Post no tekoči račun št. 24. (Conto corrente con la post a.) Posamezna šfevilka 20 st of ink. Stev. 49. V GORICI J«e 5. decembra 1922 t «talk V» GORIŠKA STRAŽA lehaja TSako aredo opoldne. z St-tne za olo leio !2iir, zn en mespc 1 L, za inozemstvn ?o L. Na narniMa br*'z dopnslane na- roČiine sp 1 e ozirum". — Urtdulštvo In nprtva: uL Vctturlnl 9. — — - HDOOVORNI UREDNIK^ROMAN CEJ. - - VI ste kot netirje, val, ki s silo preko nas zamahne, mi smo kakor skala, ki vselej ostane, kadar val izplahne. Nefr6ukiran& pisma se ne sprejcMnajo. Üglasi se plačajo naprej in stanejo (3 lie v visočini enejra cm v erietn stolpu. — — List Izdaja konsorci] »GORISKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v Gorici. - — Vladna stranka. Na (ioriškem se je ustanovila vladua stranka. Izšel. je list, krščcn na iinc »(ilus Julijske Bcncčijc« — »tflasita iašizma«. NamcnJLii jc, kakor se zdi, Slovenccin in prinaša debel poziv: »Tovarišem , fas'i- stom! Na isti strain pricbčuje italijanski poziv: >:Compatftii fascist!!« KAJ HOCli NOVA STRANKA? V slovcnskem in italijanskem projrki- su pravijo jjospodjc ustanovitelji, da je njihov »najvišji pojflavar ministrski pred- sednik Mussolini« in da stoji z njimi »naj- slavnejsa vlada«. — »Naša pclitika je strc^o vladna«. Imamo torej pred seboj či- sto navadno vladno stranko, vsakeinu na razpola.i>o, ki pride in če pride do oblasti. j Naj bo vlada ckbra ali slaba, naj Slovence podpira ali tlači in pre^anja, vsaki vladi se .uospodje brž ponudijo in se- ji jeloboko klanjaj<;. Danes so kemunisti. jutri fašisti, pojutrišiijeni socialists: prestralo, ki tfa vč- ter žene na vse nio^oče strani. Preprjčanja nič, mužate značajnosti nič, načel nič! Ka- ko naj italijanski fašisti zidajo na take ljcidi? OČETJE NOVOROJENČKA. Kdo so tisti, ki so to lcp:> stranko iistanovili? Dva sta, ki nosita v tej družbi veliki zvonec. Eden je slavncznani učitelj Bandelj, ki pravi o sebi, da je »spisatelj«. Mož nosi na jjlavi o.icromnc kcpe masla in ne velja med učitelji nič. Kjer je Bandelj, tja se ne prikaže ncben naš učitclj. Bil je sotrudnlk zlctflasncKa vladr.u^a lista »Oo- riskl Slovenee«. Zvonec diži na drugcm koncu slavni Iigternßl, večni urednik vlad- nili Iistov. Tudi on je bil urednik pokojnc- ' Ka »('oriškcKa Slovenca«. Nato je postal prijatclj komunistov, potem se ie obrnil proti komunistom, bil je prijatelj rep.tbli- kancev in končno se je v 48. urah po re- v(;luciji spremenil v fašista. Kakšra je pri- liodnja stranka. v katero hc šel, še ne vc- ino. Mož je revček, ki se nain zeio smili. Teina dvema tičema stoji ku niinistrant ob strani župan Petroveič iz Vipave. Bil je srdit komunist, dckler so bill komunisti na nioči. Sedaj pa je slckel brž rdcčo sraj- i co in pote^nil hitro ^or črno. Kladivo in srp je poffiial visoko od sebe. Ti trije vlečejo zvonec. Pritekel jc k njim ltalijan Oaleu- si# iz Št. Petra, ki se je bil prorlavil po vsej dcželi pri zadnjili obč. volitvah v St. Petru. Od kedaj pa je postal üaleusig Slo- venec? Cilcjte. ljudjc bcžji, ztfodil se je čudcž! Za zvoncem pa je priskakljalo so nekaj bivših komunistov, srnuknil je zra- ven še en Italijan, cn bivši Nemcc in av- strijski ritmojster, en dacar itd. Zbor štejc 12 tičev. Ti so očetje novorojenčka. PRVI NASTOP. Prvi korak, ki #a je napravila vladna stranka, je ta, da so zagrozili »Straži« s »fašistovskimi sredstvi«. Kakšna pa so ta sredstva, gospodjc ustanovitelji? Le po- vejte jih! Grožnje torej niesto dokazov. Lepo so se prcdstavili sospodje naši de- želi! Ljiidstvo bo kar tekio za njimi. Dru- kro pa je napad na dosedanjo skivensko Dolitiko. Se razume, da je bilo dosedaj vse za riič. Dežela se bo razkosala, avtonomiia je z.uubljena, davki in doklade so Krozne. naložili so nam velikanski davek na žga- njekuho, slovenski jezik se pre.uanja ltd. Vojna odškodnina se ne izplačuie, ker so slovenski voditclji priredili shod v (jorici in zaprisejdi tisočero nii:ožico. S tern so prišli Slownci pri Italijanih ob dobro iiuc. Kako so ti Ijudje brilitni! Vsak .uorski pa- stir ve, da so shod vojnih oškodovancev v (jorici vodili Italijani, da so bile zraven vsc laške strankc, da je .uovoril na shodu najodločnejše zustopnik fašistov. In prise- .ua? Zalitevali so jo Italijani in mi smo se i?i<>rali pridružiti. L/: IZKAlilli SU! Kaj pa je z (;stalinii stvantii? Tukaj jih vprašamo samo to: Ali nimate za svo- .icjja vcditelja Mussolinija? Ali \:\ z vanii >'iiajslavncjsa« vlada? V rokali fašistov in »najslavncjše« vlade je vsa incc in oblast. Vaša stranka ima v rokali škarje! Ona na- redi, kakor in kar hočc. Zakaj ne odpra- ! \ite torej davka na ž.i,ranjekuho? Zakaj ne odpra\'ite neznosnih doklad? Zakaj ho- ce vasa stranka räztrsati deželo in slo- vensko ljiidstvo? Zakaj jc proti avtono- miji? Zakaj ne izpladijc na nove |)rosnje j vojne odskodnine? Zakaj uvaja \r dež. od- j bor samo italijansko ••.iradovanje? Zakaj J inece naš jezik iz «•luhoneninice? Saj ima vendar vlada v rokah vse. Oiia (dločuje 0 vsem in povsod. Pašistovska stranka i nosi odsovornost, vi pa ste v njej. Izka- j žite se torej! Z dejanji na dan! Ne zamu- 1 dite lepc prilike. Proč z davkom na žtfa- ujckuliQ! Sem z axtonomijo! Sem z vojnn (^dškodnino! Sem torej s tem in oiiim, i prcč s krivicami! Ce v.c boste te.ua storili, hoste odffovorni za vse. : Ljiidstvo bo brž spoznalo, da ßa vle- četo za hos. Kdo naj zvrši vse to, če nc . tisti. ki ima moč v rokah? Torej na plan, von z dejanji! i NAŠ1S STAUSČt:. I Mi smo za sporazum z italijanskim ljudstvom. Skupno smo nastopili pri vojni odškodnini, skupno pri (,bčinskih volitvali v ('crici, skupno v deželiiem (;dboru. So- ¦ delovali smo tudi že z ital. fašisti v vpra- šanju vojne odskodnine. Toda sodelovall smo z častjo, (,dkrito. iz oči v oči, kakor pristoja možem, ki imajo svoje preprican- je, svoj značaj in svoja načela. Fašisti so bili naši cdločni nasprotniki. Borili so se kot stranka proti nam in mi proti iijim. V vprašanjci vcjuc (;dškodnir:e smo šli kljub tcmu skupaj. Danes povemo sledečo od- krito besedo: italijanskim fašistoni se ne bomo hlinili in jim ne homo la^ali, da smo zanje navdušeni. Oni vedo dobro, da našc ljiidstvo ni inotilo še pozabiti požijrov, ki so jih vprizorili na naši zemlji. V Drežnici štrlijo še vedno črni zidovi sežjfaiiejjsa žup- nišča, naši fantje izpod Krna so pod pro- cescin, Volaričev spomenik je bil tfrdo o- skrunjen, a ni še dcbil zadoščenja. Vse to je v dušo našetfa Ijudstva živo vtisiijcno in so, ne da zlahka izbrisati. S tako stranko mi ne moremo. To povemo ital. fašistom možko v obraz, ker vemo, da jim je Ijubsa odkrita beseda neuo hinavščina. Kaj bi si mo.u'li misliti o nas in nasem značaju, ce bi čcz noč začeli klicati: »^ivijo fašlzcm!?^ Pljunili bi nam lahko v obraz! Nova pol. skupiiia je izročeiia splo- šiiernu prcziru naše javnosti, ker obstoja | iz ljudi, ki letijo iz stranke v stranko brez |)rokrrama, brez prepričaiija. klanjaje se 1 \'cdno močnejšemu, pripravljeni, da «:a vsak čas zapuste in zataje. Nase ljiidstvo take ljudi jjloboko zanicuje, in se jih sra- miijc, kakor je rekcl Mussolini: »Mhoko onili, ki v tell dneli kriče, da so^lašajo z mano, živo zaničujm, krre za duse ali tlu- šice, ki tekajo na eno stran, kadar vlecc iitfoden veter in se zazcncjo v dru.^o stran,. ko veter sprcrneni smer«. Delo današnjega deželnega odbora. Malo easa vlada na c'ezelncm odbo? ru dcželni komisar dr. Pascoli. Vedeli smo sicer, da ne moremo od nje^a mno* Lo prieakovati. Toda priznati moramo, da je naše pričakovanje s svojim nasto? pom proti Slovencem prekosil. Takoj prve dni je raz^lasil, trpcce ljudstvo sploh dobro vedo, kaj jim jc hihi >.-S1raža« v zadnjilt pur leti/i. — Vedno m i:ovsod jc r-<> svojili skromnili moce/i zastopula koristi slovcn- skciia Ijudslva. Tciaa sc jc na rod tudi zavedal in zaio se je »(joriske Slraže« oklenil in ji zuupul, zato jo jc nid eitul, siril in podpirul. hvulu Vam vsem, ki sie pomaguli z dopi- sovanjem, požrtvovalnim delom. s svetom, z nuroenino ali na katcrikoli nucin! Hvala Vam iz srea v imenu Vasih dedov, ki s po- nasom filedajtt na Vas, hvala Vam v ime^ mi Vasih vnukov, ki Vam bodo hvalcžni! Slovensko ljudstvo! Tvoju poir- ivovalna ljubezen do »Goriskc Stride«, in Tvcja sri'iw želja naj bi se list pomnoiit, naj bi izhajal VJiCKRAT NA TI:I)1:N je bila vodstvu »Stride« mcrodajna, ko je sklepulo KAJ NAJ HO Z LISTOM V /./:- TU 1923.. Vedi, da ta odlocitev m bill za nas lahka. In sicer zato nc, ker peznamo Tvoj tezki aospodarski polcdaj in tc ne maramo obremenjevaii z viscko nan.rni- • no. a poznamo na druifi strani tudi dru- liinjo. zlasti dratiinjo za tisk in sc dehnt zavedumo, da moramo s tem raeunati. •-- Temu nasproti pa vsi euümo, da se naše nu rod ne, soeijalne in verske patrebc mno- zijo dan na dan. Vedno bolj tutlmo potre- bo da bi Ti povedali bolj poiiostomu, ne samo enkrat na teden, k'-j nujnena. po- tn'bm'fiii, podueneifa, loluzilnciiu, Kaj sto- riti, da Ti darno list v roke lahko po ceni in veckrat? Po ireznem in resnem prcmislrku STRAŽA« V LETU 1923. DVAKRAT NA TEDEN in sicer v malo manjši obliki, da bo CENA lahko nizka — SAMO /.> LIR. Storili smo to, kot zc reeeno, z zaupa- njem na Tvajo požrtvovalnost in z ozirom I na Tvojo ljubezen do lista — slovensko ljudstvo. Gotovi smo, da sc nismo varali! — Sedaj pa je na Vas, drau.i rojaki, ki spostujetc narodne in verske obieuje svo- jili druiiih oectov, da storiie tudi Vi svojo dolžnost do lista. Zato ostanite zvesfi y^oriski Stndi«, atnitintjtc za nie, prido- bivajte ji novih naroCnikov, vsak naj pri- dobi vsaj še eneiiu! — Zavcdajte se da je to Vasa sveta dolžnost in da bo enkrat zgodovinu sodila o tem ali smo bili vsi vsak na svffjem mestu ali nc, ali smo iznolnili svojo dolznost! NE POZAIUTE tudi — in to je zelo vazno — DA HO MOGLA »STRAŽA« DRlATI SVOJO zgnrajsnjo OBLJUHO, izvrsiti svoj sldcp le iedaj, ce jo vsi podpirate. LE ČE VSI STORITE | SVOJO DOLZNOST. Ne klonimo xlave! Veselo na delo za »Goriško Stražo!« Pa še nekaj. In to je za Vas bolj ve^ sclo. Svoječasno je bilo v »Sfruži« na- znanjeno, da bo izsla tudi za leto 1923. »GOR1ŠKA PRAT1KA«. To Pratiko do- bijo kot bozieno ali če hočete novoletno darilce vsi oni naroeniki, ki placajo naroč- nino za celo leto 1923. — najkasneje do 15. januvarja 1923. — Onim, ki bi pozneje plačali naročnino ne moremo zaxotovitl, da »Pratiko« se debijo, ker sc bodo ostali izvodi takoj razprodali. »Pratika« je ze iz- sla in bo na razpoluiio samo pri upravi »Goriške Straže«. Ob tej priliki uljudno prosimo ceni, naroenice in naroenike, da bi po vasefi j EDEN nablral nuroenino za vsc — kot se to po nekod hvalcvrcdno žc vrši — in bi jo o priliki poslal po kaki d-sebi k upravi lista, kjer bi dotieni dobil abed nem tudi rPratike« za vsc vrinesene naroenike. Na ta nacln bi odpadlo nevarno posiljanje po posti in z njim zdruzeni stroski. Tako smo mi povedali, kar smo zu | dunes numeravali, Vas pa ceni. naroeniki in prijatelji prosimo, da reeeno izvrsite. MO] ODGOVOK. Naše bivse skupiio ulasik) »Edinosrt« mc je zopet napadlo radi lizmeniave dcnar- ja. Na ta napad, ki ga je s pcklcinskim ve- scljem podprla tudi »Nova doba«. tflaisilo slov©m:Ü\ili faiLšistov, tu lrioj odtfovor: Y. »Edinost« zaliteva s ponovno ne- srainndstjo, naj iztjavim, aili sein reis podal izjavo, da ne refkiktira naše zadružmišfcvo nadzmeiijavo denarja. Od.^ovaiiain vinovie jasno in brez pnidrž/kov: Ni res! Nesramnost vprašaiiia je temvcčja, ker sein na to od.uovoril ;v »Goriski Stra- ži« na načiii, ki inora zadosloviasfoi vsake- lini poštenemu človeku na Primioiislkeni. Le politicala zloba m'ore še stawti nadaljna vprašanja. 2. »Zaidruzna zveza« v Tnstu se sikli- cuje ma gg. dnja. Rybara im dria. Haeina, da sein se od.relkcl izmenja/vi denarja. Na to uuotaivljain: Izjavo drja. Kvbara sem žc v »Gorriski Straži« izpodbil. Vend a/r od- goVarjani še enfkrat: Ce (dr. Rvbar in dr. Hacdn trdika, da sem se tako izraziil, ijima z vso odločnoKitjo poivcm v obraz: Ni res! 3. S iteina dvcin.a od.uovo/roina sein povedal >vse. 4. Uffotavljam šo isledeče: »Edimisu je priobčila vse mapade na inojo osebio, ni pa priobeila moje obrambe v »Gordški Straži«. Tuidii ni hotela pnioböiti tozadev- sne.ua člainlka drja. Büsednjaka. To ie neza- sJišan način politične bo.rbc v slkupni or- iranizaeiji. Javnost naj sodi. 5. Predla.ual sem, da se zadeva raz- Üasmi p;'cd casitii'im sodom »Ntu odne.ua Bivcta?. »Bd'iiiost« ite.ua mc mara tcr hočc, da se stvar javino razpiravlja. Zaito isem se odločil, da sprcjmem bo'i in razlicžiin na shodili ljudstvu, Ikdo je k'riv.da se zadružiii denar še ni iznienjal. Virgilij $cek. Zastonj dobijo ..Goriško oraftiko" asa leto 1923 oni ki plačajo naroenino za lefo 1923 Nlfriče naj ne zamudi le lepe prilike! Politika. lz vojne nied ürcijo in larčijo se je izeimil svetoven spor za turške dezelc in posebcj še za morsko ožino Dardanele. 2e pctnajst dni se s temi zapleteniim vpra- šanji peča KONI'ERENCA V LOZANI. Antanta, ki je v sili nastonila ciK.tno, je menila, da bo mogla biti visoki sodn;k Turkov, ki kaznuje in plačuje. Pa jr. je Rus užgal. Morskc cžine, kl pcljcjo iz Čr- nc.ua morja v Egcjsko, so bile do sedaj svebodna nr\ za vsc ladje, tndi za vojnc lad je vseh drznw Turčija ni smela Dar- danel zapreti, ne uraditi trdrjav cb n.jih. Zdaj pa Turčiia noče o tem n;č s!išat;. Moja zemlja je to, se pravda Turek, mi njej delam, kar liočem! V Rr.isi.ii je nasla Tnrčija izbornejra cdvetnika. Ruski zu- nanji minister Čičerin je izjavil na konfe- renci, da zahteva, naj Tnrčija dobi Dar- danele nazaj in jih utrdi. Anpleže je ti zahteva Rusov tako v živo zadela, da so odjrodili seje konference za nedoločen čas. An^liiio so vsi ti dogodki zelo pollaoili, a še posebne preglavice jim del a GRČIJA. Slavolilepni. in tuic zeinljc lačin uršU narod ic prenia^an. V jezi se znaša nad onimi, ki so ga pojrnali v vojno. Sest nn- nistrov je nova vlada postavila pred voj- no sodišče; bili so 29. novenibta obsojeri nn smrt in takoj nstrelieni. OtS.Ki narod 1)5 moral kaznovati sairie.ua scbe, saj si je spin izvolil ^oslancc, ki ?.o te niinistre po- stavili. V Amrliji in Italiji ie ta sinrrn.» (•!>¦ soriba 7.bndila veliko o^orceiije. (IrkoMi tndi v Trakiii slaba nrtde, ker se jim bol- jjarsko in turško orebi/ajsu7',1 i'ipira. — prod co-drce so Orkt post.i/ i uidi hralje- ve!rn strica. nrinca Aiidicja. Obto/:ri je bil. ('a i'" zakrivil po'"iz .^ršlco vo.iske. {^- sodiJi so ua na smri, i. '-e :ša uikoj poini- loslili in izi^riali iz dezele. V JUOOSLAVIJI se politično obzorje jasni. Pašičeva vlada je odstopila. Radiča pričaknjejo v I'ei.um- du; ko pride on, bo sele jasno, kakšna bo nova Dolitična smer. -- V Ljnbljani so se v nedeljo vršile občinske volitve. lzid je sledeči: »Zveza delovne.ua ljndsiva«, (Ljndska stranka in koinunisti) 3955 uia- sov in v35 mandatov, »Ju^oslovanska za- jednica^< (Sknpina kro.u > Slovenske^a Na- rod a« in narodni socialisti) 2917 Rlasov in 8 mandatov, Jnu". demokratska stranka 1822 .irlasov in 5 mandatov, socialni demo- kratje i>a 2M u'lasov in 1 niandat. Ljudska stranka zdirižena s koinunisti ima torej 1000 ulasov \eč kakor .lu^oslovanska Za- jeduica. »Zveza delovucjja ljudstva« ima \- (bčiiiskem svetu dvetretjlnsko večino. IT AUJ A. h'asistovski ulavar Mussolini je izja- vil jugoslovanskim časnikarjem, da se ra- ziiine. da Slovani v Italiji dobijo vse sole. V Istri pa je še vedno 15.000 slovenskih in hrvatskih otrck brez sole. — Vlada je imenovala uovo osrednjo ])osvetovalno komisijo,rfv kateri imajo večino fašisti. K- dirii slovanski zasti?pnik v komisiji je po- slanec Seek. Ta komlsija bo odločala o av- tonomiji in o razdelitvi ^oriške dezele. — Kako se .uoriška dežela razdeli, še ni od- ločeno. Trst bi hotel požreti TržiČ, Po- stojno in Sežano. Del (joričancv noče, da bi se odecpil tižiški ckraj. Videin hoče dobiti čimveč pc;d svojo oblast, najraje ee- lo ^oriško brez Notranjske. lstra se brar.i, priti pod Trst. Odločala bo o tem osrednja komisija. Urcdnik. beo^radske^a »Tr<4ovinskcs ^a ^lasnika« ^. Miletie je imel obširen razi^ovor z ministrskim predsednikom Mussolinijcm. Miletie je hotel najprvo izvedeti, ali so se odno.šaji med Italijo in Jugoslavijo po Mussolinijevi izjavi v parlamentu izboljšali? Mussolini je od? govoril, da je to pae nemojjoce, ker je ^o- voril še le pred par dnevi v zbornici, Na vprašanje J4lede scstanka z Nineičem je Mussolini od^'ovoril, da ne more poveda- ti nieesar dru^e^a nc^o to, da se je izvr- šnl pogovor na prijatcljski naein. Mile? tie: Ali mi more Vaša ckseelcnca obraz* lo/iti program fašistov tjlede DalmacijeV jMu:i.iv>lini; Xrcbti k;člti 3trank<> od via-" de. Strankc imajo lahko svoje prt>^ras me, ki se nc skladajo s stališčem vlude. Ali je morda pri Vas malo Srbov, Hrva* tov in Slovencev, ki ne bi hrepeneli po Istri? Tako se nabajajo med nami pi;-- samniki in morda tudi stranke, ki mislijo na Split, Šibenik itd. Vlada izvrši sklen^ jeno po^odbo in nima nikake aspiraciie na Dalmaeijo. — Miletie: Ali smemo us pati da bo naše ljustvo v Istri pod italic jansko suvcrenostjo uživalo cnake pra= viee, kakršne smo dali mi italijanskim manjšinam? — Mussolini: To se razu- me. Enake pravice, enake dolžnosti! Samo ob sebi je umcvno, da bodo b meli svoje narodne sole. — Miletie: Ali mi morete povedati, kdaj se prične z izpraznitvijo tretje cone?' Mussolini: Kakor bitro bo poqodba ratificirana v parlamentu. Miletie: Kaj mislite o ra? pallski po^'odbi? Mussolini: Nc sojjUx« šam z njo, ali sprcjmem jo. Miletie: Kako stališče zavazme Vaša vlada napram »er? nogorski vladi« in napram propaj4andi, katere središče je v Rimu? Mussolini: Črno^orska vlada ne eksistira, pa tudi Črnogorcev ni. Sicer pa je to osebna r\]U hova zadeva. Miletie: Kaj mislite, g. predsednik, ^lede Dardanel? Mussolini: Treba dobiti resitev, ki bo ugodna na> cijonalnim intercsom Tureije. Zagoto* viti trcba pri tem tudi interese zunanjih držav, kakor tudi onih, ki se nahajajo ob Crnem morju. Miletie: Kaki so odno* šaji Va.še vlade z Albanijo? Mussolini: Albanija ima pravico, da eksistira kot neodvisria država, ako je albansko ljud- stvo sposobno za to. Te dni zasleduješ v vsch listili na sve- tu popisc Mussc'linijeveM'a življenja. Anti- fašistovski listi opisujejo in slikajo Musso- linija kot brczznačajneža in priuašajo sle- dečo z.uodbieo. Anarhist Malatesta je moral v juniju 1914 bcžat! iz lialije na AnjrleSko, da sc reši pred italijansko policijo. Tedaj je za- pisal Benito Mussolini v dnevnika »Avan- ti« te-le besede: »Vescli nas. da je Mala- testa -uSel! Malatesta je ubcžal tisti uma- zani ustanovi, ki se ji pravi italijauska i>o- licija«. Due 27. novembra 1922. pa je isti Mussolini tako-le ffovoril v ffosposki zbor- nici: »Vescli me, da sem i/o.uiavar policije: Ni me te.tra srani, nasprotno misliin, da bo- 1 do vsi državljani spozuali v polieiji eno najvažnejših sil za druzabno sožitje«. la- ke in slične do^odbc objavljajo listi, da bi dokazali neznačajnost moža. To i)a za nas nikakor ne \-elja. Mari ni se postal j ii(;ben svobodomislee prepričan kristjau in katoličan? Nekaj dru.ue.ua i)a je, čcsar mi ue mo- remo razinneti. In to je program fasistcv, liaj si bodo italijanski ali sloveuski. V kratki dobi 1920-1922 so fašisti postavili svej program ua ulavo. Da bi ne le ua splošno uovorili, cu'lejiuo si prouram, ]:i so ,ua 1920. fašistovski kouuresi sprcjcli. Med druu'im so tedaj zalncvali: 1. Sphišno ii: aktixno \(,lilno ])ra\'ico s prcporcionalniin sistemom. Letos so fa- šisti to zahtevo ne-le zavr.uli, auipak jo dosleclno pobijajo. | 2. Odpravo senata, .ucspcske zborni- j ce. To je bila zares deniokraticna zahte- va. Te dni pa je Mussolini dejal, da j'j se- nat nekaka hrbtenica drža\re. ' 3. Fašisti so zaJiievali sklicanje ustav- ue skf.ipščine, ki naj določi obliko vladavi- ne. Splošno so .uovorili o republiki. Letos nočejo nič vedeti o ustavodajni sku])ščini, zavr.uli so republikansko načelo in so prc- pričaui, da je vse dobro od kralja. 4. Zahtevali so odpravo vojske in usta- uovitcv narodne milicc s kratko dobo vež- banja z izključno defenzivno svrlio. Letos pa so najbolj militaristična stranka. 5. Zahtevali so iKidrzavljenje vseh o- rožnih in smodniskih tovarn, letos pa bi dali vse javne obratc kapitalistom v roke. 6. Zahtevali so dclno razlastitev vseh bo.uatij. 7. Zahtevali so zaplcmbo vseh posc- stev verskih udruženj. 8. Zahtevali so zaplenibo 8V/i vseh vojnih dobičkov. Kjc so ])ustili ta krasni program? Clo- veku bi se zdelo vse to neverjetno, a je vendarle .uola istina. a, b. c. „Goriška Straža dvakrat na teden V letu 1923 bo izhajala „Goriška Straža" dvakrat na teden. - Cena je naslednja: Celo loto 15 Hr, pol leta 8 lir, četrt leta 4 lir; za inozemstvo celo leto 30 lir. - Več glej članek: „Goriska Straža v 1. 1923. Domače novice, H Mori*, dr. Kobul. Na mno.ua pov- ljraševanja sporočamo: Stanje boluikovo je skrajno opasno. Vse, ki se za bkiRCua U'osi)oda zanimajo prosimo naj zanj ino~ lijo. + Smrtmi kosa. Danes v sredo 0. t. in. zjutraj je unirla v Pod.uori krospa Roza vd. Trdan, mati tamosnjeu'a r:. kurata. Naše sožalje! T- Poroka. V soboto due 2. t. in. sc jc poročila na sv. (lori |.'; Oorici u.čna Anica' Cerne u vclcr.ijrlcdnc družin^ »Mežnarjevc« z jj. Av^ustom Ravnikom, U'ostllnicarjem v Solkanu. Iskreno čc- stitamo! Zu sklud »Goriske Sir uze«, daruie \ ji. Andrej Pipan Dolenje St. 12. pri Aj? j dovščini L 3. Hvala! j POZOR! PEVSKI ZBOR »SLOVENSKE- KEQA IZABRAŽEVALNEGA DRUŠTVA« V M1RNU, piiredi v nedeljo 31 decembra •t. il. »Kan-l'o Adamičev« ivcčcr, v pnisotnosti skladatelja in scprosje, Iki priluitita za >ta dan iz Ilirske Bistricc (Hamije) w Miren. Več v pnihodmiijh s'tevilkah. Prihi'tiite ta vejer v Miircm, kjeir vain bo pripiravljcn užiitclk slcivcwske pesmfi. ! Za »Šclsko clrnštvo«. lz AVirnu nani ])išejo: j Podružnice šolskc^a dru.štva mora* mo ustanavljati tudi ^o Goriškem ker so za naš narodni obstanek uujno pn- i trebne. Širijo naj med nasiin ljudstvom narodno zavest. Naši delavci: duhovnis ki, učitelji in razumniki na delo! V Goris ci jo nujiio potrcbujemo, ker je Gorica najsvctcj.se of*njiščc našc narodne or* ganizacije. V Mirnu že delajo z vso vnc>- mo v ta namen. Nabirajo se prispevki za našo »Božičnico« in v »Kraljestvu i^alčkov« bo delo za našc malčkc nai^ vsnešneiše. Naši otroci v našc sole! Tus di uospc prično z ustanovitvijo novc podružnice. Mala novorojenka Vlasta Ursičeva je po svojih botrih n jjostib nabrala prvih sto lir, ki so bile poslanc naravnost Solskemu društvu v Trst. Via San Francisco 20 I. Nanrcj s tem delom! ¦\- Goriško časnikarsfvo. — Glasilo italijanskih nacionalistov »Voce del I* sonzo», ki je izhajalo od prevrata, se jc združilo s »Popolo Friulano«, znanim Mo- riškim dnevnikom. List »L'Azionc« ic takisto prcnchal in sc združil tudi s »Po? polo Friulano«. Bil jc glasilo vcčine ^o^ riške^a občinskcija svcta, to se pravi, skupinc »D'Azione«, katero smo nri zadnjih volitvah podpirali. Na novo je začcl izhajati vcčerni list — dnevnik -- »Oorriere di Cxorizia«, ki se precej na^iba k fašistom. ! lz kroovana. — Tudi med Gradiško in Gorico prcko Sovodcnj in Standreža vozi sedaj avtomobil. + Obletnica svobodne Jugoslavijc. Dnc 1. t. m. so praznovali v JuLjoslaviji najveeii narodni praznik: praznik uje* dinjenja Sluvencev, Hrvatov in Srbov v skupno ncodvisno državo. + Bej na dve strani! Nekdanje skup- no ulasilo »Edimoist« /napada due 1. decem- bra 1922. z mezaslišno predrznostUo po- slanea Ščeka radi izmieniaive demarja. Na niomoč iji je prislkočila »Nova düba«, glasi- lo sloiV'Cnü-lkiih fas'istoY. Z dveh strani se jc torej začcl iistocasno- boj proti zastopni- kom. jr-orišlkefra z«idružništva. Zdi/ava si la Ooriškc bo zrusila obe fronti. Dvoboj. Kakor poroča »Piccolo della sera« z dnc 1. t. in. sc je vrsil med konzii- loni Hcilandom in tajnikom fašistcvske or- .uaiiizacije v Oorici, uccin. "Ulivieri dvo- boj na pistole. Ranjen ni b!l nihče. Oba fašistovska voditelja sta se po dvoboju zo- pct sprijaznila. Zakaj je šlo, nain ni znauo. Nekateri .uovore o osebnih, druui o politič- nih nasprotjih. aotovo je samo, da je ueom. Ulivieri odstopil kot tajnik uoriške- ua fašja. + Mussolinijeve slike i^rodajajo ne- kateri suniljivi italijanski postopači po na- ši ^oriški okolici in jih vsiljujejo našcuiu liudstvu. posebno .uoslilničarjcm po 20 lir, dasi dobiš boljše in lenše v vsaki-..uoriški kn.ii.uarni no 10 lir. Ako se kdo brani ku- piti, pokazejo neko oismo fašistovskejia od.bora (oni pravijo comitato del fascio), ki ukazuje naknp če nc uroze z nasilstvi. Ciostilnicarjcin pravijo, da se jim vzani'^ obrtnica itd. Prcpričani smo, da odbor L0- riških fašistov niti ne ve, kako se zlorab- l.ia. njeuovo imc in zato rečemo našim lju- dem: »Priuiasite vsc take tioe karabiner- jem in pokažite jiiu vrata!« Kr. poveljni- štvo karabincrjev v Oorici pa proshno. da izda vsem svojim postajam takojšnjo za- poved, da se aretira vsakega izsiljcvalca, ki na tako nedostojne načinc nadleuuje našc ljudstvo in zlorablja inoč faši.-:t<,vske vladne or.uanizacije v svcje uiiiazane na- menc. -r »Praznik dreves«. so prazii(,vale mncge naše sole dne 20; novembra t. 1. Ta dan je namreč rojstvo kraljjce matere in narudni praznik, katcrc.ua jc vlada iz- rabila na tako lcp naein za posp'jsevanje sadjarstva in uozdarstva v Italiji, da sc nain zdi uniestno priporočati našini šolam in drnštvom, da inn posvctijo vcčjo paz- ljivost. Nckatera šclska vcdstva so razde- lila ta dan mcd ljudstvo več sto sadirh in uozdnih drcvcs tcr pokazaia ctrckt m na šolskem vrtu ali na druucm zeiuljisču na- zorno, kako se sadi sad no in 'rozdno drev- jc. Vsak šolski otrok bi moral iincti svoje sadno drcvo vsako leto v najlcnši sp^nrn na svojo šolsko dobo. Ko bi dorastel, bi imcl vsak fant, vsako deklc svojih 8 lepili sadihli drcvcs; s tern bi sc p;;spešilo sad- jcrcjo — kakcr tr.idi uozdarstvo — na lcp- se načine ncuo s katcrimkoli prcdavanicin. Prinoročamo tcrej vsem našim šolskim V(;dstv(;m, da vdomačijo to lepo misel praznika drcvcs (la fcsta deuli albcri.) Kaj pravijo Itulijuni o xlasilu slo- venskih fasistov. üoriska »La Liberta jc priobčila v soboto članck: Številnhn časo- pisoni. ki izliajajo v Oorici, se je pridružil iiov. To jc slovcnsko ulasilo fašizma! lme- nnjc sc, — za one ki tc.ua sc ne vcdo, — »»Olas .lulijske Benečije«. — Hvala Bouu, lisočkrat in šc cnkrat na vrh! Mislili smo da bo nastalo strašno mesarjenje: vsi Slo- vcnci bodo obulavljcriii in v svetih incjali Italijc se nc bo smelo slišati druueua v-- zika kakor sladki jezik pesnika Danteia. tukaj sc bo inoralo zmauati in zmauo vdcj stvovati ali pa pride splošna propast. Toda oj! Zadnji med tolikimi po oni slavni zr,ia-Miklavzcve.ua vcčcra« lepo in prijet- no darilo, ki sc da doma uporabiti kot bonbenjera, satnlja za drauoccnosti ali ko- sarica za ročno delo. — Kcr jc izknpila toll izdclkov, našili pridnili, iiožrtvovalnili ucspa in zlasti uospodičen. namenjen za ebdarcvanje naše revne šolskc niladinc ])ri letcšnji »Božičnici«, ap.cliramo na ndele- žcncc »Miklavžcveua,.večera«, da bodo pridno \x scuali po teh lepili prcdmctih, ki so za nas nckaka novost. Izpcstavljeni bo- do (;d 10.—12. in od 14.—17. v dvorani >'Tr.ucvskcua Doma«, kjcr bo »Omladina« sprejcinala darove. + »Si)lošn<> slo\\ zensko drustvo« je P'i »Mil« 'p.vzcvcüi nastopu« za šolskc o- trokc, cpnstilo obdarovanje posainc/,iiili otrc-k od strani starišcv v smislu tozadev- neua sklemi, ker se jc liotelo vsc otroke brez razlike cnako obdariti in kar se hočc prcprečiti, da bi posobno obdarovanje o- trok iz imovitejših slojcv vzbndilo v mla- dih sreih rcvncjših žalost. + »Splošno slovensko zensko dru- stvo« v Oorici naznanja, da se vrši na- knad.no npisovanje otrok v svrho »Božič- siicc« ob torkih od 2.—3. in četrtkih od 2,-3. nre. Prosveta. p »Jadranski Alma nah«, — Povpra- ¦"sevanje po tcj izrcdni knjiffi jc veliko: v stirinajstih dneli je bilo razprodanili (»00 izvodov. Za one, ki žele imeti trdo vezanc izvodc, posebno pa naša društva, naj jili eim prej naroče. Vczana jc v platno," prc- vlcčcna z oriuinalno risbo Bncika in stanc 10 L. Razprodajalci naj piišejo po Almanali izkljuato lc tajnikn »Naše založbe«, uosp. Francctu Bevkr.i, Oorica, Via Favetti 11 1, kier jih dobe pod običajnimi pouoji in z običajnim popnstom. Notranjci naj knji.uo naročaio v knjiuarnah v Postojni in v Idriji. Priporcčamo naročitcv čiin vcč iz- vodov, da bodo poštni stroški čim manjši. Pričaknjemo, da o Rožiču 'že ne bo slov. drnžine, ki bi ne imela Ahnanaha in ua s pridom in užitkom l^rebirala. + »Slovenka«, ki se je rodila iz sp1o- šnc potrcbe po dobrcm žcnskcm listn v Primoriu, izide v začctku prihodnjeua tedna. Izhajala bo na lepem papirj/u v obli- ki mesečnika. Krasno opremo zanjo je na- risal znani slovcnski nmetnik, odzvalo se jc mno.uo sotrndnikov in sotrudnic, kate- rili imcna jamčiio, da bo list stal na višini. Pisan bo roljndno. tako, da .ua bo laliko nmclo vsako kmečko dekle in žena. Kljnb obširnosti in razkošni (iprcmi bo stul samo 10 lir na lcto, posamezna številka 80 sto- tink. Prodajali ua bodo po tobakarnah; vendar jc v intercsn vsakojrar, ki se za list zanima. da ga naroči za celo leto na dorn. Naročnino, culase. in vsc nprave se tika- jočc stvari je treba pošiljati na npravni- štvo »Slovcnke«, Oorica, nlica C. Favetti št. 9. "Rokopise in vse nredništva sc tika- joče stvari sc ix>šilja na nrcdnistvo »Slo- venkc«, Oorica, nlica C. Favetti st. 9. — List bo nnrava razpošiljala le proti prcd- plnčiln. Kdor prejme prvo številko na n- Lfled in je ne misli naročiti. naj jo vrne. Se- zitc po listu, dcklcta in ženč, ki jc vaše .ulasilo! Slovenska znansfvena revija v Gorici. Med skupjno znanstvcnih dclavccv v Oo- rici in mcd krouom sociolouov v Ljnbljani sc jc skicnil douovor, da zdrnži revija »So- cialna miscl« vse dclavce na ozcmlju, kjcr bivajo Slo\rcnci. »Socialna miscl« postanc z Novim lctom vseslovcnska socialna re- vija. Eno predništvo bo v OoiiCi, druso vt Liiibiiani. Uredništvo za Ttalijo je nrevzcl dr. F. Bescdniak. nrcdnika v Linbljani pa sta F. Terscplav in dr. Oosar. Tako se Iz- polni želja, da primorski Slovcnci dobimo znanstven list. »Socialna misel« jc scdaj naš edini znanstveni list, oJlcar se jc »Zbornik« nosvetil bolj strokovnim vpra- šanicm. .Urcdništvo in nnrava »Socialnc misli« v Oorioj. Via Cardncci 4. D »FojroJuib,« Vso tisite, ki ko imcli na- iročeni «Bouoljub« za prctclMlo leto, in vse di-P'rn. ki si .ua žeie nnročiiti. p"\7i;v1iiamo, da tudi lctr:s to store potom nroda.ialnc K. T. 0. v Ooricii, ki ic nrevzela s?talno pove- rieništvo za »Pouol.inba«. Ta naš naibolj- ši nabožni list bi moral v vsako drnžino! p »Cerkveni ghisbenik«. S škofijskim odlokom jc maipočcno -všcm cerkvenim os- ikirbmišiivom maročMi ta list. Narouila spre- jema kmjii.uairna K. T. D. v Oorici, ki je ze- doi v razRovioru lastništvoni lista radi cene Zdii se da bo cena lisita. ako bo velilko na- ročnikov nižja, nejro doscdaj! Za dviu ccr- kvone Ktlashe ije ta list pcisebno našim cer- kvenim korom neohhodno potreben. p »Pevec«. Drnšivcno življcnje pri nas se dviua in or.uanizira. Opozarjaino drr.i- štva posebno -pevske : zboii-e, da si- *a ilist maroče poto'm kfnjiuarne K. T. D. iv Oorici. Če hočcmo da bodo naši zbori stain na vi- šini časa, si pač ne lrnoi emo- mislitii ne dm- stva, ne pe^skeua zboia brez te.ua .ulasila, ki prinaša tudi skladbe najboljših slovcn- skih skladateljev. DopisL SOLKAN. V soboto sta se na sv. Oori porocila udc. Aniica Ceirnetova in uosp. August Ra.\inik dz Solkana. Ko pride mladi pair na svoj d;om, ua čaka tain žalostcn sprc- jem: na mintvaškem odru jc lcžala ženino- va sestra, kaitcra ic talko silno želcla po- zdraivi'ti mlado neivesto! In tudi hisna uo- spodinja, ženiimva mati, je mouila lwzidra- viti svojo novo hčer lc ležeča na smrtni posteliji! Izirekamo sirčno želio, da bi mla- demn paru bila ta prva meula tudi zadnja. VIPAVA Poroeajo nam, da jc «ospod /upan Petrovčič iz Vipave daroval za tajni sklad slovcnske fašistovske stranke po- zlačeni srp in kladvo kot darilo za sv. Miklav/a! Umcvno; Postal mu jc odvee; kcr noče biti vcč komunist. SOVODNJE. Na poziv županstvu v notici o ncsreči v Sovodnjah v »Straži« št. 43, da naj sto- ri vse potrebne korake, da se ncvarnost (skladiščc uranat itd.) od])ravi iz naše bližine, nam jc županstvo naznanilo 29. oktobra, da je koj po nesrečnem do.uodku napravilo ijrotest na civ. ul podkomisa- rijat in prosnjo na dcž. odbor v (Jorico, da se ta nevarnost odpravi. Mislimo, da s samimi prošnjami in protcsti še ni žu- ])anstvo izvšilo svojc dolznosti,, ' ampak' ono se rnora zavedati, da po nesrcči, če bi se pfipetila, da se «kladiščc vnamc, kot večkrat že dru^od, bo zastonj sc opravi- čcvati in zastonj po toči zvoniti! Treba jc vse poskusiti in narediti, pa naj stanc, kar hoče, da se doseže, da pristojnc oblasti odstranc to ncvarno skladiščc. Za to je treba imeti pravo voljo in korajžo in vi- deti, kaj je treba napraviti ter se ne zado- voljiti samo s pisanimi prosnjami. Mimo- uredc omenjamo, da tudi uabcrsko-pcčan- ski most zasluži usmiljcnja, da sc ua po- pravi se pred kako ncsrcčo. Kavno tako so zanemarjena občinska pokopališča v Sovodnjah, v Oaberjah in na Pcči, tako, da jih jc žc žalostno videti brez ouraje in brez kapelic in potrebncua orodja. Tudi obcin.sk! dom potrcbuje ne- kaj večjcua dvorišča in vrta; mo.uoče sc bodo takrat spomnili, ko bo že na vscli straneh zcmljisoc pckupljeno; seveda pre- pozno sc bodo spomnili kot skoro vedno. Tad.i tisto plesanic s harmniko v neki uo- stiini ncdeljo za ncdeljo ni bas vzulcdno za županstvo. Naštcli bi še mno.uo nalou, ki bi iih županstvo moralo ze takoj naccti, seveda nc takili, ki jih sploh nc more izvr- šiti, kajti za take naloue, ki niso praktičnc in ncizvedljive jc škoda časa. Zato jc tre- ba krepke volje in jasncua uospodarskcua prourama ter ne vidiino prav nobene ko- risti v takem životarjcnju občinskc oblasti, ki ni samo častna za oncua, ki jo pred- stavlja, ampak v prvi vrsti mora biti vsak na svojem mestu ter se zavedati svojc od- ffovornosti napram cbčinarjem in na.pram volilccm, kar vclja zd vsc v teh tcžkih ča- sHi, ko je treba dclati in obnavljati, da pri- demo vsaj do tarn, kjcr smo bili pred voino. DRl:ŽNICA. Občinsko starešinstvo v Orežnici je v svoji seji dne 19. novembra 1922. sklcnilo, da se mora od vsakeua drevesa (sadneua) plačati in sicer: od drevesa, ki je na pro- stem 1 liro in od oncua, ki je v urmovju (ušju) pa po 2 liri. Leta. 1882. je dežehii odbor v Oorici dal okrožnico na žiipau- stva, da mora vsak posestnik nasaditi po občinskcni prostem zcmljišču do 20 dre- vesc. Seveda so pridni posestniki (nckate- ri žc prej) nasadili orchc, hruske in dru- uo sadno drevjc na občinsko zemljiščc, a ne vsi. Nekatcri, ki niso imeli vesclja do sadja niso usadili ničcsar. Seveda, če bi bili vedeli, da bo treba plačevati bi ne bil nobeden nie sadil. Vojna nam jc odncsla pppolnoma ves stavbeni les, kar jc pa pu- stila sadneua drevja nas ua pa »starešin- stvo« sili posekati, tako da bode v krat- keni pri nas saina uolečina in planota. Dr- va v Dreznici nobeden ne kmpujc pač pa prodaja, stavbeni les in deske pa dova- žamo od vsch strani. SV. LUCI.IA. (Dva uroba.) Kakor znano, je pok. u. z-'ipnika Jos. Fabjana due 11. febr. 1916. zadela .urana- ta. Na pol zivc.ua so prcpcliali iz svetolu- cijskcKa župnišča v vojaško bolnico v Podmclec, kjer je še istc.ua dne izdihnil svojo blauo dušo. Oosp. župnik podmclški Ivan Kovačič in vojaška koinanda sta mu priredila veličasten poureb na podmcl- škcm pokopališču. Iskrcna želja župljanov Sv. Lucije pa jc bila skozi vsa ta leta, dr bi se prepeljali telesni ostanki pok. župni ka v domačo župnijo k Sv. Luciji. In ta žclja se nam jc izpolnila dne 15. novem- bra. Prcpeljali so ua na tihem vojaki. Iz- vedeli smo za to šc le, ko je bila krsta žt na pokopališču pri Sv. Mavru. Ker je bihi ta dan ravno dnhovska konferenca pri Sv. Luciji, smo imeli srečo, da se je vršil \x) ureb v nov urobob azistenci 8 duhovnikov. Msur. dekan \vtin Rojec jc imcl ob tcj pri ložnosti prisi'cen nauovor na pričujočo šol- sko mladino ]K)d vodstvom u. voditclja Jos. Rakovščeka in jjospodične učiteljice Ane (Jerželj. One 26. novembra iki je šla v sprevodu na pokopališčc sk(;raj vsa žup- nija, da se vdelezi slovesnc.ua blauoslov- ljenja noveua uroba. Bilo jc navzoče tudi staresinstvo z uosp. županom in vsa šol- ska mladina pod vodstvom ueitcljskih mo- ci. Po primernem na.uovoru je domaci jt. župni upravitclj slovesno blauoslovil urob, ki ua zdaj krasi tudi spominski kamen. Orob jc bil okrašcn z obilnim evetjem in svečaini, najlcpšc so se pa blcstele solze v očeli dobrili žnpljanov, ki so pritjale o naši veliki ljubczni in hvaleznosti do pok. u. župnika. Naj v mim počiva! Due 7. novembra jc umrl v bolnici v Kuinbachu pri Urudcu pree. .u. Franc Červ, rojen na Št. Viški .uori leta 1851. Blaui pt>- kojnik jc živel pri Sv. Luciji v pokoju ne- kaj let in je moral v.slcd vojnc leta 1915. v bridko beuunstvo. Nastanil sc je bil pri očetih servitih v Frohnlcitenu nad Orad- cem. Kcr pa jc dcloma ohromcl, sc jc od tarn prcsclil v bolnico Kainbach. Pred par leti je sironiak padel po stopnjicah in bil zato do ccla navezan na posteljo. Lctos .ua je pa pomladi še kap zadela, da si ni mo- ucl prav nič vcč sam poma.uati. Končno ua jc Bou poklical k sebi po plačilo za zvestobo v službi in veliko potrpežljivost v beuunstvu in v bolczni. Ccprav t'ijca, brez sredstcv so ua dobri usmiljeni bratje spre- jcli in neuovali do konca kot pravej^a bra- ta v Qospodii. Bou jnn stotero povrni, do- bremu pokojniku pa naš hvaležcn s])omin in vccni mir in pokoj! 1IUDAJUŽNA. (Smrtna kosa.) V naši vasi nismo eclo lcto nobe> nega slučaja smrti me ddomačini. V če= trtck dne 30. m. m. je pa poncsrečil mlas dcnič Loorc Lcnar pri svojem dclu nad želczniško postajo. Kako se jc ncsrcča zt^odila ni povsem znano, najbržc jo je povzročila njctoti žtivljcnja naj vaju sreča sprcmlja! Društva. d. Miren. »Izobraževalno društvo« jc 25. in 2s>. m. m. priredilo burko »Špauska muha«. Natlačcna je bila Marmoljcva dvo- in polna zdravcua smeha hvaležnih poslu- salccv. Miremski drarnatični odsek se je popolnoina ujflobil v naše narodne iurc, a scdaj sc jc spustil še v meščanske sloje s tako posrcocniin šaljivim poskusom, da smo se naslajali pri njc.uovcm nastopu. Naši priprosti čevljarji in mirenska dekle- ta so sc krctali v frakih in salonskih suk- njah, v damskih klobukih in toalctah, ka- kor najbolj razvajeni mestni frakarji in »milostljive dame«. Prvcnstvo s{) odncsli ffospod Cekin, njeuovi s(X)četje in hčcrka ter oba njena snubca. Starcjše dame so bile na svojem mestu vedno, a zenska raz- burjenost vclikomcstnih uospcj je še miio- uo vcčja, ko žcnijo svoje otroke in jim to nc ure po sreči. Prihodnjič pa zopet kaj iz življenja našcua naroda! Vsa cast dra- matičnemra krožku! d. Ajdovsčina. »Dramatični krožck v Ajdovščini« priredi na praznik, v petek, dne 8. t. m. ob 4. uri pop. »Miklavžev ve- čcr« za stare in mladc. Na vsporedu je pravljična iura v dveh dejanjih »Prstan« in nastop Miklavža. V ijjri, katero sta sni- sala brata Rojcc, nastopajo šolski otrosi. in jc ista zclo primerna za mladinsk^ rcditvc. Posebno lepo jc dr.\<.r <' kjcr imamo prcd seboj pravo /ivalmo-na- Kajivo življenje malili Kozdnili škratov z iijiliovini maliin mouocnim kraljoni vred. Vabimo vse prijatclje naše lnladine na to prireditev. Doinači šolski otroci so prosti vstcjpniiic. Darove za Miklavža sprejema a. Kobai. . >...-.. . .- M\ lantie voiali. DOMODOSSOLA. Pozdrav iz Dotnodossole vscin narod- iiini boi-itciljcrn'in liariodiiim. društvom. Sta- rišeni, prijateljem, znainccin. faiitom iim de- klütom, posiljanw) pozdiaive, slo'venski (iorsiki topniearji 3. Revvtf. Arti.ir. Mont. 5. »*attcria. Pclan hraiic Stnde-iio, Pozar Rafael Belsko, Trampuž Josiip Štjak, Miislcj Franc St. Vid, Curk Pavel Va\xii poljana. Rcja Anton Locni'ik, Rusjan Frame Drnavico, Komel Ludoviik Raivnice, Kapci Samto No- , va Susica, Mejak Jakob (j. Kosana, Cjom- bac Ivan Harije, Deklcva Franc irjiinjc Penks Ivan Petclin.fe. Kil.jnn Firaine Zawor- je, Šabec Josip Bač, Cesniik Frame Paleje, Pelliain Al:ojz Idrija. S'likcvee Ivan Cerk- iK>, Študn Peter Ceikno, Rogaitaj Franc Vas Doil, Ž^avcc Filip Cnii Vili, Novak Anton (iodovič, Švitfelij Ivan Scnožeče. Bog živi sLcvcnisikc zcmlju Na svidenie za božičnc praznike. MODKNA. Zavedni slovenski fantjc dodeljeni drugemu te/kemu topniearskemu polku v Modeni posiliamo vsem sorodnikom znancem in zavednim Slov. fan torn in dckletom najlepše pozdrave, ter jih o* nominjamo, da skrbe za čistost iezika in narodno zavest. Stolfa Maks, Komen, .Colja Rudolf, Sveto, Goljevšček Rudolf, Kamnje, Petroveic Aloiz, Kamnje, Baje Anton, Ajdovščina, Tavčer Franc, Mer? če, Svajiclj Alojz, Staniel, Purič Josin, Vcl. Repen, Zobec Ivan, Bolunec, Sain Franc, Jursče, Vončina Leopold, Sc = brelje, Brtfoč Rafael, Trnje? Matajurc Ivan, Trnovo, Komac Alberto eez So= ea, Fon Josip, Uea, Jerkič Josip, Do? '¦»ravlje, Pcrhavee Rafael, Sežana, Tre- bec Ludovik, Sežana, Vid-mar Ivan, Col, Benčič Josip, Merpelje, Cibič Karlo, Prosek. Darovi. d. Dobrodelnost. — Za Slovensko si- rotišče so darovali: Naročniki »Goriške Matice« v P(;dbrdu 150 Mr, čč. bciroslovci v (lorici 22 lir, drustven'ice »Skalnicc« 21 lit", ü"()S|)a Trdan 25 lir, svetnik A. Koma- ' vec 50 lir. Družina Jerkič v odkup od no- voletnili voščil 50 lir. — V Podsabotinu so nabrali za sirotišče 4 kvintale in pol krom- pirja. Sv. Goru. Darovi: Gospodiena Fran čiška Rojc učiteljica roenih del darova- la 3 krasne rokete. N. N. Loin L. 1000, N. N. L 20. N. N. L 10. N. N. L 6. Po vlč. g. Guštinu L 200. N. N. L 20. N. N. L 25. Po pree. P. Salnatorju dcf. Ljub= tjana kron 2484. G. Tomaž JulJ ravnatelj v pok. Solkan 1^ 50. Jožef Vuga bivši žu* pan v Solkanu L 20. G. Jakin 200 dinar- jjv. Vic. g. Treelj L 56. Ignacij Vcliko^ rja gozdar Lokve L 20. Alojz Širca L 170.70. N. N. L 50. N. N. Kobarid L 65. N. N. L 7. N. N. L 10. Družina Kožar Trst L 25. N. N. L 50. N. N. L 50. N. N. iz Solkana L 100. Po P. Salvatorju dcf. '"in. 277.25. N. N. Sv. Lovrcnc pri Mo* .vi L 500. Marija Urbančie Solkan L 130. Vsem velikodušnim darovateljem: Najprisrenejša bvala! Svetogorska Ma= si Božja naj Vam stotero povrne! — I'redstojnistvo samostana in vodstvo I svetisea, | Pokusiti ie ireba razne vrste testenin Pekötste" Teinu dišijo ene, drugernu druge, akoravno so vse izde- lane iz enakega lesat. .*. VAZNO ZA ZUPANSTVA, posojilnice, trgovce, odvetnike! Priporočanu; ravnokar izšel: POSLOVNI K OL MDAR za leto 1923 cena 5:¦-- lir, po pošti več 1:50 poštnine. Knjiuania Kait. T.isk. drušitva DOBRO IZVKŽBANI kovaški mojstcr za izdeljavo plugov, vsakovrstnib vozov, podkovanje konj i. t. d., želi vzeti v na= jem dobro idoeo kovaenico, najrajši z vsem potrebnim orodjem. Ponudbe prevzema Ivan Jeram, Pla? nina p. Cerkno. Ant. Terpin & C. nova zaloga manufakturnega blaga v Gorici, Via Rastello št. 10 kavnokac došlo novo zimsko blaüo v veliki mno/Jni. Priporoča se za mnogo* brojen obisk. CENE BREZ KONKURENCE. N& drobnol Na debelot Tvrdka Mm in koving :: L Rraunizer in i:: lifiiiia. ul. \nwi\ U. Telefon 223 že dobro znana radi nizkih cen, si usoja tern potom na- znanili slavnemu občinstvu, da o priliki velikega semnja sv. Andreja bo prodajala vse svoje izdelke po konkuren- čnih cenah. Kupuiem Kože domafih živali kakor tudl kože d.vjačine (kiin, lisic, dihtirjev i. t. d.) Franc Stres, Kobarid zaloga usnja in vseh čevl;arskih polrebščin na drobijo in na debeio Kožuhovina (Strojene ovne, jančkove bele in črne kože. CENF PC^TENE NAZNANJAM . j da sem otvorila z 1. decembrom t. 1. | prej dobro znano krojačnico, za ga- spode. lzdelujem po najnovejšib modah, tako, da lahko vstrezam vsakemu stanu. ! Ob enem se toplo priporoeam, slavnemu ! obeinstvu in okolici. Cenc solidne. Izvršujcm točno. RKJliC FRIDERIK j krojač v Cepovanu, vns Dol. St. 21. RHANILNICA IN POSOJILNICA r. z. z n. z. v Šturjab pri Ajdovščini vabi vse svoje elanc na IZREDNI OBČNI ZBOR, ka* teri se vrši v nedeljo dne 10. dec. t. 1. ob 10 uri predp. v lastni hiši v Šturjab. DNEVNI RED: 1. Citanjc zapisnika zadnjega obč. zbora od 12. nov. 1922. 2. Volitev načclstva in nadzorstva. 3. Spremcmbe §§ 15 in 35 društvenib pravil. 4. Slučajnosti. Božične in novoletne raz- I glednice, svečke za božično i drevo, okraski za božično drevo ima v zalogi v veliki izberi j Kniiaarna K. T. H. Qprica (Montova hlša), | Dr. A. Grusovin specitliwt za kožne in spolne bolezmi ter negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternolli. Dr. Cesar Tess, zdravnik - Rirurc/ specijalis za nos, ušesa in grlo Gorica Gorica! Piazza Cesare Battisti st. 2 prej Ginnastica) :: . sprejema od 9-12 in ml 1-5 pap. :: Kadilci zahtevajte I LE JLESCHAU^ ciQaretni papir. I Naznanilo» Vojska je začela proti dreginji manufakturnega biaga. Tvrdka firtur De Rossi v Go ki Corso Verdi st. 1. (nasproü Semenišču) PRODAjA : Madapo'an 68/70 cm. ... po L. 3.— Pa>hent barv. 68/70 cm . . . „ 3.- Oxford-Zefir 75 cm .... „ „ 3.20 Platnu z Marijifio znamko C. d. A. I vrste ...... n „ 4.40 Parhent bell 75 cm .... „ „ 5.— z^enske srajce...... n 7.80 Cvilh ra postetje I vrste 120 cm......... n n 8.- Velika zaloga češkega platna itd. tvrdke Anton Klazar A. G. Praga. * Izbera tapetov in kompletne öpreme za postelje čehoslovaškega izvora. Kupite in prepriccijte sell Knjigarna K. T. D. v Gorici, Via Carducci 2. K sv. Miklavžu priporočamo: Kleinmaycr & Bambcri*: Umetniškc knji<4e s slikami zvezek 1—6, 10.— lir. Za primorsko deco »xMalcki in palčki«, prircdil France Bevk, broš. 3'— lire, ve- zana 4'¦— lire. C'vctko CJolar »Bob za mladi zob«, in pesmi za mladino 3'— lire Cika Jova: Zmaj Malaj, Malon in dru^e pesmi za deco 2'5() lir. Zvonček in An.Ljeljcek, letnik vezan in razne driiLje knji.ue za mladino se dobc v knji^arni Katoliškc^ja tiskovne^a društ« va v Ciorici. Potrtim sreem naznanjamo bridko vest, da je naša iskrenoljnbljena mama Roza yd. Trdan roj. Pavlčn danes v sredo ob 3','4 zjutraj po dolgi, mučni bolcz.ii previ^ena s svetimi zakramenti v G spodn zaspala. Pogreb se vrši v Fodgori v petek 8. decembra ob 3. uri popoldne. Maše z-idnšnice se bodo bnle v Podgori in v kapucinski cerkvi v Gorici, dne 9, 12 decembra in 4. jannarja ob 7. uri. V Podgori, due 6. decembra 1922. Kamila, Marija, Darma. Herman«kurat Potrti vsled nenadne, krute smrti na- znanjamo1 da je smrtno ponesrečil in preminul naš Lovrenc Lenar Žalnjoči o"e bratjc, in sestra V Hudojužiii, 1. decembra 1922. ZahvaSa. Globoko ginjeni se zahvaljujemo, vsem so- rodnikom in prijaleljem posebno fantom in deklelam, da so v t.- stu, tforiskemu oddelku, vseni davčnim r'.-- ferentom, vojnoodskodninskim kcinisijam, vscm inspektorjem. Med drujjim pravi do besedno: »E' stato recenteinente e da di- versa ])arte lamentato die da^H Ufficei i quali attendono in cotesta Provincia alia liqiiidazione dei danni di guerra non si seirnano critcri di sahitaz-ione unifornii per le stesse categorie di danni, specie per ouanto riguarda le cose mobili, e che, men- tre da alcuni si usi una accentuata fisca- Utd non consomi al concetto fundamen- tale delta legge, di metterc cioe in condi- zione il danneggialo di rUwquisture do che ha perduto, da altri nffiei s adoperi al- l'incontro una eccessiva largliezza, non compatibile alia sc.ia volta con l'altro con- cetto, pure fondamcntale, della lctf^e di cvitare offiii indebito, sia pure esi.iruo, ar- ! ricchimnto, in confronto di quello che era in realtä il patrimonio anteguerra del demmciante.« V bistvu se pravi tole: »Pri- šle so pritožbe, da uradi ne delajo pravit- 110, zakaj zakon ne dopusca. da bi se dale oskodovancu tie j:remalo, ker bi se mu krivica godila, in tudi ne prevec, ker b\ se država oskodovala. ampuk toliko, da si oskodovunec nabavi ono, kar je zgubil: to je dull zakona « Naši ljudje bi bili pre- srečni, ko bi uradniki izvrseva.li, kar pra-vi okrožnica. Fašisti, tu, tu p-orabite svoie sile, da pr.ivcdete birokraeijo, da se bo'dr- žala zakona! Vsekakor naj vsak oškodo- vance, ki gre skiepat konkordat, pomoli fforcnje besedilo nradniku pod nos. Prosnje se morajo resevati strogo po vrsti. Ob tcj priliki uaj omenim še drutri od- stavek iste okrožnicc, ki se ^lasi: »Treba je spoštovati i:atančno določene vrstne rede Riede prednosti, zlasti z ozirom na pohabljence, vdove, sirote, revežc.« Naj navedem izvirno besedilo, da je more vsakdo po potrebi porabiti: «Occorre an- che che vengano rispettati i turni tassati- vamente stabiliti per le precedenze, specie verso i ininorati di guerra. lc vedove, ^li orfani, i non abbienti.» ^Božc mili, kako se šcle tu godi! Poznam čcvliarja iz Kosta- njevicc, ki trenutno biva v Scžani v naje- miu: bolan, z družino. Nima krajearja, da bi si kupil šivalni stroj, za odškodnino, ki znaša borih 2000 lir se peha revež že osern mesecev, a zaman. Po postavi in okrož- nici ima pravico, da mu jo takoj izplačajo, a uradništvo dela sto in sto ovir in revcž si ne more pornagati. So slučaji, ki vpijejo do neba. Ali naj se pritoži? Na ministr- stvo! Seveda, da ima pravico. A pritožba gre na urade in ti že poskrbijo, da se pri- tožba spotoma zgubi, ali jo zadržujejo ali dajo ministrstvu krive informaeije. Mnogo je zgubljenega, marsikaj pa se bo dalo resiti. Zato je treba, da nadaljujc Centrala Stalnih odborov za varstvo voj- nih oskodovancev pogumno v boj, da v prid celokupnosti vojnih oskodovancev pribori od vlade, kar je v danih razmerah niogoce. Virgilij Seek. Mi Mil z. Prosvetno gibanje na Goriškem. Z zainimanjem opažanio, Ikako se Skušajo or^anizirati prosvetna društva po deže>- li. in mestu. Vse to gibanje stremi za tem, da hoče dati vsemu prosvetnemu delu enoten pravec. Dozdaj zaznamuje* mo tri ccntralnc or^anizaeije, katerih vsuka organizira svoj krog. Prva je »Prosveta« v Trstu. Ta je zavzela pre« cej široko stali.šee: organizirati hoce vsa narodna dru.štva brez razlike kraja, eil ja in namena. Druga je »Zveza prosvetnih društev« v Gorici. Ta zbira krog sebe med drußimi tudi taka društva, ki ne priznavajo izreeno kršeanskega kultur^ nega programa. Trctja je pa »Prosvetna Zveza«, ki kaže do sedaj najvee agilno* sti. Ta organizira krog sebe ona drust* va, ki imajo v svojih pravilih narodni in krščanski kulturni princip. z Društvom. Od vseh strani priha* | jajo na tajništvo prošnje za izobražc; valnc tecaje. Ta pojav je razvescljiv in kaže na plodonosno delovanje »Prosvet; ne Zvcze«. Vendar pa javljamo društ^ vom, da se za enkrat po sklepu central* ne seje vrši le po en tečaj za vsako o* krožje, zato naj posumezna drustva ^o? cakajo in dajo prednost okrožju. Opozar jamo tem potom ona društva, ki še niso združena v okrožja, naj to čimprejc sto? re. Le od moene, urejene organizaeije je odvisno uspcšno delovanje. z Občni zbori. Tckom decembra se vrše po deželi redni letni obeni zbori prosvetnih društev. Ponovno vabimo vsa ; drustva, katera še niso javila svojega pristopa k »Prosvetni Zvezi«, naj to ob tej priliki gotovo store. Istoeasno naj javijo novi odbor predscdništvu okrož- ja, oziroma tajništvu »Prosvetne Zve* ze:c v Gorici. z Tečaji. Za mesee december so napovedani izobraževalni tečaji v Št. Petrii, Sdlkaiiu, Rihembergu in Id/riji. Vsak udelcženec toeaja naj si pravoeas? no preskrbi izkaznico pri svojem drust* vu in javi udclcžbo predsrdništvu one? ga drustva, kjer se tečaj vrši. Spored in eas tečaja se javi pravoeasno vsem oko* liskim društvom. ¦a Predavunja. Na tajništvo »Pro? svetne Zveze« prihajajo vprašanja, kako je glede potnine za predavatelja, ki ga pošlje »Prosvetna Zveza«. Samoposebi je umevno, da m-cdavatelji ne zmorejo sami potnih stroškov in tudi »Zvczi« je nemogoeu pri tolikem številu predavanj plaeevati potnino peredavateljem. Zato redno plaeujejo pot društva sama. Le o* nim drustvom, ki so uelanjena v »Pro- svetno Zvezo« in so poraynala elanari? no, se z ozirom na slabo finaneno stanje potni stroški snreglcdajo. Prosimo društvcna tajništva, da nam pravoeasno, —vsaj 14 dni preje — naznanijo predavanje in doloeno opro* delijo predmet, o katerem naj se preda? va. Predavanje nai imajo povsocl drus žinski značaj in naj bodo redno zdruze- na z narodnim petjern. z Okroija »Prosvetne Zveze« opo- zar jamo, da izide v kratkem okrožnica, o kateri naj v okrožni seji razpravlja? jo in o sklepih poroeajo tajništvu. Žes leti je, da bi se društvenih obenih zbo? rov v okrožju udeležil redno tudi od* poslanec okrožnega odbora. z Nova drustva. Marsikje žele usta? noviti prosvetno društvo in vprašujejo po pravilih. Prosimo, naj se ustanovitelji tozadcvno obraeajo na »Prosvetno Zve? zo«, ki jim bo radevolje šla na roko. z Rihemberg. Naše »Izobraževalno društvo« je imelo v nedeljo prav lep po- poldan. V iiaso sredo je prišel predsed- nük »Proisvebne Zveze« in nam ie sprepri- čnvalno besedo govoril »o naših druStvih kot najodličnejših branikih prave narodne zavesti.« S posebnim povdarkom nam je dokazoval, da so izobraževalna društva ustanove za katere se mora zanimati in jih pospcševati vse zavedno liudstvo od izobraženca do preprostega kočarja. Kaj- pada se morajo zavedati drustva sama in njih voditelji velike odgovornosti, ki jo imajo pred narodom. Naš narod — zlasti ocetje in materc, ki imajo tu važno besedo — pa odločno zahteva, naj bodo prosvet- na društva vzpajališča sicli odraisle ntla- dine. Družina je prva in najodličnejša or- ganizaeija, vse ostale morajo dnnžino spo- polnjevati, ne pa jo rusiti. Kakor v dru- žini, tako naj ima tudi v društvu vzgojno delo prvo mesto. — Oovornik je pripo- ročil socialno vzgojni tečaj, da se misli, ki jih je pedal, temeliitcje razviüeio in globoke je vlklešolo vmlada mladeniška in ddklislka srea. Misel o tečaju so vsi navzoči — šte- vilo je bilo za Rihemberg častno — z veseljem pozdravili in predsednik »P. Z.« je obljubil, da se tcčaj čimprejc priredi. Med predavanjem je zapel naš mešani zbor nod spretnim vodstvom požrtovalne- ga pevovodje nekoliko i>rav lepih pesrni. livala vrlemu zboru, da je s svojim lepiin izvajanjem sc dvignil že itak nadui^eno razpoloženje! Mladcniči, dekleta! Torej v kratkem bo pri nas lep in koristen tečaj. Pripravimo se nanj, da obrodi one sadove, k'i bi jih radi ustvarili v nas naši iskreni prijatclji, prcdavatclji »Prosvetne Zveze«. V globoki žalosti naznanjamo, da je 1 dne 29. novembra po dolgi mučni bo- lezni preminul uaš nad vse ljubljeni soprog in oče gospod Jožef Birsa Pogrcb nepozabnega se je vršil dne 1. t m. Žafujoči: Frančiška — sopioga. P'Aivko, Henrik, Ida, Herman, Stanko, Robert in Hlbina - otroci. Ribemberg dne, 2. decembra 1921. ZVEZDE. Alfonz Daudet. Zgodbe priovenoajskga pasitiirja. (Prevel Šorli F.). * Nikoli ni bilo nebo tako visoko in vc- dro, zvezde nikoli tako jasne. Mahoma so se vratica odprla, lepa Štefanka je izstopila. ' Ni rnogla spati, ovee so stopicale in se v sanjah nemirno gibale. Rajše je ostala pri ognju. Pogrnil sem jo z mojo ovcjo ko- žo, podtaknil sem ogenj. Sedela sva tarn molče. Vi vsi veste, dragi moji, da v pozni noči spanja ob vedrini se vzbudi čisto drug svet v molku in tihoti. Tedaj se oglasijo studenci vse bolj glasno; na mlaki pa za- gori vse polno plamenčkov. Gorski duhovi prihajajo in odhajajo nemoteno, v zraku pa se čuje nerazumljive zvoke kakor bi se čulo rast dreves ali celo trave. Dan je življenje živih bitjih, lioč pa ncživih stvari. Kdor nc pozna tega se pla- ši. Naša gospodična se je vsa tresla in se pritiskala k meni ob liajinanjsem sepetu. Zdajci je udaril zategnjeu otožen jek iz inlake, ki se je svetlikala tarn doli in zadel ob naju v zračnem valu. Istočasno se je utrnila zvezda nad na- jinimi glavami in vzlctela, zadevši ob naju prav isti treiwtek v isti sinori kamor je pla- nil jek iz moevirja. Zdelo se je, da je vzdih inočvirja odnesel s seboj hioni utri- nek. »Kaj je?« je zadrhtela Štefanka. »Duša, ki gre v paradiž, gospodinjica.« Prekrižal sem se. Tudi ona se je pre- ! križala, obtičala, z dvignjcno glavo vsa 1 zbrana; nato mi je dejala: | »Tedaj je res, da ste vi pastirji vsi ea- : rovniki!« »Nikakor gospodinjica toda mi, ki bi- vamo v obližju zvezd \remo kaj se tu godi bolje mego dölinci.« Zrla je nepreinično navzgor, glavo podprto z rokami, vsa zavita v jagnječno kožo, kakor sam nebeški pastir. »Oh, koliko jih je, kako lepe so, nikoli jih nisem vidcla toliko — jih poznaš po imenu ti pastir?« | »Seveda gospodinjica, poglejte! Tarn prav nad nami je steza sv. Jakopa. Ta gre naravnost iz Francije na Špansko. Sv. Jakop (lališki je potegnil to črto, da je po- j kazal pot Karolu Velikemu, ko se je bo- ril s Saraceni. Tarn bolj daleč, glejte, je. »Voz duš« s štirimi svetlimi osmi. Tri zvezde od spredaj so tri živali, tista majčkena nasproti tretji je voznik. Vidite | tisti dež padajočih zvezd. To so duše, ki jih Bog ne mara k sebi. Nekoliko nižje so Trije Kralji. Ti nam kažejo mro. Samo če pogledam, pa vem da je čez polnoei. Še nižje tarn se tisei Ivan iz Milana, baklja vsch zvezd. Čujte kaj pripovedujejo pa* stirji o tej zvezdi! Baje je bil nekc noei Ivan iz Milana s tremi Kralji in Poli? cino povabljen na svatbo k neki zvezdi ! priijateljici Poilicine, ki mi bila lena je po- hitcla prva in se vzpela visoko. Tarn le jo vidite na dnu nebesnega svoda. Trije kralji so šli nižje in jo dohiteli toda le* j nuh zaspani Ivan iz Milana sc je zakas* nil, zalučal ves jezen za njimi svojo pa= lico, da bi jih vstavil. Zato se Trijo Kralji imenujejo t«di Palica Ivana iz Milana. j Toda zvezda vseh zvezd je naša pa* : stirska zvezda. Posveti nam, da vidimo gnati na pašo, posveti nam, da vidimo ugnati živino. Zovemo jo Magelona, ) lepa Magelona, ki sledi Petru iz Proven* ce in svatuje z njim vsakih sedem let. »Kai tudi zvezde praznujejo svat^ bo?« »Da gospodiena!« Ko sem poskušal, da ji razložim, ka* ko svatujejo sem zaeutil, da mi je narah* lo padlo na rame nekaj svežega. Bila je glavica težka vslcd sna ki sc je naslonila na moje rame. Trakovi so nalahno su* meli v lasch. Ni se zganila, doklcr ni mlada luč dneva poplavila vse zvezde ob zori. Opazoval sem v sanjah, nekoliko ganjen v dušo, pod pokroviteljstvom bajne noei, ki mi je udahnila vse dobre misli. Zvezde pa so ves ta čas tajno še- tale okoli naju, kakor krotkc ovčice. Zdelo sc mi je, da ie ena izmed zvezd, najlepša, ki je tavala po vsemirju in zgrešila pot, prišla k meni, da se trud* na odpočije na moji rami.... (Konec.) U6tan<»vljena 1. 1S94. Stdež: Podgiad v Istri. Uraduje vsak delavnik ot> navadnih wradnib urab. PQDGRADSKA pwlia in hranilnica reg. zadruga z neom. zavezo, Število članov dne 31. decembra 1921 . $12 Denami promet v letu 1921........ L 2,210.555.72 Stanje branilnib vlog........... L 723.942.97 Rezervni zaklad.............. L 15.351.67 Spreiema hranilne vSip i vsakaoar k iili otati po O o Velike in stalne vloge po dogovoru. Radi neomejene zaveze in točnega poslovanja nudi vlož- nikom POPOLNO VRRNOST in kuiantno postrežbo. Delokrocj: Sodni okraj Podgrad. Brez varčevanja ni blago§tanja. M. Mo^zetič - Solkan. ManufaktlimO blagO, klobuki, potrebščine za. krojače in šivilje po konku- renčnih cenah. Cene stalne I Cene stalne I PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, n Corso Yerdi „Trgpovski Dom " Telefon St. 50. Brzojavni naslov: M u b u a n s k a bar* a a. Delniška glavnica SHS kron 80 M1LIJONOV CENTRALA: LJUBLJANA, Rezerva SHS kron 64 MIIJJONOV. PODRU/.NICE» Brežice, Borovlje, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Naknp in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. - Izvrinje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne nre z« občinstvo Siji—12 in od 3—5 Ob sobotah popoldne« ob nedeljah in praznikib »«* ?ie nradoje Josip Kerševani mehanik in puskar v Gjnci. Stolni trg 9, desno, Zaloga raznih sivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vseh posameznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. Lastua delavuica in popravljalnica, Stolni trg 5, WG~ Poniklanje in lakiranje v vsakl barvi. ^^f Priporočam vsakemu Original Mundlos šivalne 8troje, ker so najbolj zaneBljivi, z« re jamčiui 15 let. J. Lenassi, Gürica. lia Trieste t Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor, špeh, olje, petrolej itd J&T Voščene sveče - kadilo ^S svečatne J. K O P fl Č, Ljubljana Zastopstvo za julijsko krajino Knjiprna Kaf. Nskovnega drušfva v GoricE D R. SFILIGOJ za kirurgijo, porodništvo, ženske in sečne bplezni Gorica, ul. P. Zoruttl 12. Sprejema od 9-11 in 15-16. Kmetovaici pozor! Kmetovalci pozor! Tvrdka - A. Brezigar in sin GORICA^ Via Carducci (nek- Gosposka ulica) st 19 bode razprodajala ol> priliki Irga sv. Andreja (semnja) svojo bogalo zalogn plugov in kme- tijskih slrojev ix znamenitih nemških in če- ŠR1H tovarn, v svrho reklame po laLStnfh cenah. Staroznana gostilna s prenočišči „PRI RAJHU" na Kornu v Gorlcl Toči izvrstna domača črna in bela vina. Kubinja izborna. - Sobe in prenočišča čista, postclje snažne. Za obilen obisk so priporoča josip Droč gostilničar. Postajališčc osebnib avtomobilov, ki vozijo v Grgar, .Čepovan in nazaj. UCITKL.1SKA DRUŽINA (2 osebi) v Br- \ dih. išče pridno in pošteno služkinjo. Fred- , nos\t imajo one ,ki so že služile. ' lnformaüije daüe dru/ina Simšič, Gorica, Piazza Catterini 2. 85 Cm. dolga še nialo rabljona železna p^č se za 50 lir proda, /vprašati via Monadic _______________N. 13 III Birz. j PES ZA STRAZO ije na prodaj via Casa i rossa št. 4___________ Niiznanjam slav. občinstvu, da sem prcsclil svojo krojačnico iz Telovadnc? ga trjja st. 3. V UlJCq DOGANA 3 /-. NADSTR. ter se priporočam za nadaljno naklo* njenost. Anton Krašič in sin. CKLO POSKSTVO NA PRODAJ. Y Nadražici pri Gorjanskcm je na prodaj: hiša s štirimi sobami, kuhinjo in kletjo, hiev, skedenj, shramba za krmo, veliko dvorišče z dvema vodnjakoma, 21 parcel zemljišča in lep vrt zraven hiše, redi se lahko 5 t^lav živine.-Natančna po? jasnila daje V. Mezinec v Nadražici št. 7. _____________________________________ IŠCEM krepke^a od 14—15 let starega ueenca s primerno šolsko izobrazbo, za jedilno in kolonijalno trgovino, I. Mar; molja Miren pri Gorici. DVRVA ZA KUR.JAVO (buikova) v vsaki množiinii prodam bodisi sekana v ^ozdii a'li na poistajo Avčc. Joško Lutmaii - Tr- žaška cesta 95 proti škodam, požaru, streli In elcsploziji „EE NORD" usianovljena leta 1S4O. Gen^ncijski kapital 69.OOO.OOO - Fr. - Sprejema v zavarovanje :-: vsakovrsfna poslopja In prermicnirie. :-: WW Generalno zasiopstvo za Gorisko '•l Gorica, Viale XXIV Magryflo št. 11 Cprej nlica Treli kraljev.) Pozor! Pozor! Kie se dobi edino dobro in poceni ma- nufakturno blago? Edino le pri podpisani domači tvrdki, se bo prodajalo na dan trga Sv. Andreja po znižani ceni, Andrei Mavrič Gorica, Via Carduccr it. 11, Teod. Hribar (wi.»- Gorica Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posojilnica) V^lika zaloga češkega platna iz znane tovarne RegeilChart & RyifianHf vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskpga sukna. Blago solidno! Cene zmerne! FELBERBAUM & ROLICH (prej Hedže! & Koritnik) GORICA :-: Corso Verdi štcv. 7 :-: GORICA Velika izbira moškega in ženskega sukna, raznovrstnega zepbirja, perkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter vseb pofrebščin za krojače in šivilje. "^® NA DROBNO! NA DEBELO!