 12 let ni več član Commonwealtha. Dnevni red razgovorov še ni določen. Verjetno je, da bodo razpravljali o nem* škem položaju, o nemirih v Burmi in na Malajskem, o zahodnoevropski zvezi, o ob* novi, o obrambi, o japonski mirovni pogod* bi itd. Govornik britanskega zunanjega ministr* Stva je izjavil v spodnji zbornici, da smatra britanska vlada pogodbo o plovbi po Dona* vi iz leta 1921 kot še vedno 'veljavno. Drobne novice Marshall je v svojem govoru na zaseda* nju federalnega društva pravnikov pozval k duhu strpnosti in sporazuma, ki ga je ozna* čil za glavno sredstvo za oblikovanje sveta, kot ga mi želimo. »Temu duhu bo v zvezi s potrpežljivo* stjo, trdnostjo in sporazumevanjem uspelo, če bo prišel do veljave v okviru Združenih narodov, ostvariti miroljubno skupnost dr* žav pod vlado pravnega sistema, ki ga bo» do vsi spoštovali.« * Nedavno se je pričela v New Yorku dra» žba umetniških predmetov, draguljev in žlahtnih kovin, ki so jih pokradli nacisti svojim žrtvam med vojno in katere so zbrale ameriške čete pri svojem prodira* nju v Evropo. Izkupiček te prodaje, ki bo znašal, kot računajo, okrog 150.000 dolar* jev, bodo poklonili Mednarodni begunski organizaciji (IRO), ki ga bo uporabila za tiste skupine beguncev, ki se ne morejo vrniti domov. Pri drugih sličnih dražbah v mesecu ju* niju so nabrali 188.000 dolarjev. V tem te» dnu so razstavili javnosti vrsto diamantov, za katere računa jo, da jih bodo prodali za okrog 500.000 dolarjev. * Paul Comly Freneh, ravnatelj urada za. ameriške pošiljke Evropi, je objavil, da bo posebni odbor, ki je sestavljen iz 100 vodil* nih državljanov, v New Yorku priredil »Te* den prijateljstva«, ki bo trajal od 20. do 27. septembra. Namen te kampanje je, na* brati fonde za pošiljanje zavojev bolnišni» cam in sirotiščem v državah, ki jih je voj» na najbolj prizadela- * Na mednarodni konferenci o turizmu in trgovskih izmenjavah, ki se je ob prisot* nosti delegatov 46 držav pričela 14. t. m. v Genovi, je italijanski zunanji minister grof Sforza sporočil, da ne bodo ameriški turi* sti več potrebovali vizum potnih listov za vstop v Italijo. * Ministrski svet Sovjetske zveze je naročil vojnemu ministrstvu, naj prične umik so* vjetskih čet iz Koreje najkasneje do druge polovice oktobra in ga konča do januarja 1949. V severni Koreji, ki je sedaj pod so* vjetsko zasedbo, so ustanovili ljudsko ar* mado, ki ima 3 divizije. Izveäbali in opre* mili so jo Sovjeti. V dobro poučenih krogih v Tokiju so mnenja, da bodo ameriške čete v južni Ko» reji sicer zmanjšali toda še ne popolnoma umaknili. Vtisi ameriškega duhovnika o državah vzhodne Evrope Ameriški duhovnik, ki se je ravnokar vrnil iz Evrope, je izjavil, da je v Češkoslo* vaški in Madžarski sicer našel svobodo se* stajanja, toda ne svobode besede za verske skupnosti. Dr. George W. Sadler, član sveta baptisti» čne misije za tujino, se je najprej udeležil sestanka baptistov v Londonu, potem pa je obiskal Švico, češkoslovaško, Madžarsko in Pariz. Sadler je izjavil, da vrši ameriška Salvation Army v Pragi službe božje na prostem. V Budimpešti je govoril veliki množici v glavni baptistični cerkvi, čeprav so mu dovolili pridigati na Madžarskem, so ga opozorili, naj ne izjavi ničesar, kar bi bilo v zvezi s politiko. Sadler je tudi iz» javil, da imaš v državah vzhodne Evrope občutek velikanske nesreče in negotovosti ter da približno 85% prebivalstva naspro» tuje sedanjemu političnemu režimu. V Parizu so mu zapustili mučni vtis ža» lostni pogoji romunskih beguncev. Sadler je izjavil, da je svet baptistične misije za tujino že pričel izvajati program podpor, ter da je poslal brzojavno v Pariz fonde za ustanovitev azila in menze za begunce. K temu je pristavil, da je strašna trage» dija mnogih evropskih narodov spravila t® nazaj k Bogu in k veri. Habsburška krona postane lahko predmet spora Habsburška kronaš vsa zlata in posuta n briljanti, ki j« stara več kakor 600 let, po* stane lahko predmet velikega spora v Si* dneju v Australiji. Neki Andrija Balogh, zlatar iz Budimpe* šte ,ki je za časa nacistov pobegnil iz Ma* džarske v Avstralijo, sedaj trdi, da je on lastnik te krone. On pravi, da mu je bila krona poverjena od strani bivšega zlatarja madžarske kra* Ijevske hiše, Imre Tiebergera, preko Naro» dne banke v Sidneju, toda ko je ta krona prišla, je Madžarska že stopila v vojno in so jo zasegle carinske oblasti. Balogh je dal nalog, da naj se krona vrne Tiebergeru, toda ta je bil ubit v vojni. Bančni ravnatelji sedaj ne vedo, kaj naj napravijo s krono. Ali naj jo pošljejo nazaj v Madžarsko, ali naj jo vrnejo Baloghu. Vrednost krone znaša okrog 10.000 fun* tov šterlingov. Dokler ne bo ta spor rešen, bo ostala krona pod upravo nadzornika ta* kozvane Vražje imovine. Letalske dobave Berlinu v prihodnji zimi Častniki ameriške službe za vojaške le* talske transporte (M.A.T.S.) javljajo, da je bilo mobiliziranih 18 najizkušenejših nad* zornikov letalskega prometa civilnih letal* skih uprav, ki bodo odpotovali v Nemčijo. Tam bodo sodelovali z ameriškim letal* stvom pri zagotovitvi obratovanja letalskih zvez z Berlinom v prihodnji zimi. Vojaške oblasti poudarjajo potrebo pri» sotnosti teh nadzornikov in objavljajo na* slednje zanimive podatke: M.A.T.S. je izvr* šila do 7. septembra 20.179 poletov v Ber« lin in pri tem prevozila 134.401 ton dobav, kar je stalo 13,626.900 dolarjev. Dne 9. sep* tembra je 96 letal Douglas C*54 in 84 manj* ših letal C=47 prevozilo v Berlin 3300 ton živil in goriva. Zaključek lovskega streljanja v Borovljah V nedeljo 19. septembra so v Borovljah, ki so znane po izdelovanju lovskih pušk, zaključili štiridnevno lovsko streljanje. Prebivalstvo je pozdravilo v z zastavami okrašenem mestu častne goste: ministrske* ga predsednika dr. ing. Figla, ministra Sag» meistra in dr. Kolba, državnega tajnika Grafa in zastopnike koroške deželne vlade s koroškim deželnim glavarjem Wedeni* gom in grofom Thurnom na čelu. Kot za» stopniki britanskih oblasti so prišli namest* nik visokega komisarja, generalni major T. J. W. Winterton in brigadir Churchill, škof krške škofije dr. Köstner je bral na glavnem trgu v Borovljah Hubertusovo sv. mašo in z njo otvoril slavnostni zaklju* ček zborovanja lovcev. Po končani službi božji je povzel besedo g. zvezni kancler in v svojem nagovoru po* častil izredne uspehe boroveljske puškar* ske industrije. V imenu lovcev in puškarjev se je zahvalil zastopnikom britanskih za* sedbenih oblasti za naklonjenost in zaupa* nje, ki so ga britanske zasedbene oblasti izrazile s tem, da so dovolile izdelovanje pušk na kroglje in njih uporabo. Popoldne so se britanski in avstrijski častni gostje kosali v streljanju in si ogle* dali razstavo modernega lovskega orožja, kjer so razstavljali boroveljski puškarji svoje umetniške izdelke. (ACA) Poslanec miru umorjen Smrt grofa Bemadotta je pretres, po ka* terem se ves civilizirani svet ne bo tako hi* tro opomogel. Krvav zločin nad možem, ko je izvrševal svoje poslanstvo, je greh, ka* terega ne ho moči pozabiti in ne odpustiti. Saj če je kdaj na svetu bil kak človek brez vsake nasilnosti, potem je to bil grof Ber» nadotte. Vse njegovo življenje je bilo eno samo poslanstvo usmiljenja in sočutja. Posredo* val je v sporih ter nepristransko pomagal žrtvam vojne. On je bil najvažnejši pred» stavnik Rdečega križa, ki je simbol usmi» Ijenja. Grof Bernadotte je imel človeške vrline, ki jih je obilno uporabljal za dosego miru. On je morda edini človek, ki je izšel iz tra* gedije s Palestino s častjo in neomadeževa* nim imenom. On ni imel drugega smotra v življenju, kakor da je sledil miru. In ta mož, ki je živo veroval v mir in v to, da se da vsak svetovni problem mirno rešiti, je moral nasilno umreti v svetem mestu Jeru* zalemu. Grof Folke Bernadotte je postal svetov» no pomemben, ko se je zadnja vojna v Ev» ropi bližala koncu. Bil je v ozadju nemških frontnih linij kot podpredsednik švedskega Rdečega križa, ko je poslal Himmler ponj ter ga naprosil, naj bi posredoval, da bi to, kar je še ostalo od nemške armade, pre» dali britanski in ameriški vojski. Bernadotte se je močno zavzel za to po» nudbo, kajti videl je v njej rešitev neštetih življenj. Toda pogajanja, ki jih je bil pod* vzel vkljub vsej osebni nevarnosti, so pro* padla. Tri leta pozneje, letos v maju je sprejel še težje in kakor se je izkazalo, še nevar* nejše poslanstvo: mirno ureditev sovražne* ga spora med Judi in Arabci v Palestini. Prispel je v Palestino 25. maja, kjer so se vršili ljuti boji. Samo njegovemu napo* ru — kajti le organizacija Združenih naro» dov mu je mogla nuditi moralno oporo — se je posrečilo privesti judovske in arab* ske vojake in politike do tega, da so skle* nili premirje. * Visok, zagorel in modrook je bil Berna* dotte, izvanredno simpatičen človek zunaj. Toda značilna zanj je bila njegova pošte* nost in neomajna nepristranbst. Kot sin. plemenite rodbine in mož hčerke ameriške* ga milijonarja bi lahko živel popolnoma brezskrbno. Toda vrnil se je na švedsko, kjer se je živo zanimal za skavtsko gibanje in za Rdeči križ, kateremu je sčasoma po» stal predsednik. Prišla je vojna in Bernadotte je pričel svoje veliko človečansko delo. Organiziral je izmenjavanje vojnih ujetnikov in reševa* nje ljudi iz pekla nemških koncentracijskih taborišč. Z energičnimi pogajanji z nemški* mi voditelji si je priboril en uspeh za dni* gim ter rešil preko 20.000 mož in žena, cd katerih je bil velik odstotek Judov. * Niti Arabci niti Judje niso marali Berna» dottejevega posredovanja in obe strani sta ga odklanjali kot »vmešavanje«. Toda pri* sluhnili so mu vendarle in končno so sle* dili njegovim navodilom. Bil je večkrat posvarjen, da je njegovo poslanstvo nevarno in da je pristajanje na puščavskih tleh, kjer včasih močni viharji dvigajo oblake peska, vseskozi nevarno po* četje in da bi ga mogli razdvojeni Arabci ali Judje nekoč ubiti. Toda na vse to se je le nasmehnil in nadaljeval svoje delo. še pred nekaj tedni se je izrazil: »Če bi mogel prinesti mir Jeruzalemu, tedaj bi uredil pa» lestinski problem.« * Kaj bo sedaj nastalo v Palestini je vse* kakor težko predvidevati. Domnevno bo po* sredovanje Združenih narodov trajalo še dalje. Toda brez Bemadotta bo to kot par* nik brez krmarja, kateremu ni bilo potreba strokovnih nasvetov ne tehničnega znanja, katerega je vodila poštenost in pogum. Ti dve vrlini sta se iskrili v Bernadottejevih sinjih očeh, ki so nehote vzbujale pozornost in spoštovanje tudi pri ljudeh, ki so ga v njegovi odsotnosti morda obrekovali. O njem je bilo slišati samo eno grajanj® s strani njegovega obširnega in raznolične» ga osobja, češ da preveč dela in da mnogo preveč tvega. V odnosu do svojih ljudi j® bil vedno zelo vljuden in uvideven. Pod nje* govim vodstvom so delali možje in žen® najrazličnejših narodnosti, ker so bili p;Č člani Združenih narodov kot ena sama sre» čna družina. Blagi pokojnik je v resnici porabil svoja zrela leta za to, da bi ustvaril soglasje med narodi. Upajmo, da. bo vse, kar je hotel do» brega, živelo tudi po njegovi smrti! G. H. r Eno največjih del graditve in napredka v današnji Jugoslaviji je gradnja novega gla» vnega mesta države. To je Novi Beograd, ki leži med Savo in Donavo na severozapa* dni strani mesta Beograda. Področje je zelo neprivlačno, močvirno in leži zelo nizko nad rečno gladino. Naj= prej je treba ogromnih predpriprav; iz bli* žnjih rek dvigajo pesek ter z njim izravna» vajo močvirja, kjer je leglo malarije, da bi tako dosegli za gradnjo trdna tla, ki so na nekaterih mestih po devet do enajst če= vljev višja od sedanje ravni. Izgleda dvomljivo, da li bo novi Beograd kdrj prost komarjev. Gotovo je, da bo tu» kaj v zimi pometal oster veter in da bo po» leti vladala soparna in vzdušna vročina. Vkljub temu hoče Federativna ljudska republika Jugoslavija zgraditi novo glavno mesto in pokret komunistične mladine po» mo ga s prostovoljnim delom k izgraditvi; čestokrat je treba po 200 mladincev za go« tova dela, katera bi stroj opravil v četrtini č-sa. Po svojem normalnem dnevnem delu v uradu, tovarni, trgovini ali težkem »-očnem delu, kot je pospravljanje ruševin po vojni, so možje in žene, dečki in deklice pozvani od države, da prostovoljno delajo po dve uri v tem novem mestu. Ob nedeljah pa de» lajo no osem ur ali več. Vidi se jih, kako korakajo preko reke s krampom in lopato proko ramen ter stru» mno pojejo partijske pesmi. Kolikor je delo trdo, izgleda vendar, da ga radi opravljajo. Čutijo, da pomagajo graditi važen del nove države. Domov se vračajo pozno v mraku še vedno pojoč. Načrt je zelo velikopotezen. Novo mesto bo pokrivalo ozemlje 25 kvadratnih milj in bo nudilo bivališče milijonu prebivalstva. Imelo bo velikansko središče (center) z raz« košnimi hoteli, trgovinami, rezidencami in diplomatsko četrtjo, kjer bodo vsi člani inozemskega diplomatskega zbora (in mor» da tudi vsi inozemci) najbrž obvezni bivati. Državne zgradbe bodo prenesli v novo mesto. Tudi je v načrtu zelo obsežen glavni stan komunistične partije in druge velike upravne zgradbe. * V delu je velikanski kanal, ki bo vezal Savo in Donavo. Mali otok v Donavi na» sproti Kalimegdana — stare trdnjave, — kjer je bila nekdaj prestolnica Srbije — bo spremenjen v prijeten park. Ves ta» načrt naj bi bil dovršen v petna j» stih letih, toda oblasti nove države in neka» tere tovarne predvidevajo, da bo dovršen že do leta 1951. Nova dela pa se ne izvajajo s prostovolj» nim neplačanim delom samo v Beogradu; na isti način se gradi in dela po vsej de« želi. Gradijo železnice in ceste, ki povezujejo vasi in mesta, — predvsem široka avtomo» bilska cesta od Novega Beograda do Za« greha in skoraj za vsako vas je v načrtu zgradba za zborovanja. Ti domovi bodo tvorili središče vaškega življenja. Tukaj se bodo vršila poslovna in socialna zborovanja ter lokalno trgovanje domačih kmetovalcev. Vendar imajo ti domovi še drug namen. Potom njih naj bi Tito obdržal in povečal svoj vpliv med poljedelskimi sloji. To sicer ne bodo nikakšne glavne stanice komuni« stične partije niti njenih organizacij, ven« Tajnosti narave niso last ene skupine ljudi Na otvoritvenem zasedanju _ Ameriške akademije za napredek znanosti je pozval predsednik Truman učenjake, da naj pove« čajo in poglobijo svoja raziskovanja in istočasno poudaril, da tajnosti narave ne morejo biti monopolizirane. »Zoprno dejstvo je — je izjavil predse« dnik Truman — da do miru ni prišlo tako hitro, kakor smo upali. Časi, v katerih ži« vimo, so še težavni in neprestano moramo misliti na problem obrambe Združenih dr« žav in to v času, v katerem je ta problem postal neverjetno težaven. V dobi, v kateri smo mislili, da bomo lahko usmerili^ naše znanstveno delovanje skoraj izključno k zboljšanju živi jenskih pogojev našega na« roda, moramo, čeprav smo v času miru, podvzemati napore za obdržanje naše voj« jaške sile, ki nimajo primera v prete« klosti.« Predsednik je nadalje pozval k poglobi« tvi študij na polju socialnih ved in izjavil. »Zdaj in v bodočih letih potrebujemo bolj kot vsako drugo stvar pošteno in nekom« promisno zdravo pamet za znanost.« »Znanost pomeni metodo mišljenja, meto« do, za katero je značilno razumevanje, po« stenje, vztrajnost in predvsem ljubezen za znanje in resnico.« dar bodo politični partijski navdušenci (en» tuziasti) tukaj podeželski mladini vcepljali svojo propagando in nauke (doktrine). V resnici se ta proces že vrši. Ob opel» danskem odmoru in zvečer po končanem delu poučujejo člane mladinskih organiza» cij, kateri delajo v Novem Beogradu in po drugih državnih gradbenih načrtih, v Ti« tovi ideologiji — t. j. v marksizmu, ki je usmerjen proti Kominformu — ali v pra» vem pomenu besede v nacionalističnem marksizmu. Tito, ki se zaveda, da si brez sodelovanja podeželskega prebivalstva ne more obdr» žati svojega položaja v Jugoslaviji, se je zoperstavil sovjetskemu pritisku po kolek« tivizaciji poljedelstva. Vsled tega je razdelil veleposestva in dal kmetom vsako vzpodbudo k sodelovanju. Toda vkljub temu je že 4000 zadrug, med katerimi je mnogo kmetov, ki so proti nje« mu in bi mnogo rajši sami obdelovali svo« je kmetije, po svojem kstnem presodku ter svobodno razpolagali z lastnimi pri« delki. * Tito postopa z podeželskimi nezadovolj« neži popustljivo. On mora imeti vse živil» ske pridelke, ki jih dežela more pridelati, ne samo za. domače potrebe, temveč tudi za precejšnje izvoze v sosedne države, iz ka« terih mora uvažati surovine in najvažnejše dobrine, katere rabi za izvedbo svoje pet« letke. Tako skuša z vztrajno, toda nikakor ne z vsllnvo -"'ovcg^rid'-i »n z vchluvi-n pral« nostmi članom zadrug privabiti vse polje« delce. Novi domovi bodo igrali važno vlogo v propagandi. Tito je dosegel, da je poslala UNRRA mnogo strojev, precejšne število modemih traktorjev, mlatilnic, tovornih voz in dru» gih poljedelskih strojev, kateri obratujejo predvsem na plodonosnem ozemlju okrog Novega Sada. Te stroje posojujejo zadrugam in prav tako posameznim kmetovalcem. Zadnji pa morajo počakati, da najprej opravijo delo zadruge, šele nato dobijo stroje na razpo» la go, to se pravi, včasih jih sploh ne dobe. Letos je bila žetev obilna v Jugoslaviji, po vsem Balkanu in prav tako v Rusiji. Sovjetska zveza bo imela velike množine pšenice za izvoz svojim satelitskim drža» vam, ki pa bodo malo rabile. Ni pa nemogoče, da ne bi Tito skušal za« menjati nekaj svoje pšenice za najnujnejše potrebščine iz Zapada- C. H. Iz Ifülwzni do bližniPija ... AMERIŠKE KATOLIŠKE ŽENE POMAGAJO EVROPI Zveza ameriških katoliških žena, ki so zborovale v New Orleansu, je razpravljala med drugim tudi o pomoči evropskim de« želam. Poleg denarja in živil pošiljajo čla» niče zveze v Evropo v prvi vrsti oblačila. Prevzela so nalogo, da pošljejo v Evropo milijon oblačilnih predmetov in upajo, da bodo v kratkem času dosegle to število. V poročilu o pomoči Evropi ugotavljajo, da so prispevale katoliške podporne organi» zacije v Združenih državah nad 100.000 ton živil, oblačil in zdravil v prid evropskih de« žel, ki jih je opustošila vojna. ITALIJANSKI RIŽ ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE IN MATERE Mednarodni sklad za nujno pomoč otro« kom objavlja, da je neglede na obstoječo politično napetost med Italijo in Jugosla« vijo prejel 100 ton riža, ki ga je podarila italijanska vlada in ki so ga odpravili v Ju» goslavijo za prehrano 600.000 potrebnih otrok in mater. AMERIŠKA PODPORA FRANCOSKEMU PO VOJNI PORUŠENEMU MESTU Mesto Columbia v južni Carolini je poslalo 120 ton živil, oblačil in zdravil fran« coskemu mestu Berch=Plage v Pikardiji, ki je bilo porušeno med vojno. K pošiljki so prispevali meščani, šole in zasebna industrija. Pri svečanosti, ki se je vršila v Berch«Plage ob prihodu poslanega blaga, sta govorila predstavnika ameriškega veleposlaništva in Francije. Mestni župan je izrazil svojo hvaležnost meščanom Co« lumbije in sporočil, da bo v počastitev sprejete pomoči po tem ameriškem mestu imenovana ena glavnih mestnih cest. DAN MOLITVE ZA ZN V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 26 guvernerjev držav severoameriške re» publike in drugi civilni ter verski predstav« niki so podpirali skupno z evropskimi ose« bnostmi prireditev dneva molitve, ki je bil določen za nedeljo 19. septembra o priliki Glavne skupščine ZN v Parizu. Guvernerji so odredili, da so po vseh cerkvah z zvonovi pozvali prebivalstvo, da se združi v molitvi za Glavno skupščino ZN. Pobudo za dan molitve je dalo Laično gi= banje za krščanski svet. Papež Pij XII. je v neki nedavni zasebni avdienci zaprosil božji blagoslov za ta mi« rovni napor. O možnosti nove vojne se je papež izrazil sledeče: »Jaz verujem, da se ji lahko izognemo in tako mora tudi biti, ako naj se prepreči katastrofa.« Pij XII. je 1. septembra sprejel 500 ame» riških katolikov in jih pozval k splošni mo« litvi za uspeh ZN ter izrazil goreče upanje, da bo uspelo Združenim narodom rešiti svet pred »nepredstavljivo katastrofo nove vojne.« Vse so sledile temu nasvetu razen Haida» rabada, ki je največja in najbogatejša kneževina, 63=letni Nizam (haidarabadski vladar), čigar predniki so vsled vztrajnega sodelovanja dobili naslov »zvesti zavezniki bri« tanske vlade«, je želel ostati neodvisen kralj britanskega Združenega kraljestva. Nizam je izjavil: »Jaz in moji predniki smo vedno zvesto držali našo zaobljubo Britaniji v času nemirov. Ali res moram biti končno prisiljen, da se priključim de« želi, ki bi mogla nekega dne zapustiti Zdru« ženo kraljestvo proti volji mojega na» roda?« Spoznal je potrebno sodelovanja z No» vim Delhijem ter je rad ali nerad prišel do tega, da je sprejemal skoraj vse, kar je Indija zahtevala. * Potrudil se je tudi, da bi zmanjšal svojo popolno oblast ter upostavil ustavni način vladanja; predal je nadzorstvo nad zuna» njo politiko in prometnimi zvezami; toda V tradiciji ameriških državljanov kot po« sameznikov in kot članov civilnih, poljedel» skih, sindikatnih, trgovskih organizacij ter drugih skupin je navada, da javno izražajo svoje mnenje o politiki vlade. To navado je vlada sama pospeševala, zlasti v pogledu zunanje politike. Svoje mnenje sporočajo državnikom potom pisem, brzojavk, avdi« jence, odprtih dopisov tisku itd. V zadnjih letih, zlasti po vojni, se je ta običaj tako zelo razširil, da je vlada morala podvzeti posebne ukrepe za vsmerjenje toka takih sporočil. Vedno večji obseg so zavzela društva in skupine, ki po vzgledu starodavnih občin« skih zborovanj prvih naseljencev, slovitih »Town Meetings«, razpravljajo najzanimi« vejša vprašanja trenutne politike in ki spo« ročajo zaključke debate kongresnim članom in najvišjim uradnikom ministrstev, posebno zunanjega ministrstva, ki v gla« vnem več ali manj odločajo o državni poli« tiki. Skupine, ki predstavljajo razne struje ob« stoječih mnenj v določenem mestu ali po« krajini, so organizirale zasebne in prosto« voljne svete, katerih dolžnost je seznanjati člane konvresa z raznimi naziranji in misli» mi volivcev, popolnoma neodvisno od vsake Možnost zlorabe javnega misšje.hja Zastopniki 12 držav, med njimi Velika Britanija in Francija, so se sestali v Eagles Meni na zborovanju mednarodnega združe« nza ustanov za preiskavo javnega mišljenja. Zbralo se je 250 delegatov in zborovanje je trajalo štiri dni. Norveški strokovnjak Holbaeck-Hanssen je v svojem govoru svaril pred zlorabo javnega mišljenja v politične svrhe. Oportu» nistični elementi v raznih državah izkoriščajo javno mišljenje v svoje namene, ne da bi mu prilagodili svoja gledišča in namene. Izbirajo popularna gesla v demrgo« ške svrhe in javno mišljenje jim naseda. kot muslimanski kralj ni bil pripravljen, da bi odložil svojo slavno dediščino v prid ogroženega hindujskega gospodstva. Indijsko naziranje je., da Haidarsbad nima pravice, da. se poteguje za svojo neodvi« snost kot nasledstvo boja proti imperialnim mogotcem, v katerem pa Nizam in narod ne igrajo vloge. Indija trdi, da ne more trpeti, da bi muslimanska monarhija obstojala v osrčju njihove nove demokracije. Indija tudi pravi, da je bil Haidsrabad grožanje dominijona, ker je prednja postojanka neprijaznega Pakistana in da bi lahko zavzel železniško središče v kakršnem koli spornem delu, kjer živi skupno 40,000.000 muslimanov, čijih oddvojitev predstavlja vrzel na indijskem ozemlju. Indija je prvotno zahtevala Samo predajo nadzorstva haidarabadske zunanje politike, obrambe in prometnih zvez. Sedaj p» si je prilastila pravico, da je ona poklicana upostaviti zakon in mir. R. H. strankarske politike. Nekatere take svete so organizirale univerze, druge pa zasebne skupine. Med takimi organizacijami je najbolj znan Joint Council for International Cooperation v Bostonu, pri katerem sodeluje 50 raznih organizacij in ki vrši dvojno nalogo : seznanjati svoje člane z načeli vladne politike in z glavnimi odločitvami vlade ter poročati vladi o odmevu njenega dela v javnem mnenju tega področja. Zunanje ministrstvo je ustanovilo poseben urad za javne zadeve, katerega nalog* je odgovarjati na vprašanja javnosti in poizvedovati o mnenju javnosti glede mednarodnih dogodkov. V zadnjih 12 mesecih je prejelo ministrstvo okoli 185.000 dopisov državljanov o njih mnenju glede zunanje politike; na ta pisma v velikem delu odgovarjajo neposredno s čim večjimi pojasnitvami primera. Vlada kaže nadalje zelo mnogo smisla za pospeševanje takega udejstvovanja in omogoča čim širše stike med člani vlade ter skupinami državljanov, ki se zanimajo za mednarodna vprašanja; vlada tudi organi-žira posebne sestanke, na katerih obširno pretresajo in pojasnjujejo razna stališča in naziranja. Oiadje volne v Indiji Haidarabad, zadnja neodvisna kneževina stare Indije, je poljedelska dežela, velika približno kot Jugosla« vija in Bolgarija sku« paj. Od 17,000.000 prebi« valcev je 85% hinduj» cev, okoli 15% pa mu« slimanov, ki pa tvorijo gosposki sloj; njihove carske družine so vodi« le deželo skozi dvesto let. Haidarabad Se veči» noma sam preživlja. Haidarabadski Arabec je vodil armado 20.000 mož, ki pa je silno sla» bo oborožena. Zakaj je prišlo do spora ? Lansko leto, ko sta iz Britanske Indije na» stala dva svobodna do« minijona — Indija in Pakistan, je Britanija prekinila svoje pogod» be z kneževinami ter svetovala vladarjem, naj se priključijo ene« mu teh dveh dominijo« nov in sicer hindujci Indiji, muslimani pa Pakistanu. Kako se izraža javno mnenje v USA Fr. B a žili j: „Lo-tienski mučenec" Dva odlomka iz „Beli evel", biografske povesti slovenskega misijonarja P. Engelhard Avbelj OEM (rojen dne 16. julija 1887. v Ljubljani, umrl v sluhu svetosti dne 24. sep» tembra 1928 v Šanghaju) se je od» ločil za misijonski pohod v pogan» sko mesto Lo=tien. Vsi so bili pre» pričani — tudi sam •—, da ga čaka. mučeništvo, ker so Lo»tienčani sklenili pobiti slehernega kristja» na, ki bi si drznil stopiti na njiho» vo ozemlje. Nekdo je rahlo potrkal na vrata in zrno» til p. Engelharda pri molitvi brevirja. »Ave!« Vstopil je strežaj s svežnjem pisem. Pri» klonil se je s pravo kitajsko vljudnostjo, ki pa pri njem — zvestem kristjanu — ni bila ponarejena. »Mnogo pošte je danes, U=šen--fu.::' Kakor bi vedeli, da jutri odpotuješ ...« Zadnja beseda mu je le napol izgovorjena zastala v grlu. Zdelo se mu je, da je rekel preveč. Pogoltnil je solze, v katerih bi se njegovo mehko srce zadnje dneve najraje kar ko» palo, potem pa je med globokimi prikloni izginil skozi vrata. Misijonar je nekaj časa gledal za njim in se nasmehnil. »Kdo bi si mislil, da me ima Kvei»fu ta» ko rad ...« Po končanem oficiju je napravil križ, na» to pa stopil k mizi. Takoj je na modri ovoj» niči opazil ljubljeno pisavo. Mati!... je stisnilo mladega misijonarja.. Saj ne ve za njegove načrte, zato je pre« pričan, da mu v pismu ne brani na pot. • Vendar že iz naslova veje nežna materina prošnja : »Ne hodi v Lo»tien!.. .« Kar vidi, kako se nad pisemski papir sklanja mate» rin zguban obraz. Tolikokrat ga je kot otrok poljubljal... Zdaj pa je ves moker od solza in prositi zna kot nihče drug na svetu. Tudi molče. Da, tudi molče ... Z ljubečim pogledom je božal razmetane črke naslova, ki si jih komaj videl, toliko znamk in listkov različnih cenzur je -bilo nalepljenih na ovojnici: daleč je romalo pi» smo, da je prišlo na cilj. Polglasno in počasi je bral datum pošt» nega pečata: »Ljubljana, dne 4. januarja 1915...« Nasmehnil se je. Pismo je potovalo pol« nih osem mesecev: na stenskem koledarju v živih barvah je bil danes zaznamovan de» veti september. Z bežnim pogledom je preletel ostalo po« što, potem pa odprl materino pismo in ga drhte bral. V očeh so se mu zasvetile solze. » ... Ljubi Mundi, naj Ti že danes vo» ščim za šestnajsti julij: osem in dvajset let bo že, kar sem Ti prvič pokrižala čelo... Nisem mislila, da me boš kdaj zapustil. Pa kakor je božja volja... V maju bom zate poromala, na Brezje. Veš, že dvakrat sem Sanjala, da so te mučili. Mundi, pazi se! Umrla bi, če bi zvedela, da si ubit...« Engelhard je s tresočo se roko odložil materino pismo. Kot bi vedela za njegov pohod nad pogansko trdnjavo^ Lo=ticn... Prošnja je pisrno, nema prošnja, naj ven» dar ostane v Či»šveju. »Mati, mamica!... Ne prosi me!« je sko» raj glasno zaihtel misijonar. Glava mu je zlezla nekam med ramena in roke so se krčevito oprijele miznega roba. Potem je »Mundi« dvignil pogled. Uprl je svoje oči v preprosti križ, ki je bil osve» tl jen od popoldanskega sonca in je risal dolgo senco po grobi steni. Obraz se mu je v trenutku razjasnil in na uho mu je zado» nel nekje iz daljave kakor večno lepi in polnodoneči akord stavek iz materinega pi» srna: » ... Kakor je božja volja!... « »Da, kakor je božja volja, mati!« Dvignil je list z materino pisavo in ga poljubil. Nato je še dolgo prebiral pisma. Končno mu je ostala v roki le kitajska dopisnica, na k Meri je takoj spoznal pisavo p. Jakoba in je bila oddana v osrednji postaji Han» kow. Šele čez nekaj trenutkov je na njej pod svojim imenom opazil pripis in ga med rahlim smehljajem polglasno prebral: »Martyr Lotienensis! — Lo=tienski muce« nec!...« * Drugi dan po maši verniki niso hoteli iz« pred cerkvice. »Šen=fu odhaja» v Lo-tien ... Nikoli vcc ga ne bo nazaj...« so med jokom pritaje« no šepetale ženske in mirile drobiž, ki je bil kmalu v glasnem viku. »Nismo ga vredni,« je poudaril napol sle« pi starček in vsi so mu prikimali. * U=šen«fu so Kitajci imenovali p. Engel» harda, ker so v njegovem priimku »Av» belj« slišali in si zapomnili le glas_»u«. šen« fu pomeni duhovni oče — duhovnik. Potem je moreča tišina zagrnila zbrano či=švejsko čredico ... P. Engelhard je to jutro nenavadno dol» go klečal pri zahvali. Končno se je le pri» kazal iz zakristije, pred katero so ga že ča« kali štirje možje. »Se niste skesali?« jih je med smehom vprašal. Dva sta resno odkimala, tretji pa je bil bolj zgovoren. »Pred leti sem Tun=kvei=sienu::- odrekel spremstvo. Zdaj sta mi umrla žena in sin« ček. S teboj grem,« je povedal zvesti ka= tehist. »Jaz pa te bom spremljal le do lotjenskih mestnih vrat. Saj razumeš, šen=fu; otroke imam...« se je opravičeval četrti. »Če ti je morda težko, ostani doma, ljubi Jang!« »Nikakor, šen=fu! S teboj grem, dobrot» nik družine nevrednega Janga!« P. Engelhard se mu je hvaležno nasme» hnil. Za odhod je imel že vse pripravljeno. Kvei=fu mu je prinesel za zajtrk skodelico vročega čaja, spremljevalci pa so medtem pripravili nosünico. »čemu?« je gledal misijonar. »Povedal sem, da grem peš...« »Pet in dvajset milj, U=šen»fu? — Izpol« ni nam zadnjo željo: nositi te hočemo, ker te imamo radi kot svojo kri.« Pater je bil ginjen. Nič več se ni smel upirati, ker bi bil vsak ugovor proti kitaj» ski vljudnosti. Objel je svojega zvestega služabnika in v fi'azi Daljnega vzhoda po» vedal, naj podpira vse štiri vogle doma. * Tun=kvei»sien je kitajsko ime sloven» skega misijonarja p. Petra Baptista Turka OFM. Tun = Turk, Kvei = Peter, sien=šen = duhovnik. »V božjem imenu,« se je pokrižal in zle* zel v nosilnico. Pred cerkvico se je nagnetlo toliko ljud» stva, da so spremljevalci komaj prodrli. Vse je hotelo še enkrat poljubiti očetovo roko. »šen=fu, ostani! Ne v Lo=tien!... Ne v smrt!...« je odmevalo 'z vseh strani. »Otročiči, če je božja volja, se še vrnem. Če pa ne — na svidenje v nebesih! Ostani» te dobri...« je komaj premagoval solze. . Kako jih ljubi! Vse, prav vse! Zato pa mu je hudo, ko gleda objokane obraze. Sta* ri učitelj Li mu maha s palico tam izza gruče otrok. In novokrščenec Jožef zakri« va s slamnikom svoj sicer vedno veseli obraz, da pater ne bi videl solza. Vidiš jo, tudi Lao=ten je prišla k slovesu, čeprav jo je pred nekaj dnevi zaradi slabega zgleda temeljito »okrtačil«. »šen«fu, odpusti,« mu govore njene žive oči. »Vse je odpuščeno, dekle,« ji tudi on nemo odgovarja. Glej, celo stari pogan Vang, kateremu je spo» mladi ozdravil gnojno roko, je prišel po slovo. Mimogrede- je pobožal po zmršenih laseh malega ministranta Pavla, ki se je obešal na nosilnico in stegoval roke k njemu. »Priden bodi, Pavlek! Ne pozabi na svoj sklep!« Izza cerkvice je zaklenkal edini zvonček, ki je visel na majavem ogrodju in vsako jutro vabil k maši. Njegov šibki glas je za» brnel kot tistikrat, ko je prišel U«šen»fu na čbšvejsko postajo in so mu napravili ver« niki slovesni sprejem. Toda danes joka kot bi zvonil za pogreb ... Kaj bi ne! Saj tudi Kvei«fuju, ki vleče za preperelo vrv, teko po licih solze. Vendar ne bo nehal zvoniti prej, dokler ne bo izginila patrova nosilni* ca za naseljem ... (Konec prihodnjič) Qti$l mrtoa , .. (OB 25 LETNICI MATERINE SMRTI); Zemlja Te je v grob zaprla, petindvajset let bo zdaj. Vendar nisi še umrla, le odšla si daleč — v raj. Še si v mojem srcu živa kakor nekdaj prejšnje dni, vedno skrbna, ljubeznjiva, veš, da strah me je noči... Ti mi božaš hladno čelo, čutiš mojo bol, to vem; trudna spremljaš me veselo in zagrinjaš v svoj objem. Mati, čudežno ogreva me na tujem Tvoj poljub ter mi glasno razodeva, da sem še Ti drag in ljub. Daleč, daleč nad gorami Tvoj obraz se mi smehlja. Tvoj spomin me dviga, drami, sonce mojega neba. Limbarski obraz in beseda — postava, katero boste lahko otipali z rokami.« »Jej, ali res?« Priganjali so ga, naj se ni* kar ne obira. »Koliko mi pa daste?« je pogledal vsake« ga posebej. »Kaj takega izvajam le za pla* čilo.« Obljubili so mu večjo vsoto denarja, se* veda, ako mu bo čaranje uspelo. Ukazal jim je, naj pogasijo luči in od* prejo vrata. »Pa zapojte!« je rekel ter se med petjem izmuznil iz sobe. Zunaj je po* tiho zakašljal in Jakob je stal zraven njega. »Pojdiva!« mu je pošepnil ter ga prijel za roko. »Hodiva pa tako, da se bodo uje* mali najini koraki. Govori pa samo to, kar bom jaz govoril. Dokazati morava, da sva eno bitje v dveh enakih osebah.« Luč je zasijala, utihnila je tudi pesem in pivci so začudeni ostrmeli. »Privid, sle« parstvo ...« so ugovarjali nekateri. — »A vendar, poprej je bil sam, zdaj sta pa dva — oba popolnoma enaka,« so morali napo* sled le priznati. »Kdor ne verjame, naj se prepriča,« sta izrekla enoglasno. Njun glas je bil enak, ustnici sta se enako gibali. Gostje so ju pričeli tipati in ogledovati. Postava, obleka, nasmeh — vse s® je do pičice ujemalo. Samo pojasnila je še manj* kalo, kako se je vse to zgodilo. Misli so se križale in zapletale v nasprotovanje; kaj pravega pa ni mogel nihče pogoditi. Dvojčka sta videla, da jima učeni mešča* ni ne morejo do živega; spoštljivo sta »e odkrila in s klobukom v roki prosila milo* darov. Nabrala sta mnogo drobiža, med na* biranjem pa »ta se zmeraj bolj umikala proti vratom. V gneči sta neopaženo privi* la luč in izginila v temo. V preprosti krčmi zunaj mesta sta naposled utešila glad, na* kar sta jo kar ponoči ubrala proti domu. Doma se nista mogla dovolj našaliti, kako sta prevarala izobražene meščane. Za dobro voljo Verjetno Oče je omožil hčerko ter jo pospremil na novo domovanje. Dal ji je blagoslov ter izrazil zadovoljstvo, da jo izroča skrbnemu varstvu. »Verjamem,« je odvrnil mladi soprog, »zakaj dajati je slajše kakor jemati.« * »Slišite, kako pa je to, da vi nosite samo po eno desko, vaša tovariša pa po dve.« »Sta pač prelena, da bi dvakrat šla.« * Učitelj je skušal raztolmačiti učencem pojem glagola »dati«. Rekel je: »Ako grem sedaj k tvojemu ošetu, Ivanček, in ga pro* sim za en šiling, on pa ustreže moji prošnji, kaj bo tedaj napravil?« Ivanček: »Najprej bo mamo vprašal.« * »Zagotavljam Vas, ljuba gospa,« pravi zdravnik, »vi ste popolnoma zdrava. Edmo, kar potrebujete, je nekoliko počitka.« »Ali, gospod doktor, poglejte vendar moj jezik, ta je strašen!« »Res, res! Tudi temu je nujno potreben počitek!« * Učitelj: »Kdo mi ve povedati, zakaj so ribe neme?« Janezek se zasmeje. Učitelj: »Janezek, zakaj se smeješ?« Janezek: »Kako bi se ne smejal, gospod učitelj? Pa poskusite vi pod vodo govo» riti!« * Mama uči malo Reziko: »če kdo od od« raslih nima sedeža v tramvaju, morajo otroci vstati in mu ponuditi svoj prostor.« Rezika (sedi v tramvaju in vljudno reče sprevodniku): »Prosim, sedite na moj pro» štor, gospod, jaz lahko stojim!« Limbarski i Dvojčka Krstili so ju na praznik sv. Filipa in Ja* koba na ime obeh svetnikov. Botra ju je položila v tesno zibko, nakar so posedli k botrinji za obloženo mizo. Dečka sta se bolj počasi razvijala. Osta» la sta pritlikavca, oba enake velikosti in podobna, da ju je bilo težko razločiti. Že v šoli so ju zamenjavali, njuna porednost in navihanost je delala učiteljem velike pre* glavice. Dorsščala sta kot pridna kmečka delav* ca, kakršnih je bilo treba iskati. Delo ju ni zlepa utrudilo, njuno živahnost so po* znali daleč naokoli. Vaški razpošajenci so vedeli, da se dvojčkov ni varno lotiti. Kdor se je zameril enemu, temu sta se oba za* kadila pod noge. Eden bi bil morda omagal, oba sta podirala »hraste« in zmagovala. Prestopek silobrana je nekoč privedel Fi= lipa v zapore krajevnega sodišča. Jakob mu je hotel olajšati pokoro ter se je napotil o mraku nekega večera proti jetnišnici. Usta» vil se je zadaj za poslopjem — tam, kjer so bile v pritličju sobe za jetnike. Vsa okna so bila zavarovana z železjem in gosto zamre* žena. Filip ga je opazil in poklical po imenu. Prosil ga je, naj mu prinese kako cigareto. »Dam ti jih deset,« ga je razveselil, iščoč pripravno luknjico v omrežju. Tedaj se je v bližini pojavil stražnik z gorjačo. Jakob je pobegnil, čim ga je za« gledal; paznik pa za njim, meneč, da mu je ubežal jetnik iz zapora. »Popihal jo je, ne morem pomagati.« — Stražnik se je vrnil ves upehan in prijavil upravi, kaj se mu je pripetilo. »Najprej je treba dognati, kako je ušel,« je odločil upravitelj. »Nato bomo obvestili orožnike.« Železje v oknu celice je bilo nepoškodo* vano, tudi omrežja se ni nihče dotaknil. Filip je ležal na postelji in smrčal kakor medved v brlogu. Paznik je bil osramočen. Prijavil je beg, pa se je izkazalo, da ni resnica. Rekli so mu, naj jih ne ima za norca. .»Tedaj je bil njegov duh... Videl sem ga ,kako je bežal,« se je zgovorno žago« varjal. Privijali so jetnika-, naj jim pove, kdo je bil zunaj pod njegovim oknom. »Ako boš tajil, ti bomo podvojili kazen.« Zaklinjal se je, da ni videl nikogar. Ta« koj po večerji je legel in zadremal. Niti po» skusa mu niso mogli dokazati. Paznik je iz» vedel šele čez dalje časa, da je bil ubežnik jetnikov brat, ki mu je popolnoma podoben. Nastalo je pomanjkanje dela in dvojčka sta se odpravila, v mesto, iskat zaslužka. Vsa utrujena sta dospela zvečer pred go« stilno bolj na kraju mesta. Okna so bila za* gmjena in odprta. Na ulico je odmevalo ve* selo razpoloženje. Ustavila sta se in požirala vonj po jedi» lih, ki je udarjal iz kuhinje. »Lačen sem!« je Filip potožil bratu ter se grabil za želo* dec. »Ali imaš kaj denarja?« Jakob mu je odvrnil, da ima v žepu ka= čo. »Gladen sem pa tako, da bi vola požrl.« »Potrpi, brsteč!« ga je tolažil Filip. »Kmalu se bova najedla in še denarja nama bo ostalo.« »Ne vem, če bo kaj,« je podvomil Jakob. »Beračiti ne smeva in tujcu nihče ne po* sodi.« »Poslušaj, kaj bom napravil.« — Filip mu je začel pripovedovati. »Rešila naju bo najina velika podobnost. Umakni se in po« čakaj kje blizu v stranski ulici. Pridi pa ta* koj, brž ko te bom poklical in ponavljaj za mano iste besede.« Jakob se je odstranil v mračno ulico. Fi* lip pa je odšel v gostilno in sedel za mizo pri vratih, kjer je bilo še nekaj prostora. »Samo odpočil bi se rad,« je omenil nataka* rici. »Naročiti ne morem ničesar, ker ni» mam denarja.« Pivci so bili radovedni, odkod je prišel. Zanimali so se za pritlikavca s kratkimi no* žicami, ki so se tal le prav rahlo dotikale. Kratki, nekoliko privihani brki in črne na» ježene obrvi so dajale neko posebnost mla* demu obrazu. »Pobegnil sem zaradi slabega ravnanja,« je lagal z nakremženim obrazom. »Bojim se, da bi me ujeli.« »Odkod si ušel?« so pritiskali drug za drugim. »Iz cirkusa v mestnem drevoredu.« — Navedel je dolgo vrsto vzrokov, zakaj jo je odkuril. »Pogrešali me bodo,« se je pona* šal. »Pa se ne vrnem pod nobenim pogo» jem.« »Tedaj znaš gotovo tudi čarati?« ga je prekinil nekdo izmed pivcev in namignil natakarici, naj mu prinese vrček piva. Navihanec je prikimal. Hvaležno se je nasmehnil pijači in napravil nekaj globokih požirkov. »Žejo sem ugasil,« je dejal ter si obrisal ustni. »Samo pajek mi še prede po želodcu.« Natakarica mu je prinesla kruha in klo* baso. »Zdaj pa pokaži, kaj znaš,« so zahtevali pivci, ko je izpraznil krožnik. »Požuri se, vrček bo skoro prazen.« Pritlikavec si je pogladil čelo. »Naredil bom čudež, kakršnega dozdaj še niste vide» li :iz mojega šibkega telesa bo nastala dru* ga meni povsem enaka oseba. Pivci so se spogledovali in dregali s ko» molči. .»Izrekel bom čarodejne besede in na mp* ji strani se bo pojavila moja podoba — isti ZIMSKO SADJE Zimsko sadje še ni užitno, ko dozori na drevesu. Dozori šele v shrambi v krajši ali daljši dobi, kar je odvisno od posamezne vrste in v precejšnji meri tudi od priklad* nosti shrambe. Zrelost posameznih vrst sa= dja poznamo že iz izkustva. Vsakdo, ki ko= ličkaj razlikuje jabolčne vrste, ve, da je zlata parmena godna že novembra in de= cembra, da je voščenka najboljša decembra in januarja in da so mošančkar, bobovec, šampanjska reneta in še mnoge ostale vrste jabolk užitne šele proti pomladi. Sadje ene in iste vrste pa ni godno vse naenkrat, ampsik zori polagoma. Nekateri plodovi so užitni kmalu po trgatvi, dragi pa šele čez več mesecev. Užitna zrelost se pozna tudi po raznih zunanjih in notranjih znakih, ki se pojavljajo bolj ali manj očitno na plodovih. Godna jabolka izpremene bar= vo: zelena porumene, rdeča zagore. Pri zo= renju se razvijajo zlasti na površju kože prijetno vonljive snovi. Meso je bolj in bolj prhko ir sočno. Kislina polagoma izgi= nja in do veljave prihaja sladkor. Še laže se pozna užitna zrelost pri hru* šknh. Negodna hruška je navadno zelena, trda in se reže kakor repa. Ko pa postane godna, porumeni in zmeči, da se reže kakor surovo maslo (odtod maslenka), meso je še skozi in skozi belo, sočno in sladkega oku* sa- V tem stanju, ki je le kratko, moramo sad použiti, kajti, ko bi čakali še nekaj dni, bi predozorel, meso bi porjavelo ali počrne= lo, sok bi začel kipeti kakor pri moštnicah, prvotna sočnost in prijeten okus bi minila. Zato pravijo, da je žlahtna hruška samo 24 ur dobra. Ko se žlahtna hruška toliko zme= či, da se nekoliko vda, če jo pri peclju ra= 1 'o stisnemo s palcem, jo je treba takoj použiti. Tudi prezrela jabolka izgube predvsem sočnost in pravi okus. Meso postane mo» knato in polagoma se ga loti trohnoba. V mesu se pojavijo rjave lise, ki se kaj naglo množe in se na vse strani razširjajo. Slad» kor se zopet izpreminja v škrob. Nazadnje Sadni Življenja na kmetih brez sadnega mošta si skoraj ne moremo zamisliti. To se pravi, zamisliti si ga že moremo, toda v praksi je kaj takega skoraj nemogoče. Kmet, ki ne bi dal delavcem zlasti ob težjem delu sa» dnega mošta, bi bil kmalu sam na njivi. Za napravo mošta vzamemo sadje, ki za prodajo in za domačo uporabo kot namizno sadje ni več primemo in uporabno. Naj» boljši sadni mošt pa dajejo izrazito mostne sorte jabolk, predvsem pa hrušk. Kakovostno najboljši sadni mošt dajejo sorte sadja, ki pozno zorijo. Mošti iz rano zrelega sadja vsebujejo malo alkohola, se zato lahko pokvarijo, njih okus pa je ne» kako prazen, plehek. Sadje za mošt pustimo čim dalje na dre» vju, tresemo to sadje šele, ko začne samo odpadati. Sadje tresemo, če le mogoče, ob lepem vremenu. Pri pobiranju sadja pa na» to pazimo, da mu ni primešana trava, ze» mlja, listje itd. Mošt, ki je napravljen iz vležanih jabolk, vsebuje več sladkorja, okusnejši je, pa tudi trajnejši. Zato navadno pustimo, da jabol» ka 1 do 2 tedna v plitvem kupu dozore» vajo. Drugače , pa je pri mostnih hruškah. Hru» ške moštnice pustimo ležati le izjemoma. Pa tudi v tem slučaju nikdar tako dolgo, da bi postale mehke. Hruške prešamo ta» koj, ko jih otresemo; to velja še prav po» sebno za zgodnje sorte. Ako so hruške že prezrele, ako so postale torej že mehke, dajo sicer mošt, ki vsebuje navcdn več alkohola, toda tak mošt se zelo nerad in iz» redno počasi čisti. Navadno pa se tak mošt iz preveč vležanih hrušk sploh ne očisti in ostane mlečnato moten. Mnogo pripomore k dobri kakovosti mo» šta, ako sadje pred prešanjem operemo, še Preje pa po možnosti gnilo in plesnivo sa» dje izločimo. Zelo ratzširjeno prepričanje, da mošt pri vrenju izloči vse nesnažne pri» mesi, je popolnoma napačno. Tudi ni pra» Vilno misliti, da se bodo vse te primesi pač Pozneje zbrale kot usedlina na dnu soda. Mnogo teh snovi ostane razdeljenih v naj» fchanjše dele in delce v moštu ter vpliva to ha neprijeten okus in vonj moštau Samo ob sebi je razumljivo, da morata Mti sadni mlin in preša ali stiskalnica čim bolj čista. Ravno tako morajo biti popol» homa snažni seveda tudi sodi. Po vsakem končanem dnevnem prešanju operemo ozi» Homa umijemo vse stroje in vse orodje z meso popolnoma porjavi in se začne sušiti, ako prej ne zgnije. GNILOBA SADJA Gnilobo sadja povzročajo gnilobne glivi» ce, ki jih je vse polno v zraku, po raznih predmetih, po stenah in sploh povsod. Sa» dje obvarujemo pred gnilobo, ako Sadno shrambo pred uporabo temeljito prezrači» mo, očistimo, tla pomijemo z lugom, stene pobelimo in ves prostor zažveplamo. Le na ta način moremo uničiti vse trose gnilobnih glivic ne samo na policah in po tleh, ampak tudi po stropu in stenah. V tako pripravi je» no shrambo spravimo nato samo popolno» ma zdravo sadje, ki je zrelo, obrano in do» bro razvito. Najmanj vsak teden preglejmo vse zaloge in uporabimo, kar je godno; pa tudi vse tiste plodove, na katerih opazimo znake gnilobe ah kakršnekoli okvare. Sadje se rado navzame tujega duha, kar jako škoduje njegovi S£>molast» ni vonjavi in zmanjšuje njegovo vrednost. Zato ne spadajo v njegovo bližino in v sa» dno shrambo zelišča, ki imajo poseben, vča» sih celo neprijeten duh, kakor kislo zelje, repa, sir, ribe itd. V presuhi shrambi sadje čez zimo močno zvene. Najbolj venejo ja« bolka tistih vrst, ki imajo hrapavo kožo (kanadka, razni kosmači), zlasti še, ako so bila potrgana prerano. Kdor ima v shrambi večjo množino jsibolk, naj jih nakopiči pre» cej na debelo. V spodnje plasti naj dene ko» smače, navrh pa vrste jabolk s gladko, mastno kožo, ki ne venejo tako hitro. Tanke plasti obvarujemo pred izhlapeva» njem na ta način, da jih pokrijemo s pa» pirjem ali s kako drugo primemo odejo. Zorenje v shrambi pospešuje toplo ta in svetloba. Zato shranjuj» mo sadje v hladnih in temnih prostorih. Najprimernejša toplota v sadnih shrambah bi bila čez zimo nekaj stopinj nad ničlo. Vendar zadostuje tudi 8—10 stopinj C. Čim bolj pa se toplota, dviga nad 10 stopinj Cel., tem hitreje sadje zori in se na razne načine kvari. Kjer sadja drugače ni mogo» če obvarovati pred svetlobo, ga pokrijemo. mošS vodo, predvsem da se ne razvijejo glivice kislega vrenja, ki bi nato pri naslednjem •prešanju prišle v mošt, kjer bi povzročile kislo vrenje. Pri naših starih prešah moramo koš dva» krat in tudi trikrat »razdreti«, in vso maso razdrobiti ter na novo 'nasuti v koš in po»' novno prešamo. Tako sadje čim bolje izko» ristimo. Le takrat, ako iz sadnih tropin ku» hamo žganje, prešamo navadno enkrat, da ostane več sladkega soka še v tropinah. Ko drugič ali tretjič prešamo, tropinam dodamo večkrat vode. Količina prilite vode naj ho čim manjša, nikakor pa naj ne pre» sega 20 odstotkov vsega mošta. Mošt napolnimo v snažne sode. Da je na» to vrenje bolj pravilno in bolj enakomerno, je priporočljivo dodati čiste kvasnice, gli» vice vrenja. Sodov ne napolnimo popolnoma do vrha, ker bi drugače pri vrenju odtekal tudi mošt, kar seveda nikakor ne želimo. Priporočljivo je, ako pri vrenju postavi» mo v odprtino soda kipelno vodo. Tako do» sežemo, da uhaja čim manj ogljikovega dvokisa, da je vrenje bolj pravilno, da ni preveč burno in da se more vsled tega raz» viti v novem moštu čim manj raznih bole» zni sadnega mošta. Ako vpoštevamo vse to, bomo dobili do» ber, okusen, svežilen sadni mošt in bo tak ostal tudi preko vigredi tja v poletje, če po» trebno tudi še celo naslednje leto. ŠVICARSKI SLADKOR ZA NAŠE ČEBELARJE Dolgo časa so se pogajali zastopniki če» belarjev z ministrstvom za prebrano za do» delitev potrebnega sladkorja za krmljenje čebel. Ker ministrstvo ni moglo dobaviti potrebnega sladkorja, so sklenili zastopni» ki čebelarjev kompenzacijsko pogodbo s Švico. Po tej pogodbi bo dobavila Švica 1400 ton sladkorja v vrednosti 1,120.000 Švicar» skih frankov. Kot protivrednost pa Švica ne bo dobila tega zneska, ampak 350 ton strdi; torej za 1 kg strdi približno 3 kg sladkorja. Ker je že skrajni čas za jesensko kmilje* nje čebel, upamo, da bodo ta švicarski sladkor naši čebelarji še pravočasno dobili. Do sedaj so morali dati čebelarji ?.a 2 kg sladkorja 1 kg strdi, dobavni pogoji za sladkor so torej letos boljši kot pa prejšnja leta. SKUPNO NAROČILO APNA V vojnih in povojnih letih naše njive in naši travniki niso dobili skoraj nikake ko» ličine apna, ker apna ni bilo mogoče dobiti. Sedaj pa je proizvodnja apna že spet ve» čja in zmleto apno, to je apneni prah mo» remo spet dobiti po razmeroma nizki ceni vsako količino. Najbrž da skoraj ni potrebno ponovno poudarjati, kako velike važnosti je uporaba apna v kmetijstvu in kakšno veliko škodo povzroča pomanjkanje apna' v zemlji. Pojavila pa se je zadnje čase nova teža5 va. Skladišča pri kmetijskih zadrugah so tako prenapolnjena z umetnimi gnojili in z oddanimi kmečkimi pridelki, da ni več pro» štora za vskladiščenje apna. Da pa bodo kmetovalci vseeno prišli pravočasno do apna, priporočamo, da ga naročijo skupno po en vagon naravnost od tvomice za apne» ni prah. Ako pomislimo, da je potrebno za gnoje» nje enega hektarja njive ali travnika vsako tretje do šesto leto po 1200 do 2000 kg ap= nenega prahu, ne bo nikaka težkoča, da več kmetovalcev skupaj naroči en vagon apne» nega prahu. To tudi poceni apno, pa tudi razdelitev apna ni težka, ker je apneni prah v vrečah. Ako je mogoče, je najboljše apneni prah zapeljati od kolodvora kar na njivo ali pa ga spravimo na primernem prostoru. Ako je apneni prah spravljen na suhem prosto» ru, ne izgubi nič na kakovosti in ga je še vedno lahko mogoče trositi, Zato čimprej skupno naročite apneni prah, naročilo samo pa bo gotovo brez stro« škov izvršila vsaka trgovina ali zadraga. Apneni prah naročite pravočasno, ker anno ohrani zemljo zdravo in zadostna ko» ličina apna v zemlji zvišuje in zboljšuje pridelke. RUDARSKE MEZDE IN PENZIJE ¥ ZDRUŽENIH DRŽAVAH Osnovna mezda rudarja v Združenih dr» žavah znaša nekaj nad 12 dolarjev dnevno. Ako dodamo nadurno delo, zasluži ameriški rudar povprečno 14.05 dolarjev dnevno in 74.60 dolarjev tedensko. Povprečna teden» ska mezda vseh industrijskih delavcev zna» ša v Združenih državah 51.89 dolarjev. Leta 1898 so rudarji v rudnikih premoga zaslužili dnevno 1.90 dolarja za osemurno delo. Ameriški rudarski dobrodelni in penzijski fond bo 'začel s 15. septembrom deliti 100 dolarske čeke med dela nezmožne in osta» rele rudarje. Ti čeki predstavljajo dodatek k prejem« kom, ki jih dobivajo radarji na osnovi za» varovanja, proti brezposelnosti, starostne penzije in dragih plačil, ki jih predvideva ameriško socialno zavarovanje. Rudarske penzije bodo plačevali iz letnega fonda 100 milijonov dolarjev na os» novi prispevka 20 centov od vsake tone premoga, ki ga plačujejo premogovne dru» žbe. Ta prispevek js letos podvojen in predstavlja važno pridobitev, ki so jo dose» v Špinača Prava špinača (spinacia oleracea) je ena izmed najvažnejših žele» njavzajesenin pomlad, posebno še, ker vsebuje mnogo železa in dragih lira» nilnih snovi. Ljubi močno, sveže pognojeno zemljo. V slabi zemlji napravi majhne in trde liste, ki niso tako fini in sočni, in gre rada kvišku, špinačo sejemo bolj redko ali pa v vrste, ki so oddaljene druga od druge 20 cm. Sejemo zgodaj spomladi, takoj ko se zemlja odtaja, v marcu in aprilu ter zgodaj jeseni. Po aprilu se nam setev ne izplača, ker gre zaradi toplega vremena rastlina hitro v seme. Za setev pripravimo bolj vlažne in sen» čne grede, kjer sejemo špinačo čim redke» je. Če pridejo rastline še pregosto iz ze» mlje, jih populimo na 10—15 cm narazen. Pri suhem vremenu moramo grede pridno rahljati in zalivati. Špinačo pridelavamo pred, po in med drugo zelenjavo. Spomladi jo sejemo na grede, kamor bomo kasneje sadili kumare, cvetačo in drago. Ko pa po» beremo grah in zgodnji krompir, pognoji» mo zopet zemljo in sejemo špinačo. Prav tako sejemo špinačo med šparglje in nizki fižol. Z žetvijo pričnemo takoj, ko so listi raz» viti. Najprej poberemo preveč skupaj sto» ječe rastline, šele potem izpraznimo vso gredo, špinača izsrka iz zemlje skoro vse hranilne snovi tako, da moramo po žetvi gredo na globoko prekopati in na novo po» gnojiti. Posebno primerne za jesensko setev so: Eskimo, Dirofley; za spomladansko setev pa vzamemo: Goliat, Juliana in Kraljica Danske. Novozelandska špinača (tetragenia