590 ZDRAV VESTN 2003; 72
ponovno kruto prekinila druga svetovna vojna. V času, pol-
nem strahu, krivic in smrti, je skupaj s svojimi preživel drugo
izgnanstvo v Bosni. Po vojni so se vsi zdravi vrnili v novo živ-
ljenje.
Po osnovni šoli v Brezju in gimnaziji v Mariboru se je vpisal na
Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Študij je končal leta 1955,
opravil pripravniško dobo v Splošni bolnišnici v Mariboru in
leta 1957 nastopil službo v Lenartu. Po strokovnem izpitu leta
1963 je opravil še podiplomski študij iz zaščite matere in otro-
ka v Zagrebu (1974/75), nato pa še specializacijo in si leta
1977 pridobil naslov specialista šolske medicine.
Strokovna srečanja
ZNANSTVENI SIMPOZIJ IN
PREDSTAVITEV KNJIGE DR. FRANA
VILJEMA LIPIČA
Bogdan Leskovic
Slavnostni dogodek je potekal v Kliničnem centru 29. maja
2003. Najprej je bila novinarska konferenca v sejni sobi s pred-
stavitvijo prevoda Lipičeve Topografije Ljubljane iz leta 1834.
Na njej so sodelovali pobudnica in urednica knjige Zvonka
Zupanič-Slavec, prevajalka Marjeta Oblak in s strani založnika
Franc Štolfa. V galeriji KC pa sta bili postavljeni na ogled
razstavi – Fran Viljem Lipič (1799–1845), svetovljanski zdrav-
nik v provincialni Ljubljani, avtorice doc. dr. Zvonke Zupanič-
Slavec in slike – dvanajst olj na platnu iz zadnjih dveh let prim.
dr. Franca Štolfe. V nadaljevanju prireditve so Inštitut za zgo-
dovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slove-
nije in Klinični center Ljubljana pripravili v 1. predavalnici KC
Znanstveni simpozij v okviru 5. Pintarjevih dnevov: Ljub-
ljanski zdravnik prof. dr. F. V. Lipič (1799–1845) in njegova
Topografija Ljubljane (1834). Program je povezoval dramski
igralec Jože Logar iz Kranja. V pozdravnih nagovorih so nasto-
pili prof. dr. Primož Rode – generalni direktor KC, prof. dr.
Miha Žargi – dekan MF, gospa Danica Simšič – ljubljanska
županja, prim. dr. Franc Štolfa – predsednik Znanstvenega
društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije ter doc. dr.
Zvonka Zupanič-Slavec – predstojnica Inštituta za zgodovino
medicine MF in urednica knjige, ki se je zaslužnim soustvarjal-
cem in sponzorjem knjige zahvalila in jih obdarila s komple-
tom dveh v umetno usnje vezanih knjig, tako s faksimilom
izvirnika kot s slovenskim prevodom. Sledil je strokovni pro-
gram z naslednjimi predavanji: Svetovljanski zdravnik Lipič in
njegova ljubljanska ustvarjalna dediščina – Z. Zupanič-Slavec.
Prevod Lipičeve Topografije Ljubljane – izziv 170-letne od-
maknjenosti – M. Oblak. Lipič in Ljubljana ter dogajanja v
Evropi in svetu – V. Melik. Iskanje Lipičevega časa – I. Grdina.
Ljubljana in uprava Kraljestva Ilirije – J. Žontar. Geografske
zanimivosti Kranjske v Lipičevi Topografiji – M. M. Klemenčič.
Zdravila v Lipičevi Topografiji – A. Krbavčič. Pripombe veteri-
narja k prevodu Topografije – J. Jurca. Lipičevi zdravstveni
sodobniki na Celjskem – F. Štolfa. Lipičevi medicinski sodobni-
ki v Topografiji – M. Kocijančič. Dr. Fr. Wilhelm Lippich in
kolera leta 1831 – K. Keber. Slovak Lippich and his family
interlinkage with the Nobel Prize Winners Cori & Cori – P.
Cech (Praga). Z diskusijo v zvezi z referati se je dobro obiskani
znanstveni simpozij zaključil. Del predavanj je natisnjen v
Spremnih študijah k Topografiji.
Avtor knjige, ki se predstavlja, Fran Viljem Lipič (1799–1845),
je bil rojen na današnjem Slovaškem v kraju Spišska Nova Ves
(po madžarsko oz. nemško Iglo), ki leži v Tatrah. Oče, zdrav-
nik, je bil potomec patricijev iz Benetk in Kotora ter rojen v
Boki Kotorski, mati je bila hči zdravnika madžarskega rodu.
Študirati je začel v Pešti, promoviran pa je bil na Dunaju leta
1823. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Ljubljani. Postal je
drugi mestni zdravnik in dobro desetletje preživel na Kranj-
skem (1823–1834). Leta 1832 je prevzel še delo provizorič-
nega okrajnega fizika za Ljubljano in okolico ter naslednje leto
tudi delo pomočnika bolnišničnega ravnatelja v Ljubljani. Po
naravi je bil znanstvenik. V Ljubljani se je pogosto srečaval z
alkoholizmom. Sistematično ga je proučil in spoznanja spisal v
znanstveni razpravi Grundzüge zur Dipsobiostatik, ki šteje za
prvo protialkoholno študijo v svetovni literaturi (1834). Teža-
ve, ki jih je imel z ljubljanskimi homeopati, kot mestni zdravnik
jih je namreč moral preganjati, so ga silile drugam. Odšel je na
Hipokratova prisega ob sklepu študija zanj ni bila prazno de-
janje, marveč zaveza, ki jo je v dobro sočloveka izpolnjeval v
Lenartu in v širokem območju Slovenskih Goric, kjer je de-
loval do svoje upokojitve. Bil je pravi družinski zdravnik. Ne-
šteto dnevov in noči se je razdajal, mnoga pota je prehodil.
Številnim bolnikom je pomagal do zdravja, lajšal bolečine in
jim krepil upanje. S svojim delom si je pridobil spoštovanje in
priznanje tudi doma v Mariboru in ožjem Brezju. V stalnem
menjavanju dobrega in hudega je do konca življenja ohranjal
optimizem, modrost, ljubeznivost in žlahtno srce. Bil je ple-
menit človek v pravem pomenu besede.
Tudi zunaj poklicnega dela se je široko razdajal, zlasti pri delo-
vanju Rdečega križa. Bil je organizator zdravstvene službe v
Lenartu in direktor Zdravstvenega doma. Za svoje organiza-
cijske sposobnosti in ustvarjalne dosežke je prejel več priznanj
in državni odlikovanji (medalja dela, red zaslug za narod s sre-
brno zvezdo). Velika ljubezen so mu bile gore; njim se je za-
pisal že v mladosti, doma in v tujini se je udejstvoval v planin-
stvu in alpinizmu. Bil je ljubitelj lepote in miru narave, njen
raziskovalec in opazovalec, skromen, tih in srčno dober po-
potni tovariš. V redkih trenutkih prostega časa se je posvečal
zlasti planinski literaturi, ki jo je zbiral v svoji bogati knjižnici.
Svojo srčno kulturo, ljubeznivost, skrbnost in naklonjenost je
pokojnik v desetletjih skupnega življenja razdajal tudi sopro-
gi Lidiji in družini, ki sta jo ustvarila. Družina mu je bila v ponos
in veselje. V njegovem življenju so se zvrstile boleče smrti
najožjih družinskih članov, rojstva, dnevi žalosti in obupa. Pa
tudi številni dnevi veselja in mnogi izzivi vsakdanjega zdravni-
škega življenja.
Dr. Franc Gabršček je nepreklicno odšel iz našega življenja.
Iznenada in tiho se je poslovil. Vsi ga bomo pogrešali. Ostaja
boleča praznina, zapušča pa nam bogato dediščino svojega
ustvarjalnega življenja.
Odslej bo z nami trajno živel v spominih.
591
padovansko (1834–1841) in kasneje dunajsko (1841–1845)
medicinsko fakulteto, postal profesor ter predstojnik interne
klinike. V prakso je uvajal sodobne fizikalne metode, pred-
vsem uporabo stetoskopa. Bil je član najuglednejših takratnih
srednjevropskih znanstvenih združenj in prejel visoka prizna-
nja za svoje delo. Njegova bibliografija obsega 16 del. Umrl je
razmeroma mlad, star 46 let. Najobsežnejše in najdragocenej-
še delo, ki ga je Lipič zapustil Ljubljani, je Topografija Ljubljane
(1834). Pisana je študiozno in opremljena z obsežnim citira-
njem del priznanih strokovnjakov tiste dobe.
Sedaj je knjiga izšla v dveh izdajah, ki pa sta po obliki enaki:
Faksimile po nemškem izvirniku v gotici: Topographie der k. k.
Provinzialhauptstadt Laibach, in Bezug auf Natur- u. Heil-
kunde, Medizinalordnung und Biostatik Von Dr.Fr.Wilhelm
Lippich. Laibach: J. Blasnik, 1834.
510 strani, format 13 × 21 cm, trda vezava.
Slovenski prevod: Dr. Fran Viljem Lipič: Topografija c.-kr.
Deželnega glavnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in
medicine, zdravstvene ureditve in biostatike. Ljubljana, 1834.
Prevajalka Marjeta Oblak, uredila in spremne študije h knjigi
napisala dr. Zvonka Zupanič-Slavec. Lektorirala Dana Petro-
vič-Kugler, prof. slov. Oblikovala Metka Žerovnik, univ. dipl.
ing. arh. Založnik Znanstveno društvo za zgodovino zdravstve-
ne kulture Slovenije. Ljubljana, 2003. 632 strani, format 13 ×
21 cm, več faksimilov, razpredelnic in slik. Izid knjige so pod-
prli Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport RS, Mestna občina Ljubljana, Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije, Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
in Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor.
Lipičeva Topografija se začenja z motom, ki vsebuje misli
»modrega vladarja: Zdravnik mora ravnati po svoji vesti in
svojem prepričanju, ne pa po metodi.« V začetku predgovora
je avtor zapisal: »Vsak razmišljajoč, moder in dobrohoten člo-
vek mora spoznavati razmere svojega časa in okolja ter svoje
znanje uporabljati v svoje dobro in dobro svojih bližnjih […].
Vsem avtorjevim željam bi bilo zadoščeno, če bi upoštevanje
tega, kar je v tem delu nakazal na osnovi svojih opazovanj, le za
odstotek izboljšalo dosedanje izsledke o prebivalstvu teh kra-
jev in bi v marsikaterem zdravniku zbudilo podobne nagibe
ter bi kot pobožno volilo kar najbolj koristilo dobrobiti some-
ščanov, še tudi potem, ko bo to delo že zbledelo.« Sledita
podrobno kazalo, ki nakaže dober pregled vsebine knjige, in
Uvod s predstavitvijo mesta Ljubljane in njegove zgodovine.
Celotno delo je izšlo po zvezkih, ki jih je avtor poimenoval
knjige (I, II in III. + IV.).
Prva knjiga obravnava Splošne fizične razmere, in to Fizično geo-
grafijo s Klimatologijo in Biologijo (vegetacija in živalski svet) ter
Fizično topografijo v ožjem pomenu s Teleologijo in Antropolo-
gijo. Druga knjiga vsebuje Bolezni in zdravljenje. Prvi del obrav-
nava splošno in specialno patologijo, drugi del pa splošno in spe-
cialno terapijo. Tretja knjiga opisuje Zdravstveno ureditev. V pr-
vem delu – Poznavanje medicine – obravnava Medicinsko izo-
braževanje zdravstvenega osebja in Medicinsko znanje nezdrav-
nikov. V drugem delu – Javna zdravstvena uprava – sta poglavji
Splošno o dobrodelni oskrbi, še zlasti o negi bolnikov, in Zbirka
zdravstvenih normalij v letih 1814 do 1833. Četrta knjiga podaja
Biostatiko s podatki o številu prebivalstva (zakonske zveze, ro-
dnost in smrtnost) ter Opažanja v zvezi s kakovostjo življenja pre-
bivalstva in predlogi za izboljšave.
Knjigo zaključujejo razpredelnice iz opazovanih let s področja
Ljubljane: o smereh vetra (1828–1832), o vremenskih razme-
rah po številu dni (1820–1829), o povprečnih temperaturah
(1820–1829), o srednjem stanju barometra (1820–1829) in o
epidemijah ter lokalnih boleznih po letnem povprečju (1828–
1832). Dodatek k prevodu ima še glosar nekaterih pojmov ter
pregled tedaj uporabljanih mer.
Prevodu faksimila so dodane »Spremne študije k Topografiji«,
ki pojasnjujejo današnjemu bralcu zaradi zgodovinske odmak-
njenosti tedanji čas in razmere: Ljubljanski mestni zdravnik
dr. Fran Viljem Lipič (1799–1845) – Z. Zupanič-Slavec. Ljublja-
na v Lipičevem času – V. Melik. Lipičeva Topografija Ljubljane
– Mozaični spomin na Ljubljano 19.stoletja – Z. Zupanič-Sla-
vec. Ljubljana in uprava Kraljestva Ilirije – J. Žontar. Od baroč-
ne do predmarčne Kranjske – I. Grdina. Geografske zanimivo-
sti Kranjske v Lipičevi Topografiji – M. M. Klemenčič. Od me-
dicinskih sistemov 18. stoletja do klinične medicine 19. stolet-
ja – Z. Zupanič-Slavec. Materia medica in farmakoterapija v
Lipičevi Topografiji – A. Krbavčič. Pripombe veterinarja k pre-
vodu Lipičeve Topografije – J. Jurca. Nemška in slovenska ke-
mijska nomenklatura v času F. V. Lipiča – A. Šmalc.
Obe knjigi, zlasti pa še prevod s spremnimi študijami, sta
izjemen podvig njegove urednice doc. dr. Zvonke Zupanič-
Slavec, ki je s številnimi sodelavci – strokovnjaki mnogih strok
in s prizadevno prevajalko Marjeto Oblak, ki je oskrbela odli-
čen prevod, ter ob materialni podpori sponzorjev uspela po-
dariti naši zgodovini medicine in mestu Ljubljani dragocen
dokument časa, kot ga je ovekovečil s svojim vestnim in na-
tančnim delom med svojim 11-letnim službovanjem v Ljubljani
prizadevni zdravnik F. V. Lipič med letoma 1823 –1834. Opi-
sal je mesto in deželo ter njene ljudi, življenjske, prehranjeval-
ne in bivalne navade, stanove in upravo, moralo, takratne
bolezni in njihovo zdravljenje, zdravstveno izobraževanje in
zdravstveno upravo ter biostatistične podatke o zakonskih
zvezah, rodnosti in smrtnosti. Knjiga je najkakovostnejše in
najpreglednejše tovrstno delo za poznavanje Ljubljane v 19.
stoletju. Za zaključek predstavitve te knjige naj spregovori
avtor sam, ki pravi med drugim: »V pričujočem delu smo
pokazali, kako natančno in vsestransko mora vesten zdravnik
poznati krajevne značilnosti, da svojim someščanom lahko
daje že samo preproste in prave nasvete, tako kot mu jih
narekuje dolžnost in ki ljudem pomagajo ohraniti zdravje[…].
Spoznali smo, kako pogosto človek, ki je prepuščen naravnim
silam in ga pokonci drži vitalnost, dar božje vsemogočnosti, iz
boja z raznovrstnimi sovražnimi okoliščinami izide kot zmago-
valec zato, da se ohranja njegova vrsta. Spoznali smo tudi, da
mora zdravnik, če more in hoče pomagati k tej zmagi, najprej
dobro presoditi okoliščine in potem ukrepati po svoji vesti
[…]. Če premišljujemo o teh izsledkih, bomo ponovno in to
pot zadnjič pozorni na naš moto, ki smo ga zvesto razlagali v
vsem našem raziskovalnem delu in se sedaj kaže kot popolno-
ma ustrezen, kot rdeča nit tega zapletenega dela: Zdravnik
mora ravnati po svoji vesti in svojem prepričanju, ne pa po
metodi.«
Knjiga je dragocena ne le za poznavanje zgodovine mesta Ljub-
ljane in začetkov znanstveno podprte medicine pri nas ob vse-
stranskem strokovnem delu prizadevnega zdravnika in njego-
vih ugotovitvah v času in kraju, temveč je zanimiva tudi za vse,
ki želijo spoznati takratno življenje naših ljudi v Ljubljani in
njeni okolici.
Podlistek
BLAGA SMRT
Janko Kostnapfel
Sprehajal sem se po cvetočem travniku in zašel tudi v ozelene-
li gozd ter razmišljal. Kaj naj bi človek počel v naravi drugega
kot opazoval, poslušal, doživljal, se čudil, razmišljal?
Naenkrat pa sem spoznal, da sem pri svojem koracanju men-
dral dobre trave in semenje ter celo cvetje.
STROKOVNA SREČANJA