225. številka.
Ljubljana, v soboto 3. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
1'Uh'ih vsak dan sveeer, tziuidi nedeljo in prazniku, ter velja po p o d r. i prejemati za a v s I r i I s k o-o# a r s k g <i ? t. r [ >>. za vso teta 10 /?ln., za pol leta H ({Id., za četrt leta 4 ((Id., za jenVn mesec l gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za eotrt lota 3 $?id &) ki.. *a jeden meneč 1 prid. 10 kr. Za pošiljanje ua|ilom računu bo po
10 kr. za uie«ec, po   0 a.r. za četrt leta. — Za tujo deželo toliko več, kolikor poštnina zuaiU. Za oznanila plačujo se od ftetiristopne petit-vrste po 6 kr., ee ne oznanilo jedenkrat tittka, po     kr., če ne dvakrat, m po 4 kr., ^e M trikrat uli večkrat tiska. Lhipisi nn  se izvole i'rankovati.      Rokopisi se ne vračajo.    Uredništvo in uprav niš t v o jo v Rudolfa Kirbifta liiiii, »Gledališka stoiba-. U p r a v !i i f ! v ti uaj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklunii-'-ijo, or.(,»"i>a   t- !• v<jt> adinttiiittftttiVTt« Utvari«
Naše železnice.
Zavedni naši bratje, štirski Slovenci, oglasili so se, spoznavši, da južna železnica je mora, katera tlači in zavira vsak narodov napredek in raz-vitek ter omogočuje, da se tuje madiarsko in nemško blago iz dalj ne jih krajev ceneje izvaža v Trst, nego naše iz dokaj bližjih. Pravijo, da se bode južna železnica udala opravičenim zahtevam naših bratov, a mi jako dvomimo, ker ta železnica do sedaj ni kazala najmanjše volje, nego prezirala je in prezira še zmirom — nas Slovence. Južna železnica je eminentno nemška povsod in v vseh zadevah. Zanjo živita samo dva naroda: nemški in madjarski. Bilo bi tudi jako nadležno za Nemca, potujočega iz Beča v Trst, ko bi cul kako barbarsko slovansko besedo na tej progi. Denarna je in v rokah nemških oblastnikov. Konkurenta nema in dokler tega ni, toliko časa tudi svojih vožnjih cen ne bode znižala. Za nas Slovence od Maribora do Gorice in Trsta ima oderuško visoke vožnje cene za osobe in blago. Blago se vozi iz Beča v Trst skoraj ceneje, nego v Ljubljano. Vožnji red te železnice je vzlasti za Ljubljano jako neugoden, in le čuditi se je, da mestno Ljubljansko starešinstvo ni še storilo pravega koraka v tej zadevi.
Sprevodniki in uradniki neizvzemši priglednih organov — vsi občujejo z občinstvom nemški skozi in skozi po celej progi te železnice, kakor bi nas Slovencev ne bilo. Italijanov seveda ne prezira.
Pohlevni smo bili, in manjka nam one ener-žije, ki zahteva za svoj denar tudi primerno postrežbo. Krivi tega zla smo pa v prvej vrsti mi sami, ker kakor hitro ustopimo v železniške vozove — pozabili smo, da smo na slovenskih tleh in pozdravljamo sopotnike — nemški! Sram bi nas moralo biti, da je ta prometni zavod na naših tleh, — pravi »nemški most do Adrije"! In na Ljub-Ijanskej postaji 11. pr. ni niti jednega slovenskega naznanila, niti jednega slovenskega napisa!
"Vsakemu posamezniku, vzlasti pa našej kupčij ske j zbornici, mestnemu starešinstvu Ljubljanskemu in deželnemu zboru kranjskemu bodi sveta dolžnost, ukreniti potrebno, da se odpravijo te krivice, ki se gode nam leto za letom in uničujejo naše trgovce in ovirajo naš napredek. — Pa govoriti mi je o državnih železnicah.
S preosnovo upraviteljstva c. kr. državnih železnic izreklo se je v principu, da se jemlje ozir na potrebe posamezt.ih pokrajin in tedaj tudi na narodnostne terjatve. Izrazili smo svoje dni žel,o, da bi se v Ljubljani ustanovilo prometno ravnateljstvo za gorenjsko progo.
Vodila nas je takrat misel, da bi tako ravnateljstvo utegnilo dokaj koristiti ne le mestu Ljubljanskemu, nego celemu Gorenjskemu; zajedno bi imelo priložnost proučiti naše zveze s Trstom in Istro. Tako ravnateljstvo imelo bi tudi lepo nalogo, gladiti pot prepotrebnej zvezi Rudolfovo železnice s Primorskim. Vzlasti za Ljubljano bila bi neposredna zveza državne naše železnice z istrsko neprecenljive važnosti, bodi si, ker bi naši trgovci imeli priliko raztegniti svoj delokrog tudi na Istro, v katerej je Ljubljansko blago na jako dobrem glasu, bodi si radi nove železnice Herpelje-Trst, ki se ima v kratkem skončati. A sedaj nas zavira južna železo ca z oderuško visokimi voznimi cenami.
Gospoda na Dunaj i se lansko leto neso brigali za nas, nego ustanovili so v Beljaku in v Pulji prometna ravnateljstva. In če se je tedaj preziralo naše mesto, skrb bodi merodajnim krogom, da se po dodelanej progi Herpelje-Trst naša gorenjska železnica odvzame Beljaškemu ravnateljstvu in priklopi ravnateljstvu, ki se ima preseliti iz Pulja v Trst. Na ta način — seveda, conditio sine qua non je, da se južne železnice proga od Trsta in Kor-mina do Ljubljane podržavi, ali pa da se dožene z južno železnico peažna pogodba od Ljubljane do Divače — na ta način tedaj prišlo bi celo naše Gorenjsko in sploh cela dežela v krajšo, neposredno in cenejšo dotiko s Trstom in Istro, kamor bi nedvojbeno z vspeliom izvažali naše pridelke in izdelke. Neprecenljivo bi bilo za nas ravnateljstvo, ki bi moralo biti ali v Trstu ali v Ljubljani, tudi v narodnostih odnosa jih, ker tako ravnateljstvo bi se moralo ozirati na nas. računati bi moralo z narodom slovenskim.
Gorko polagamo na srce to zadevo našim zastopnikom ne le v Ljubljani, nego vzlasti na Gorenjskem in Notranjskem. Na delo toraj! Zahte-vajmo, kar nam utegne biti le v prid in blagor! Če kje, peticije bi bile tu na mestu; in zaostati ne bi imela nobena prizadeta občina.
Glavno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic zapovedalo je bilo v svojem času. da s<; imajo prometna ravnateljstva ozirati na narodnosti dotičnih prog. Z zadovoljstvom opazovali smo na gorenjskej in istrske j progi, da se vsaj v najsi Inojšcm skuša zadostovati narodnostni 111 zahtevam. A to je pa tudi vse, kar se je storilo ; in videti ni, da bi se c. kr. državne železnice resno trmi i le biti pravične našemu narodu. Poleg na,oolj potrebnih prijav in naznanil, ki se priobčujejo na Gorenjskem v nemšUem in slovenskem jeziku, v Istri pa v nemškem in italijanskem, deloma tudi v hrvatskem in slovenskem jeziku, ni se še storilo ničesar.
Na gorenjski progi vlada po vseh postajah ven in ven le nemščina; še sprevodniki od vsakega količkaj boljše oblečenega popotnika zahtevajo i „Bil-lets bitte".
V zadnji čas opazovati je sicer na državni (poprej Rudolfov!) železnici preobrat k boljšemu. Razen napisov na postajah, ki so še izza Tomanove dobe ostali slovensko - nemški, priredili so se tudi slovensko-nemški nadpisi raznim uradom, za stražarje izdal se je slov« nsko-nemški poslovnik, tudi v osobji zvršile so se nekatere premembe, ki kažejo, da ima g. Ozedik dobro voljo in da bode polagoma še marsikaj ukrenil in izvel ravnopravnosti v korist. Kaj jednace^a pa ne moremo trditi in skoro niti upati o drugih železniških progah, ki vozijo po slovenskih tleh.
V Istri ustreza se Karnjelom, z našimi ljudmi občuje se pa italijanski.
Posledek tega je nekaka nezaupnost v železnice, tedaj ovira za obe strani. Uradnikov in tudi nižjih služabnikov Nemcev, v Istri deloma Lahov, kar mrgoli, in če je postaja količkaj več vredna, Slovenec gotovo ni postajin načelnik.
Ali nema državna železnica dovolj naših lju-dij ? Ali je c kr. glavno ravnateljstvo izdalo imenovano naredbo le kot pesek v oči, ali pa misli resno izpeljati svoje previdne in hvalevredne naredbe ?
Ne glede da železniški blagajničarji prav pogosto ne vedo, kje so Medvode ali Jesenice, ali kje je lloć ali Buzet,  nemamo še do sedaj dvojezičnih voznih listov in imena postaj ina še zmiraj pričajo, 1 da vladajo našemu narodu neprijazni ali vsaj slabo
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XIX.
Gospod urednik! Vedro vspomladno jutro se je nasmihalo v širno Sremsko ravan, ko sva se z evangeljskim župnikom gosp. Hurbanom peljala od Stare Pazove proti Golubincera. Po cesti, vijoči se mej žitorodnimi njivami, dohajala sva mnogo ljudi, večinoma Slovake-Pazovance, namenjene istotako na Golubinski „vašar". Imel sem torej zopet kaj ugodno priliko, ogledati si to vrlo ljudstvo še jedenkrat — in to zunaj na zelenem polji in pa v svetenji obleki. Da so mi pri tej priliki pregrešne oči uhajale zopet jedino le na — lepi spol, zaradi tega, — no, bomo sum — mislim, da me ne boste „mah-ničevali". Sicer pa ste Slovakov možkih videli že mnogo v svojem življenji, dočim je pristna Slovakinja v modernizovanih posivljenih Slovencih, rekel bi, redka prikazen, zbog česar Vam jo tu (na papirji) predstavim: Slovakinje, dekleta nosijo, kakor sem Vam že zadnjič nekoliko ovadil, široke bele rokavce s  pisanimi trakovi obšite, ob pesteh za-
! pete; vrhu rokavcov imajo šaren nedrec in brez-rokavno jopo z resami (franžami); potem bele janke s črno-rdečimi, pikastimi ogrtačami zadaj pregr-njene, in spredaj pisan svilnat predpasnik in pa črne škornje ; okrog vratu imajo nanizanih več vrst biserov in lasje spleteni v kito jim vise spredaj po nedrih. Žene pa imajo na glavi bele čepice s čipkami, biserje okolu vratu in pisane pregače z resami ter isto tako škornje: janke (halje) jim segajo do gležnjev — dekletam in ženam. Pisani, živo-bojni trakovi in pikaste pregače zadaj je označujoč oblečni okrasek Slovakinje. Života so tukajšnje Slovakinje poprečno bujnega, obraz jim je okrogličast prijazen, polt zagorela, sveža, oči temnorujave in in črne in lasje iste boje . . .
Dospevša v Golubince, zavila sva v dvorec — katoliškega župnika, kateri naju je z radostnim vzklikom vzprejel ter naju povabil na kosilo. „Za Boga svetega!" zaječal bode pri tej vesti ta ali oni tesnosrčnež Vaših „katoliških Slovencev" ; — „luteransk pastor na kosilu pri rimsko-katoliškem duhovniku. In pa ta ne-bodi-ga-treba Kretanov nam je nekom presvoboden: tu ga vidimo pohajkovati po kakem srbskem monastiru, in ondu se vozi zopet z
luterancem; danes pomnče roko v jedo! ter isti skledi s kakim pravoslavnim „rnzkolnikom", jutri pa zopet prenočuje pri kakem potomci taistih, ki so nam odrešenika križali in tako dalje brez vse izbere in vesti . . No, gospod urednik! Za mojo katolištvo se nikar ne bojte: vera se ne menja kakor — sit venia verbo — košulja! Kdor pa potuje po svetu za kratek čas in zabavo, ter da kaj vidi, temu pač ne kaže ogibati se vsakega človeka ki mu pride nasproti, kakor to delajo nekateri Vaši neuljudni „samojedi".
Nasprotno pa se Vam človek tu doli mej raznovernimi Sremci navzame onega tolerantnega mišljenja, katero se izraža z izrekom: po vseh potih dospeje se v Rim.  No,  Vi me umejete ! . . .
Po kosilu, ko so gospodje raznega verskega izpovedanja— bil je tudi pravoslavni pop mej njimi — segli po običajnem taroku, napotila sva se midva s prijateljem Joco Mirosavljevićem po selu navzdol na „vašar".
Golubinci so neveliko selo s 3500 prebivalci, pravoslavne in katoliško vere. Pravoslavni imajo ondu svojo cerkvo, katolikom pa se zdaj s pomočjo požrtvovalnega   jugoslovanskega   Mecena, vladiko
poučeni organi — pri c. kr. državnej železnici. Pomilovati moramo upravo, ki v 19. veku piše Divače a ali Divazza.
Vprašamo: Nema li si. prometno ravnateljstvo v Pulji nikogar, ki bi je opozoril na to nezmiselno, neumno spačeno pisavo pošteno slovenske Divače ? Za naše terjatve gluhe južne železnice nemški pre-peličarji so jo spakadrali, in ves svet trobi za njimi! Če se že piše Herpelje-Kozina, zakaj bi se ne zamenjal spačeni napis Cerovglie s pošteno hrvatskim : Cerovlje itd. itd. ? To je krivica, katero smo do sedaj trpeli, molče pritrjajoč nemškej temeljitosti in učenosti, ki je v svojej borniranosti rajši upeljala karnjelski zavita slovanska imena, nego bi pisala pravilno hrvatski.
Po Gorenjskem in po Istri teče železnica skozi in skozi na slovanskih tleli, a mi le plačujemo in trpimo.
Rodoljubi ob Dravi in Muri, rojaci ob Savi in Soči, trpini v tužnej Istri, nehajmo molče pritrjevati tujej brezobzirnosti!
Mehkost in krotkost nam še nikdar ni bila na korist, le odločnost popelje nas do zaželjenega vspeha.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. oktobra.
Predsednikom državnoga #.ltora je voljen dr. Smolka, podpredsednikoma pa grof 11. Clam-Mar-tinec in vitez Chlumecki.  Novi Trentinski klub, ki broji sedem članov,  skušal je privabiti k sebi tudi primorske italijanske poslance.   Pokazala so se pa mej južnotirolskimi in primorskimi italijanskimi poslanci taka nasprotja, da ni misliti, da bi se zjedi- j nili.  Južni Tirolci hočejo se braniti proti germanizaciji.   Italijani v Primorji pa iščejo  baš  podpore | Nemcev, da bi ložje zatirali slovanski živel j. Trentinski klub bode  podpiral vlado,  ako  slednja ne bode pospeševala germanizacije. — Kakor „ Politik" \ poroča,  misli desnica  energično  potegniti se, da bode vlada se ozirala  na sklepe  deželnih zborov, kar bi sicer avtonomija ne imela prav nobenega I smisla.
4 V*k i deželni zbor ne bode se sklical 25. novembra ter bode zboroval do božičnih počitnic.  Po t božiči se bode zopet sešel in zboroval še   14 duij. i
Ym«anje rtrž&re.
Vsleil zjedinjenja Vz9io«luje Itiimrlijc z \
Bolgarijo postal je knez Aleksander jako sloveč. , Državniki in drugi politiki bavijo se z njegovo osobo, | ker je tesno zvezana z najnovejšimi dogodki na Balkanu* Zategadelj mislimo, da svojim čitateljem ustrezamo, ako priobčimo nekatere črtice iz genealogije kneza bolgarskega. Njegov ded Moritz pl. Haucke, katerega oče je najbrž v začetku 18. stoletja priselil se iz Nemčije na Poljsko, služil je od svojih mladih let v poljskej vojski, pozneje se je v vojski velike vojvodine Varšavske udeležil Napoleonovih vojn, postal general in nazadnje vojni minister avtonomne Poljske. O novemberskem ustanku 1830. leta bil je ustreljen, kakor tudi več drugih poljskih častnikov. Njegovo ime se nahaja na spomeniku, kateri je postavila ruska vlada na „Sak-sonskem vrtu" v Varšavi Rusiji zvesto ostalim častnikom. Otroci grofa Haucke bili so odgojeni v Pe-terburgu, hči Julija bila je „pridvorraja frajlina" carice. Tu se je soznanila s caričnim bratom Aleksandrom Hessenskim, kateri je bil rojen leta 1823 v Darmstadtu in bil od 1840 do 1851 v ruskej blužbi.   Leta 1851 se je omožila ž njim, ko jej je
poprej dal Veliki vojvoda hessenski naslov kneginje Battenberške. To leto je njen soprog ustopil v avstrijsko Rlužbo in je v vojni s Prusijo leta 1866. zapovedoval 8 zveznemu koru. Njegova sinova sta se imenovala Battenberška kneza. Mlajši, rojen 5. aprila 1857, postal je bolgarski knez. Brat kneginje Julije bil je ruski polkovnik, pa se je 1863. leta pridružil poljskim ustašem, ter si pridejal ime Bosak, ter se odlikoval z nenavadno hrabrostjo. Ko se je ponesrečil ustanek bežal je v Genf, kjer je bil vedno v zvezi z vodjami republikanske stranke. Ko je šel začetkom 1871. leta Garibaldi v Dijon, da se bojuje proti Prusom, zapovedoval je grof Bosak-Haucke jednej brigadi republikanskih prostovoljcev in je pal v boji koncem januarja t. 1. Sestra kneginje Julije živela je v Varšavi, kjer je pred nekaterimi leti izdajala nek časopis za mladino. — Vse vlasti so pritrdile, da se snide konferenca Njen shod se je pa zakasnil, ker tricarske vlasti se še neso popolnem sporazumele mej seboj. Nemčija in Rusija bi že priznali zjedinenje Bolgarov, Avstrija pa neki temu ugovarja. Največjo težavo pa napravlja vlastim oboroževanje Srbije in Grške. Diplomati premišljujejo, kako bi ti dve vlasti odvrnili od vojne, najbrž bodo tudi njim morali dati nekaj turškega ozemlja — Od konference ,.Novoje Vremja" ne pričakuje nikakeršnega vspeha Najbrž, misli ta list, se bode mej vlastmi pokazala taka nasprotja, da ni misliti, da bi se mogle sporazumeti. Potem se bode pa razširilo gibanje po vsem Balkanu. Več nemških častnikov v disponibliteti se je ponudilo Bolgtrskej, da ustopijo v njeno vojsko. Gavril paša odšel jn v polnej svobodi v Caiigrad. Poveljnik rumelijske žandarmerije Borthvvick paša prišel je v Sofijo, kjer se tudi v kratkem pričakuje Drigalski paša.
Tiirri.ja zbrala je precejšnje vojne sile na vzhodnjerumelijski meji in v Makedoniji, vendar se misli, da Turčija ne bode začela nikakega boja, predno se ne snide konferenca. V Makedoniji je vse mirno, vendar je tam za ustajo vse pripravljeno, kakor se je izrazil nek Bolgar proti dopisniku nekega Berolinskega lista. Ko ne bi vlasti priznala zjedinenja Bolgarske in Vzhodnjo Rumelije, začela se bode takoj ustaja.
Or&lta bode imela v kratkem času 2:$.000 mož na meji Ko se snide zbornica, bode predlagala vlada, da se mobili/.ujeta dva razreda rezerve. Municija se pošilja na mejo. Admiral Hanaris prevzel je poveljništvo vojnega brodovja. Grški dijaki na vojni šoli v Bruselji so odpoklicani domov.
■lasi ju bode popolnem opustilti nemško vseučilišče v Drptu, zato bode pa otvorila rusko v Pskovu blizu Drpta.
Zdravje .španj.sltogu maršala Serrano je vedno slabšo in zdravniki so obupali, da bi še ozdravel.
Dopisi,
I« 1'nlja koncem septembra. [Izv. dop.] Ni se brez uzroka toliko pisalo o preuzvišenem vladiki dr. Fl. pred njegovim imenovanjem. Moglo se je videti naprej, da njegov prihod v Poreško-Puljsko vladikovino cerkvi ne bo ravno koristen. — „Ne pozna, narode, ptujka mati jezika in bridkosti tvoje," pravi nek moder mož; zato boš šel tudi ti, kakor brez števila družita nesrečnih kristjanov, mrzel mimo nje — mimo tega uzvišenega zveličavnega ideala! — Kako je mogel imenovani vladika Ivan Krstitelj mej drugimi krepostmi svojega sv. zavetnika prinesti seboj tudi njegovo stanovitnost in značajnost, katerih nikdar imel ni, da bi njega, poznato trstiko, vsak vetre ne omajal in se z njim po volji ne poigral? — Saj je že poprej, ne ravno v čast duhov-skemu stanu, večkrat jasno in javno svojo servil-
nost posvedočil. Nihče ne more toraj pričakovat od njega, da bi on po zgledu svojega sv. zavetnika modernim Herodovcem odločno zagrmel: „non licet .. . nobenega dušnega pastirja ne sme se preganjati!" Kako, da ga besni valovi kozmopolitiškega prostozidarstva do samih kostij ne podkopajo ter na svojih penečih hrbtih ne nosijo? — Skoraj vsa atmosfera, katera ga obdaja, je okužena in neprijetno zaudarja. Ali on, vsega tega ne čuti, marveč pokvarjenemu zraku celo vrata v svojo palačo na stežaj odpira. Isti njegovi svetniki da ne govorimo o bolj rudečih korifejah, pokazali so nedavno v očitno pohujšanje krščanskega ljudstva, da so ubogi, odvisni, brez prave nravnosti. Zato je preuzvišeni Fl. moral podleči in z visokega nizko pasti. Nečastno je sklonil svoj vrat, da črnim duhom časa gnan, vleče z ostalimi pobočniki Evfrazijev in Tomažev voz po tiru njegovemu uzvišenemu poklicu ravno naprotnem. — Upili so mu in pisali nekateri: Evo svitlo zvezdo, na modrem našem obzorji l — Evo nam katoliškega vladiko! — Morebiti zato, ker je svojim osebnim obiskovanjem počeščeval njihove „kazine"! — No, naše mnenje je, da s takimi dejanji na svojih kanoničnih obiskanjih ne razodeva on svojega katoliškega Čutja. Tukaj v Pulji je razin taljanskega tudi naše hrabre c. kr. mornarice „kazino". — V svoji modrosti menda ni vedel, kterega bi s svojo  navzočnostjo  počastil!
Naše verno kmetsko  ljudstvo na deželi pa nikakor ne gleda na takova dejanja, ampak na to, kar se njega tiče. Največe vladikovo dejanje, katero ljudstvu oči in ušesa odpre, je, kadar mu se makne in premesti njemu priljubljenega duhovnika, ta dragoceni  dar božji za krščansko ljudstvo. Takrat vpraša ljudstvo po uzroku, ne oziraje se na kakovo peščico brezvernikov.   Zbudi se iz svojega mrtvila in pride do zavednosti.  Pozneje spomina se do črnega groba s sladkim spoštovanjem bivšega svojega jedinega prijatelja in dobrotnika. Spomin na njegovo premestitev greni mu pa dušo ter mu vzbuja ne-všečne misli v srci zoper oblastnike in preganjalce, kateri mu slabijo in trujejo njegovo versko čutje ter manjšajo in ubijajo njegovo pobožnost. — Z druge strani resnično ponižen duhovnik nikoli ne misli, da je po krivici promeščen, tudi ne išče ni-kakove hvale in slave.   Ljubezen sama terja od njega in ponižnost mu dopušča, da pazi le na svoj dober glas, ker mu dobra dela tako nič ne pomagajo. — Take misli goji v sebi tudi g. B., Kanfa-narski kaplan, ko se brez najmanjšega odpora udaje naredbam svojega vladike Fl.   Ta duhovnik rodom Slovenec, ljubi resnico, brez milosti šiba hudobijo; živi trezno in je vsakemu pravičen. Katoliški je on duhovnik. Da mora biti vsakemu koristen, naučil se se je do dobrega tudi italjanščine. Ne prenapenjamo stvari čisto nič, ko trdimo: srečna vladikovina, da ima vsaj dvanajst njemu jednakih delvacev, ker bi jo z božjo pomočjo vsaj nekoliko duhovno preme-nili in prerodih. —   Ni se toraj čuditi, da je glaB o njegovi premestitvi nevšečno osupnil njegove so-brate in zbudil ob jednem pozornost milih mu vernikov. Tudi njegov neposredni predstojnik prečastiti starček dekau P. St, čuteč materijalni udarec ljubljenega pomočnika, zaprosil je preč. ordinarjat, naj
Dalje v prilogi.
Strossmaverja, zida nova župna cerkva. Selo je ne- j kako zapuščeno in revno v očigled slovaškej naselbini v .Stari Pazovi, ki se kaj ugodno razvija in napreduje — to se vidi takoj pri uhodu v Golu-bince, po več ali manj zanemarjenih hišah z oguljenimi strehami. Ljudstvo je baje precej zadolženo in odkar se je začelo zadružno imetje razkosavati in razdeljevati, propada gmotna blaginja. Vendar v novejšem času se tudi tukaj obrača na bolje. Ustanovila se je ondu „1. zadruga za potpomaganje i štednju", katera izvrstno deluje, čuvajoč posestnike pred židovskim lihvarstvom. Duša vse zadruge je goraj uavedeni Joca Mirosavljević, mlad, energičen in razboreu mož z realnimi nazori, kateri ne samo da ljudstvo opominja k ščedenju, poučuje je tudi z dejanskimi vzgledi v racijonalnem sadjarstvu, poljedelstvu in živinarstvu, ki je v Sremu — vzlic toli ugodnim razmeram, še precej na nizkej stopinji . . .
Pogovarjaje se v tem zmislu o socijaino-go-spodarstvenih potrebah brižnih Golubinčanov, dospela sva iz sela na piano polje, na goraj omenjeni „vašar". Tu se nama je razgrnil pogled na bujno slikovito Bomenjflko življenje. Na širnem nepregled-
nem občinskem pašniku bile bo razpostavljene v | v različnih po plemenih opredeljenih skupinah vsakovrstne domače živali. Tu le na levo je ležala brezštevilna tropa sivih svinj s kodrastim ščetinjem po hrbtu; nekatere mej njimi so bile toli rejene, da ste jim jedva razločili noge od pretolstega trebuha. Tam dalje zopet je bilo ogromno jato sivovolnih, kodrastih ovac, velike obiljne rasti. Zopet ondu le stoteroglavna čreda goveje živine; visokorastnega, slokega, pretegnjenega života s podolgasto glavo in po meter dolgimi, daleč narazen stoječimi rogovi
— vsa jedne ter iste dimnato-sivkaste dlake. In glejte! tam doli na posebnem zagrajenem mestu stoje velika krdela iskrili konj vsakovrstne rasti, boje in starosti!   To Vam je kaj dražesten prizor
— tolika množica te najplemenitejše domače živali! In Sremci Vam imajo sploh krasne konje — srednje večinoma nizke rasti, lehkih čilih nog, lepo rejene dasi tudi sem videl ondu marsikatero kljuse mej njimi, kakor bi rekel pesnik Gorazd „gotskega sloga": shujšano in sloko, da mu bi klobuk obesil na kovek .... Tu Vam je bilo razgetanja in mu-kanja, bleketanja in cviljenja — vse prek, da človek ni slišal sam svojega glasu!
In če ste se obrnili od živine k ljudem — zopet ondu vrišČ in šum! Na prostranem trgu vrstil se je šator ob šatoru: prodajalnice raznega blaga, improvizovane gostilnice, kafane in kuhinje. Na tem konci cvrl se je o bujni žrjavici na dolgem drogu cel Janjacondu le pa so „igrali kolo" okrog ob-ligatnega „gajdaša", in dočim so tukaj „pazarili" (kupcevali) in se na vse pretege pogajali za to ali ono blago, prepevali so pod onim šatorjem ob ciganski godbi otožne narodne pesni . . .
In tak „vašar" Vam traje po tri, štiri dni, dokler se ljudje, prodajalci in kupci ne razidejo zopet po vsej pokrajini, iz katere so se sešli.
Midva s prijateljem Joco sva prisela k veseli druščini, zbrani v širnem kolobaru okrog košatega topola, kamor so naju že z daljave klicali. Bil je tu Golubinski „načelnik", trojica srbskih popov iz okolice, kakih pet, šest Golubinskih krasotic in razni drugi gostje. Tu se je prepevalo, „igralo" in napivalo vse vprek pozno v noč . . .
V Golubincih.
Prostoslav Kreta no v.
* Priloga „Slovenskemn Narodu" žt. 225. 3. oktobra 1885.
mu se ga ne odteguje, ker mu je njegova desna roka in mu slajša njegove stare dneve. Obljubljeno mu je celo bilo, da postane preč. starčka naslednik, kakor mu je bil pisal sam preuzvišeni nadvladika dr. Zorn pred svojim odhodom v Gorico. Toda mnogozasluženemu starčku se je prošnja odbila, češ, da cerkvene potrebe tako zahtevajo. —
Radi priznajemo, da vsaki vladika daje prave razloge jedino sv. Očetu v Rimu ali pa njegovemu namestniku na Dunaji. V tem zmislu odposlali so tudi naši kmetje svoje poslance, se ve da brez vspeha; odgovori bili so pokriti s temnim pokrivalom podobnim tistemu „velamen malitiae" v I. Petr. 2. — Pozneje je vendar prišlo na dan, ker preuzv. Fl. povedal je sam drugemu dekanu preč. L., da je bil prisiljen premestiti ga, ker ga je glavarstvo tožilo. — Tudi pri nas v Istri znajo občinskega načelnika sedež zasesti ljudje, katerim je cerkev in duhovenstvo deveta skrb, katerim je du-hovenstvo celo mrzko in zaničljivo.
Dostavljamo, da Kanfanar in Marčana, od kodar se je odpravilo mladega kaplana g. L. K. nahaja se v Puljskem c. kr. okrajnem glavarstvu, kateremu na čelu stoji neki g. Elušek, dobro znan iz Poreškega deželnega zbora, kjer je odgovarjal našemu dičnemu narodnemu borilcu g. M. Luginji. Ta gospod glavar, ki je ob jednem svetnik Vis. c. kr. namestništva v Trstu, bil je s Kvarnerskih otokov dekretiran v Pulj ravno takrat, ko so našega slavnega državnega poslanca dr. Vitezica v mirovino potisnili. Kmalo po zadnjih državnozborskih volitvah zgubil je g. Elušek svojega adjutanta tistega vrlega jurista g. Sforzino. Iz službenih ozirov bil je premeščen iz Pulja v Poreč. —
Konečno bodi omenjeno, da ob zadnjih državnozborskih volitvah, katerih udeležiti se je, po besedah vladike Zworgei-ja, duhovna bistvena dolžnost, naš g. kaplan te dolžnosti ni zanemarjal. Spolnovaje vestno to dolžnost, držal se je jedino zdravega evan-geljskega načela v cenjenem „SI. N.a priobčenega, prezirajo notranja čutila, kar našega kmeta posebno nagiblje, ker je konservativen, čepar pa naši sosedje nikakor ne zapopadejo. — Recimo, da se je ob času agitacije proti svoji verski gorečnosti kje ostrejše izrazil, to bi po našem slabem mišljenji pričakovali pred vsem kakove svarilce poleg: „brata poprej opomni*. Ali volitve za občinsko zastopstvo so pred vrati! — Žrtovati ga zavoljo kakovega Moloba: — do ut des — v zdanjem času in pri slavohlepnih ljudeh, potrebnih denarja za Koperski konvikt, in brez vsake nemogočnosti. — Ako se toraj te tri okolnosti preudarijo, jasno je ko beli dan, da ga je moralo tožiti kakovo glavarstvo! Vendar bi vsakdo pravičnomisleči pričakoval, da se mu vsaj stvarno ne škoduje, ko se ga že neče obdarovati. Zgodilo se je žalibog prvo, ker preuzvišeni vladika Fl. je na temelji nedokazane tožbe izrekel znano Pilatovo: „einendatura ergo illum di-niittam". Luk. 23, 16.
Glasoviti in pobožni dr. MUller, vladika v Linci, ponašal se je v jednakem slučaji ne davno drugače. Judinja „N. fr, Pr." pripoveduje, da so nekje od bavarske meje prišli k njemu v Line dotični glavarji z več meščani, s tožbami in prošnjami, da se trije kaplani — agitatorji premestijo, sicer bodo oni postali staro-katoličani. Ali stanovitni in značajni Nemec dr. MUller se no makne, ne poniža se,
ker ne najde kanoničnega uzroka, da bi tožene kaplane premestil. Gotove bi se prej odrekel svojega visokega dostojanstva, nego taistemu na škodo in vernemu ljudstvu v pohujšanje z zavednostjo transigiral, da spolne voljo nevrednemu in nevernemu Izraelu.
Evo Vam, preuzvišeni Ivane Krst. Lah, velikega nauka! Morebiti vam ne bo škodovalo, če si ga dobro utisnete v glavo in srce, da ne čujemo in ne pišemo več jednncih gorje! —
las Kranja dne 30. septembra 1885. (Dijaška veselica.) Po vseh slovanskih pokrajinah praznovala se je letos tisočletnica Metodova, povsod, kjer stanuje slovanski rod, slavila sta se letos največja slovanska blagovestuika sv. Ciril in Met.d. Tudi Kranjski velikošolci neso hoteli zaostati za drugimi slavitelji; priredili so jima v slavo dne 27. septembra v tukajšnji Čitalnici veselico, ki je bila obiskana od najbol ših Kranjskih narodnih krogov. Odboru na čast treba je povedati, da je sestavil za to veselico jako umesten program. G. V i 1-f an razvil je v jako jedrnatem govoru, polnem slovanskega navdušenja stanje slovanstva in osobito slovenstva ob času sv. Cirila in Metoda in sedanje naše stanje ki ni dosti manj opasno, kot je bilo pred 1000 leti, koso Nemci od vseh stran i j stiskali naš narod. Njegov govor žel je mnogo odobrenja. Po govoru peli so Kranjski gosp. pevci in pevko več slovenskih pesnij, ki so bile z veseljem vzprejete; vsaj veseliti je moralo vsacega rodoljuba, da se i kranjski krasni spol neče odtegniti narodnemu življenju. Za precizno petje pa gre gotovo v prvej vrsti hvala g. učitelju Lahajnar-ju, kateri se je mnogo prizadeval, da je zopet petje spravil na čitalnični oder. In kaj naj rečemo o igri: „Gospod Čapck"? Igralo se je vse skozi eksaktno in dobro; uloge posamezne bile so kaj dobro razdeljene in priznal je p«č marsikdo, da ima tukajšnja Čitalnica o osobi g. prof. Franke-ta jako odličnega režiserja. Po oficijalnem delu bil je ples, kateri je trajal do ranega jutra. Zadovoljni zapustili smo tedaj čitalnično dvorano, polni hvale in priznanja odboru, ki nam je to krasno veselico priredil.
Iz Ncbrelj na Primorskem 27. septembra. [Izv. dop.] Težko si še, dragi „Narod", imel dopis iz naše gorske vasice. Kako tudi? Prvič ni bilo posebno zanimivega gradiva nikdar, drugič se je pa dalje časa šopiril v naši občini drug dnevnik, kojega smo se hvala Bogu! iznebili konečno in mesto njega smo dobili tebe. Tudi sedaj ni mi bilo volje pisati, toda zdela so mi je dolžnost.
Naše bralno društvo — staro še le jedno leto — imelo je 20. t. m. veselico. Imeli smo željo, napraviti le malo domačo zabavo. A naša skromna želja se je izvršila drugače, nego smo mislili kedaj. Prijazna planina sredi gorskih višav in čarobno jesensko vreme pripeljalo nam je gostov, da še ta-cega ni bilo. Okolu 5. ure začeli so prihajati. Vsa vas letela je vkup. Vsakdo hotel je videti vrle Idri-Čane in čvrste Cerkljane, ki so mično pevajoč korakali na prostor veselice.
Ob 6. uri začela se je beseda. Nečem popi-savati sporeda, to prepuščam drugim. Dovolj, da se je vršilo vse v splošno zadovoljnost. Predstaviti pa hočem gospode, ki so nas počastili. Na prvem mestu omeniti moram gospoda Fr. Kodri ča, c. k. okrajnega sedtuka iz Tolmina. To Vam je mož, ki
ga vsi čislamo in spoštujemo. Kako se trudi on, da bi rešil ubo/ega kmeta iz rok oderuhov, ki hočejo od revnega trpina imetje in življenje, to kažejo razen drugih slučajev zemljišne knjige po vsem Tolminskem okraji, katere je on izdelal in jih Še izdeluje. Živio častiti gospod! Hvala za pohod! V drugi vrsti omeniti je dr. Sancin, avskultant pri sodniji v Cerknem. Pri tem gospođu bodi dovolj to, da je poslan v Cerkno le zaradi tega, da bi ne bil kandidat v Tržaško starešinstvo! Dalje prišlo je v Sebrelje več duhovnikov in dijakov, deloma bogoslovcev.
Posebno iznenadila nas pa je ogromna deputacija bralnega društva iz Idrije. Da, dokler ima Idrija tako sinove, take narodnjake, ni se bati za bodočnost. Bili so večinoma pevci. To je bilo petje! Cisti in navdušeni glasovi, krepko poudarjanje in čvrsti mladeniči ganili so vsacega. Slava jim!
Počastilo nas je dalje lepo število sosednih Cerkljanskih pevcev, na čelu njim pevovodja. Ne bo Jem hvalil petja, povem le, da je njih pevovodja kaplan g. Ivan Kokoš ar, ki je, komaj dovršivši polnostim dobo življenja, že nadobuden skladatelj.
Veliko čast so bili nam skazali s svojim pohodom, zato jim kličem izsica: „Živio!" Isto tako veseli smo bili pevskega zbora iz Dolenje Tri buše in gostov iz Jageršič. Omenjeni dan ostane Še-breljčanom vedno v spominu, posebuo pa naj si ga zapiše bralno društvo v svoje zapisnike, da bodo vedeli naši potomci, da „Slovan povsod brate ima". Slava! Živio! Resnicoljub.
Iz Iga 28. septembra. [Izv. dop.J (Proti-izjava.) Gospod urednik! Veliko nevoljo prouz-ročil je pri nas tendencijozni inserat z naslovom „Izjava" v 218 številki cenjenega „Slov. Naroda« dne 25. t. m. Potrebno se nam zdi, napominano „Izjavo" po izreku, „da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona", tako le popraviti: Res je, da je podpisani Fr. P. o gosp. fajmoštru Jak. Dolenci prvi govoril, ne pa ljudje, kakor se v ome-| njeni „Izjavi" izgovarja. A to ni govoril skrivši, ampak očitno, ne le pred jednim, ampak pred več ljudmi in ne le na jednem, ampak na več krajih. Vse to mu lahko, kadar hoče, s pričami dokažemo.
Kar zadeva pa drugo polovico tragedije, to je istinitost govorjenih besed, zato se pa mi z njim prepirali ne bodemo, odgovornost za to prepuščamo njemu samemu.
Ob jednem pa protestu jemo zoper to, da bi se slavno občinstvo s takimi iz trte zvitimi in ne-istinitimi mahinacijami in zvijačami begalo, tor bi tem potom hotel znabiti kdo svoj sebični namen doseči, ali si tem načinom poštenje i čast pridobiti. Kajti mi previsoko čislamo rtsnicoljubjo našega vso časti vrednega organa, kateri je svoje pravico-in resnicoljubje, kakor vselej, tako zopet sedaj v jako zanimivi pravdi „Jonkovo" tako očitno pokazal in zagovarjal.
I/. Slaviii*l&e županije na Notranjskem 30. septembra. [Izv. dop.J Kakor je dobro znano, se pri nas, kakor po celi Pivki mnogo sena ali mrve proda, ki se večinoma v Trst zvozi deloma pa tudi na Reko. S tem se pač ponašati ne bi.smeli, ker tako ravnanje nam je v veliko škodo, ne pa v korist, kajti, da bi, mesto da seno prodajamo,  živino redili,  bi gotovo bolj gmotno proape-
i 5
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoristiSki roman. — Češki spitail 8\ut««pluk Ćudi.' (Dalje.) X.
„To je prava smrtna sodba," ogovarja drugi. nToda sploh obsega mnogo resnice. Nisem uvide 1 do sedaj v Hanuši niti iskrice nadarjenosti. Zato kazal se je vedno z bajalno ponosnostjo. Vspenjal se je nad nas vso. Včeraj mi je pripovedoval Stanislav, da mu je nekdo rekel, da se je Hanuš pred nekom izrazil v tvojem „Mikultiši z Husi" tako za-ničlivo, kakor bi mogel take »Mikulaše z Husi" iz-tresati iz rokava."
„Tako? No, toliko morim brez ponosa tvrditi, da ne dosegajo junaki Hanuševi mojega niti do členov. Sicer pa, kdor išče, ta najde. Čuti sedaj v sebi stresajočo tiho kritiko, kakeršno je s tako ostrostjo metal v oči drugim. „Saj se je menda tudi o tvojih „Pekeln^ch houslich" nekoč tako izrazil, da je to brezceni pabirek, okrašen s pestrimi zavitki, ne vem od kod ukradenimi.
„Aj, res? Ukradenimi? Veste, da pri meni ni nečiinurnosti, ampak ravno izvirnost morem smelo proglasiti za svojo največo čast. Mislim, da nisi naletel v mojih delih nikdar niti peresca ptujega."
»Čudil sem se nasprotno vselej tvoj i originalnosti in samostalnosti. Moram ti brez prilizovanja priznati, da mene tvoje delo posebno očaruje — z nekim tajnim čarovnim nadihom — s čim — ne morem ta dojeni izraziti v besedah."
„In mene zopet prijema pri tebi največ sila in mogočnost, združena z vnetostjo ; tvoje Bloke so kakor mramorove gruče, oživene z godbo Orfejevo."
„Silo imam morda," brani se skromno sodrug, „ali kar se vnetosti tiče — v tem se s teboj nikdar ne slagam Imamo sicer vsak svoje prednosti, Koudelina dela so gladki, prozorni kristali, igrajoči z živimi barvami, Kzopove pesni nežno — brstje, kakor bi ravno izpalo slavcu iz grla. —"
Vzajemno to dvornost prekine prihod Hanu-šev in drugih sodrugov.
„Ste li že čitali to nezmisel?" vpraša je razjarjeni Hanuš.
„Čitali," odgovarjata užaljena autora.
„In kaj rečete k temu?"
»Kaj ti je na našem sodu," odgovarja urado-ščeni pisatelj „Mikulaše z Husi," govoreč za oba. „Vselcj se izražaš o nama pri vsaki priliki jako zaničlivo."
„Jaz — jaz — o vama?"
„Izvesino. R»vno mi je povedal prijatelj, da je menda slišal včeraj od Stanislava, da je temu nekdo rekel, da si se pred nekom izrazil, da. —"
„Oh, bože, v kolikih škatuljah Še me hrani to moje domišljeno, nečastno izraženje! Saj ti že konečno ti „menda" in „da" dokazuju, da je to vso prazno govoričenje. Da Stanislav o meni — V"
„Jaz da sem kaj rekel" zakliče Stanislav. „ln jaz, jaz da sem o vajinih delili prezirlivo govoril?" nohta se dalje Hanuš. „Jaz, ki vaja oba častim in povsod s slavo svojima prijateljema nazivam?!"
„Moram res dati svedoštvo," utakne se v spor Danton, „da vaja oba Hanuš časti in da z mano večkrat govori o vama z naudušenostjo."
S tem bila je užaljena dvojica popolnem pomirjena.
iDiilje prih.)
vali in tudi naša zemljišča bi nam več d on a s al a,
ker bi se izdatneje gnojila. O vsem tem se je pa že večkrat od druge strani pisalo, torej moj namen ni to pretresovati, pač pa si v dolžnost štejem, na kaj druzega opozarjati one, ki seno ali mrvo prekupčevalcem prodajajo. Ni dovolj, da se seno po ceni prodaja, prigodi so pa tudi prav lahko, da se dotični prodajalec še na tehtnici oslepari. Tako se vsaj godi, kar sem iz zanesljivega vira poizvedel, na novo napravljeni tehtnici pod Hrušovjem, katera je lastnina 1'etra Del' Linca. Na tej tehtnici se namreč v korist kupca vaga, da potem laglje za vino daje, saj Peter Del' Line je tudi krčmar, toraj tudi rad mnogo vina iztoči. Dva prodajalca sena, katera sta o poštenosti imenovane vage dvomila dala sta seno še na drugo tehtnico, in pri obeh dveh se je pokazalo, da Del' Lincova tehtnica manj kaže, nego je v resnici, in to pri vozu okolu kvintala
Da bi se še v prihodnje to sleparstvo ne nadaljevalo, opozarjam dotična oblastva, naj na to pazijo, ter Italijanu resno naznanijo, da v Avstriji ni domačinom niti inozemcem dovoljeno, iz sebičnosti jednega ali druzega slepariti. Seno se prodava le vsled velikih potreb in toraj po vsaki ceni. Če se bodo pa še ubogi prodajalci na vagi sleparili, kam pridemo? Sveta dolžnost nas veže, da branimo drug druzega pred samopašno prevaro.
Iz ttevniee ob Savi 28. sept.  [Izv. dop.] Hvala Bogu!   Sevničanom se vendar jedenkrat zopet tolikanj  zaželjeni mir vrača,   katerega so nam privandrani tujci z nemškutarsko šolo skalili. A ne rogovilijo, samo z nemškutarsko šolo nego tudi po noči pridirjajo v naš trg ter v. pozni noči ljudij spati ne pustejo. Tako se je tudi zadnje čase zgodilo, da so bili od tržanov  toženi zaradi nočnega nemira   VVennut (pelin), Ajstrič, Ludvig, ki hočejo učitelji   biti, pa jim mrti,  da bi se izšolali,  da bi. poštah pravi učitelji. Tem trem nemškutarskim dijakom (učitelji še neso). pridružil se je tudi iz Tu-riškega grada neki dijak, pravijo mu „instruktor". ! Ti so bili tedaj od gosp. župana Veršeca v občin- : sko pisarno poklicani na odgovor. Več gospodov hv-trga je bilo navzočuih,  ki so pričali,  da ti ljudje res po noči tržanom ne dajo miru. Pleok, inštruktor iz Turiškega grada je kaznovan z 10 gld., AjstriČ pa s 5 gld.   VVermut in Ludvig pa nista prišla na poziv gosp. župana Veršeca v občinsko pisarno na odgovor zaradi nočnega rogoviljenja po ulicah.
Akoravno bi bila lahko oba kontumacno kaznovana, se vender to ni storilo, nego bodeta v drugič na odgovor pozvana. Želeti bi pač bilo, da bi se ti ljudje kaj poboljšali, ter se privadili lepšega obnašanja, kakeršuo se zahteva tudi od šolske mladeži.
Kako temeljito pa ti nemškutarčki v nemški šoli poučujejo, se je tudi žo pokazalo. Železniškega načelnika sin hodil je dve leti v nemško šolo v 3. razred. Poučavala sta ga Ajstrič in "VVermut, a v Celji se je pri izpitu pokazalo, da fante nič ne zna, da je zastonj hlače trgal, in še le sedaj se pogledujejo stariši, ki so svoje otroke v nemško šolo pošiljali, da so se prekanili, da to neso pravi učitelji, ker nemajo skušnje. Čudno, da so še taki stariši, ki takim ljudem svoje otroke v šolo izročajo.
H i 'a teža ob Savi 30. septembra. [Lev. dop.] Da bodejo gorenjski vinski trgovci vedeli, kako in kaj je z novim vinom in s kupčijo, naj jim služi v pojasnilo sledeče.
Obrodile so letos najfinejše vrste, kakor: muškat, dišeča kraljevina, dišeči veliki les. Ti dve vrsti dajeta vinu poseben buke in fin okus in ker je grozdje letos nenavadno sladko, toraj bode dosti alkohola, vino [»a zelo močno, kakor vino najboljših let. Dobro obrodile so tudi belina debela, drobna itd. Črne vrste pa: najfinejša črna t čevina, iz koje se v Vipavi nareja slavuoznano črno Vrh-p djsko vino, in siva črnina. Tičevina le malo, malokdaj obrodi, ima zelo veliko barvila, zato bode letos tudi vino prav rudeče. Vino bode sploh prav dobro, kar vsakdo potrditi mora — morabiti gosp. »strokovnjak" Pire ne — kdor količkaj vinstvo u meje. ker grozdju prvič vreme zelo ugaja in ker so letos najfinejše baze obrodile, toraj bode vino harmonično »mit Kbrper und Schmalz". Svarijo se pa s tem vsi vinski trgovci pred mešetarji, ki se njim usiljujejo. Kar je prisiljenega ni dobro. Posebno se pa s tem svarijo pred nekim brodnikom, ker njemu ni mari tovornik, niti prodajalec, njemu je le za lastni dobiček. Sploh se mu pa tukaj očitno odreče vsaka sposobnost in zmožnost kot vinski mešetar, ker on ne razume ne trtoreje, ne kletarstva, tem-
več pozna le veliki barilec, kojega mU prodajalec natočiti mora, in, ako tega ne stori, naj ima vino še tako dobro, vino najboljše, dopeljal mu ne bode nikdar več nobenega vinskega trgovca. Škodovana sta na tak sebični, brezvestni, surov način kupec in prodajalec v veliki meri. To smo pripravljeni tudi dokazati. Le žal da so se tovorniki odstranili od prejšnjih vinskih trgovcev, koji so jim samo dobro vino prodajali, pa tudi pošteno svetovali, kje da se dobi v resnici dobra kapljica; ker mislim, da je dobrota, kvaliteta vina prva naloga poštenega vinskega trgovca! In koliko trgovcev nam je ta človek na Hrvatsko odvedel. Prodajalo se je potem po Gorenjskem ceno hrvatsko vino za Dolenjca. Na tak način mora tedaj priti naše pošteno priljubljeno vino ob vso veljavo! Od zdaj za naprej se bode pa po časnikih naznanjala cena vina, in koliko vina se je prodalo na Gorenjsko od nas tukaj, in ravno tako iz drugih dolenjskih krajev. Na željo vinskega trgovca tudi njegovo ime itd. Sleparilo se tetlaj ne bode več z drugim vinom. Vsako vino naj se pod svojim imenom uvaža in prodaja. Da bodejo pa naši vinorejci ložje vino prodajali, ter vinski trgovci gotovo prav dobro vino kupovali, nasvetujein tukaj poštene gospode koji sami prav dobro vino pridelujejo pa tudi na-svetujejo, kje in od koga naj se dobro vino kupi, in sicer v Ceriuu pri Čateži, pri g. P. Froidl-nu, na Jesenicah pri g. dr. J. Namorži, v Veliki dolini pri g. Dali nar-ji, kakor tudi pri gg. župnikih na Čuteži in Vel. Dolini, in g. nadučitelji Ilačiči na Čnteži. Ako kdo kaj zvedeti hoče, da se mu tudi od omenjenih gospodov pismeno poročilo. Omenjamo le še, da so omenjeni gospodje izšolani in izkušeni izvrstni vinorejci, ali z drugo besedo, strokovnjaki, kojim je veliko ležeče na povzdigi vinstva na Dolenjskem. Sicer pa v kratkem še več.
S.)oma£e stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je Lacaristom v Celji 300 gld. podpore.
— (300 gld podpore) dovolil je deželni odbor kranjski po toči poškodovanim posestnikom pri Beli cerkvi na Dolenjskem.
— (Deželni odbor kranjski) oddal,je j dve za posebne šole na tehnologiškem obrtnijskem j muzeji na Dunaji razpisani ustanovi g. Funte k u, ■ učitelju v Sent Vidu pri Zatičini, in g. Ce pudru, učitelju v Litiji.   Ustanovo za  mizarska dela dobil je g. C igo j v Ljubljani. Zastran ostalih 3 ustanov vrše se še dogovori.
— (Za „Narodni dom" v Ljubljani) zavaroval je gospod Fran An dr o Majcen, trgovinski knjigovodja v Sarajevem, pri banki „Slavijp* j znesek 500 goldinarjev, kateri se ima omenjenemu : društvu izplačati po njegovoj kedar koli nastopivej smrti. Želimo, da bi gospod Majcen našel mnogo posnemovalcev rodoljubne svoje požrtvovalnosti.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat slavna ebeinstvo na juteršnjo slavnostno akademijo v proslavo imendne Nj. Velečastva. Vspo-red je jako zanimiv. — Gg. pevci društva „Slavca" vabijo se jutri popoludne točno ob 2. uri k glavni skušnji v dež. gledališči. — Zvečer po predstavi pevski večer v tukajšni čitalnični restavraciji.
— (Vodovodni odsek) imel je v 25. dan m. m sejo Tehniške priprave in preiskovanja so večinoma gotove. Itesultate dosedanjega merjenja, sestavljene v obširnem poročilu, čital in pojasnjeval je g. inžeu&r Vik, naslanjaje se na predložene zemljevide, načrte in grafiške beležke. Navedeno gradivo v zvezi z ombrometriškim opazovanjem kaže, kake so hhlrografske, geološke in druge razmere v okolici Ljubljanski. G. inženerja Vika izdelek izroči se v presojo ožjemu odseku, kateri ima predložiti o tem svoje tehniko mnenje. Slednje odpošlje se potem ravnatelju geološkega državnega zavoda rudniškemu nadsvetniku g. Dionizu S turu, kateri se ob jednem pova i, da se osobno udeleži delovanja vodovodnega odseka in si ogleda studence in vode, ki so za oskrbljevanje Ljubljane s pitno vodo, važne. Gosp prof.. K na p i ču naročilo seje, da iz specijalno navedenih studencev pri .izvoru vode vzame m jo natančno analiznje. Nadejati se je torej, da so. bode že v prihodnjih mesecih stalno ukrenilo, od kod se bode voda v Ljubljano napeljala
— (Zlo gl a n se ga Kota rja), ubežnika domačega peSpolka št. 17, ki je že 6 krat iz ječe ušel,, zasačila je žandarmerija blizu Zidanega mosta in ga predvčeraj popoludne prignala v Ljubljano. Ko-, tar, doma iz »Stekanje  vjtsi, pod.,Ljubljano, ubežal
je bil pred jednim tetom in poslal obleko, v kateri -je bil ušel, po pošti nazaj. Kakor sam pripoveduje, prehodil je mej tem veliko sveta. Ogledal si je Srbijo, šel potem v Bukarešt, pozneje na Rusko, na* posled pa v Pariz, od koder ga je menda otožnoet IK) domačem kraji prignala zopet na Kranjsko. Na svojih potovanjih bil je „kozak", to je, živel je ob sleparski igri, ki mu je donašala zadostne dohodke. Ker je bil že zadnjikrat, ako se ne motimo, obsojen na 8 let težke ječe, mu je par let za pri klado sedaj gotovih.
— (Hlapec Jože Uršič) pobral je pri več strankah, ki jemljo od njegovega gospodarja mleko, zapale mesečne vsote, potem ulomil v stanovanje, kjjer je bila shranjena njegova praznična obleka in pobegnil.
— (Amacone v Rebru) imele so včeraj ljut boj. Ker ni bilo druzega orožja pri rokah, praskale so se po obrazih in vlekle za kite, tako da je mnogo las in ponarejenih kit obležalo na bojišči. Kaj bilo uzrok tej bitki, pokazalo se bode pri obravnavi na rotovži ali pa v KriŽankih.
— (Iz Rovt) se nam piše v 2. dan, oktOr. bra: — Nočojano noč smo imeli zopet hud vihar in., silen naliv; ob 0. uri pa je začelo, snežiti.; Gorkote + 2' — Zadnji naš somenj 29. septembra t. 1.1 je bil precej slab, le predoževoo in .hladno., vreme.je-bilo temu uzrok.
— (V k ran j sko . hranilnico) uložilo j«-, meseca septembra 1427 stranki 335-936 gld,{ 181^ strankam pa se je. izplačalo, 411.047 gld. 99 kr<, V, III. četrtletji dovolilo seje 04 prosilcem, posojiliza.. 86.370 gld,,
— (Duhovenske spremembe v Ljubljanski škofiji.) G. Mih. Biarb o, kaplan, v Skoči janu je postal župnik v Trebelnem in g, Janez« Zil raž ha, kaplan v Cerkljah,, župnik.na Prežganji. G. Jan. Moči I nikar, kaplan v Hrenovkah*, gre za administratorja, v Knprivnik, in g. M. MoJek, kaplan v Litiji za. administratorja v Dole (L dr. J, Lesar, kaplan, v Višnji gori imenovan je knezo-. škofijskim tajnikom. — Premeščeni so gg.: Janez, Golob iz Mokronoga za I. v Črnomelj; Min. Bulo ve c iz Predoselj za II. v Semič; Ljud. Jenko iz  Črnomlja, v  Višnjo goro; Janez N eman i č iz; Cerkljan k sv. Trojici; Mih.. Trpek iz Mirne peči , v Stari trg pri Poljanah; Mat. F uče j iz, Semič* v Predosjje; Mih. Ar k o iz Škofje Loke v H>reuo-vice.   Na novo nastavljeni so gg.: Aiit. Peti-i sem. duhovnik v Šmartno, pri Litiji; Avg. Ščin--kovec. novoposv. v Mirno peč;  IJošt Flbert, sem. duhovnik v Škofje Loko; And. A d a m i,č, sea^; duhovnik; v Dol.,
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta. 3. oktobra. Dolenja zbornica.   Odgovarjajo na interpelacijo o. orijentu, izjavil je Tisza, da je sestanek v Kromeriži bil: neposredna posledica sestanka.v SkiernjevicaUi. V Kromeriži ni bilo ni kakega , dogovora«. Sestanek bil akt dvorljivosti, ponovitev osobnegao prijateljstva. Vlada ne ve prav nič, da bi, kar tera koli država . hotela . z orožjem posredovati*. Vlasti si prizadevajo, da se vzdrži Berolinstean pogodba.   Nihče ne bode Turčiji branili ako >, se hoče potegniti za svoje, pravice.   Vlasti so-, bile takoj proti temu, da bi se gibanje: razšA-rilo. Predlog glede konference poslanikov strinja  se z  željami sultanovimi),   da» bi vlasti prijateljski   posredovale  in  varovale njegove pravice.   O aneksiji Bosne in Hercegovine ni niti govora. Ko bi bila prizadevanja zaman in življenski interesi države v nevarnosti, bode vlada ohranila si prost sklep.
Niš 3. oktobra. Kralj> otvoril je izredno zasedanje skupščine s prestolnim govorom, ka* teri so skupščinarji večkrat, zlasti pa na.kottci«. živahno odobravali.   V  prestol nem  govoru - se* pravi,  da je  Berolinsko  pogodbo  zadel huda udarec.   Ravnotežje na balkanskem poluotoku je omajano, jamstvo za obstanek Srbije je v nevarnosti.   V tem ozbiljnom trenutku, zuiatnali kralj za svojo dolžnost,  da je zastopnike na* rod« okolu sebe zbral, da njim.in,narodu pove, da treba biti opreznimi.   Kakor doslej, želi;-Srbija tudi danes  miru za  nadaljno  kulturno , delovanje, baš zategadelj paJiQČ,e-osigu-vati:^voJ6;' zivljenske interese, ki so--v nevarnosti* KraUo in vlada si prizadevata,) da se ohrani „status.; quo aute" ter omogoči, da; se zopeVurett ravv-notežje v varstvo korjsMJ iraznjfo balkauskiji iiftn.
rodov. Vlada bode skupščini predložila predloge o sredstvih, s katerimi se bode zadovoljilo sedanjim potrebam. Kralj se zanaša na domoljubje naroda srbskega in je preverjen, da bodo naroda zastopniki radovoljno pri tem pripoma-gali. Z zjedinjcnimi silami in s pomočjo božjo bode se posrečilo, da se zavarujejo interesi Srbije za sedaj in za bodočnost.
Atene 3. oktobra. Z vladnim ukazom upelje se zopet prisilni kurs.
Dunaj 2. oktobra Cesar podaril 12.000 gld za preplavljence na Koroškem
Dunaj 2. oktobra. Predsednikom državnega zbora izvoljen dr. Smolka z 292 izmej 325 glasov. Volitev dalmatinskega poslanca Bulata potrdila se je ■ 165 proti 137 glasom.
Budimpešta 2. oktobra. V Baji v tovarni Bernharda Spitzerja včeraj velik požar. 300 pitanih volov in vpliko zalog pogorelo.   Tovarno so rešili.
* (Balkanske države) Severna Bolgarija ima 03.97JO kilometrov in 2,007.919 prebivalcev, Vzhodna Rumelija pa 35.900Q kilometrov in 815 940 prebivalcev. Obe sedaj zjedinjem deželi imata torej 99.872D kilometrov in 2,822.865 prebivalcev. Mej slovanskimi državami na Balkanu bode Zjedinjena Bolgarska najjačja, kajti kraljevina Srbska ima le 48.582D km. in 1,865.683 prebivalcev, Črnagora pa 9030Q km. in 236.000 prebivalcev. Ko bi se zjedinjeni Bolgarski pridružila še Makedonija, nav-stala bi država, broječa okolu 4 milj. ljudij. — Evropska Turčija obsega še 165.438Q km. in broji 4,500.000 ljudij, Rumunska pa ima 127.584Q kilometrov. 5,376.000 prebivalcev.
* (Koliko se vina prideluje.) Francosko poljedelsko ministerstvo izdalo je izkaz, koliko se je 1884 1. vina pridelalo. Na vsem svetu pridelalo se je lani 113 milijonov hektolitrov vina. Mej vsemi državami zavzema Francoska prvo mesto, kajti ako-ravno jej je trtna uš uničila jeden milijon hektarov vinogradov, pridelala je lani vender še 34,780.726 hektolitrov, torej tretjino vsega lanskega vinskega pridelka. Za Francosko pride takoj Italija (27,500.000 hktl.), potem Španjska (22 milijonov hktl.), četrta pa je Avstro-Ogerska z 8,500.000 hktl. Portugalska pridelala je 4 milijone, Nemčija 3,695 000, Rusija 31/« milijona, otok Cipra 1,600.000, Švica 1.300.000, Zjedinjene države in Turčija po jeden milijon, Rumunska 700.000, Srbija 500 000 hektolitrov. Francoska izvaža za 250 milijonov frankov vina vsako leto
Avstrijska specijalitet«. Tridesetletna izknvstva ao dokazala, da se je „Mollov Seidlitz-praše k* pri vsakeršnem slabem prebav ljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkaz.»1 Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—6)
Št. I. (Nepar.)     Deželno gledališče v Ljubljani.    Dr. pred. 301
SLAVNOSTNI AKADEMIJ
v proslavo
imendana Nj. Vel. cesarja Fran Josipa I.,
katero prirede v notloljo -i. oktobra 1S85
„Dramatično društvo", „Sokol" in slov. del. pevsko društvo „Slavec"
v krasno razsvetljenem deželnem gledališči.
S posebne prijaznosti sodelujeta pri tej predstavi g. J. Meden in gospodična Josipina Vernikova.
EiiVbljoBŠKj ? .
ima v 10. zvezku naslednjo vsebino: 1. Svojmir: Drobne pesmi. 7, 8, 9, 10, 11. — 2. Dr. Fr. De-tela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Konec.) — 3. Tinea: Podoba tvoja. Pesem. — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih.   23. Gospod Vedež.
— 5. J. Kržišnik: Glad. Pesem. 1, 2, 3.-6. Ivan Vrhovec:   Slavni Slovenci.   II. Peter Pavel Glavar.
— 7. A. Fekonja: Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati. — 8. J. Cimperman: Osehlo cvetje. Soneti. — 9. Janko Kersnik : Agitator. Roman. (Dalje.)
— 10. J. Kostanjevee: Tvoj nasmeh. Pesem. — 11. Književna poročila: IV. L. Žvab: Curiositži Triestine. — 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije IV, V. — 13. — Blag rojak. — 14. I. Franke: Umetniške starine po Gorenjskem. — 15. L.: Slovenski Časopisi leta 1885. — 16. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Letna poročila naših srednjih šol. — Wolfov slovar. — Jurija Šubica slike za novi muzej. — „Verein der Slavisten." — Kratke opazke. — 17. J. Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih po 4 tiskovne pole velike osmerke obseženih, ter stoji za vse leto 4 gld. 60 kr. za pol leta 2 gld. 30 kr. za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zahvala.
Podpisani odbor izreka presrčno zahvalo slavnemu odboru Celjske Čitalnice in gosp. Schuch-u, gostilničarju „pri Slonu", ker sta radovoljno prepustila svoje prostore za slavnost „Slov. pevskega društva" dne 27. septembra, vsem čč. gospicam pevkinjam in gg. pevcem, osobito slavnemu kvartetu Ljublj. Čitalnice; krasnim rokam, ki so pevce na kolodvoru s šopki presenetile; vsem poverjenikom in udom, ki so storili svojo dolžnost, kakor vsem drugim, ki so pripomogli, da se je slavnost tako častno vršila, za njih obilen trud. Slavnostni odbor „Slov. pevsk. društva* v Celji in v P tu j i.
Cisti dohodek j« namenjen ui napravo zastare društva „Slavca". Jspored:
1. Vilhar-Šantel J Ouvertura iz operete ...luinskn Ivanka",
svira godba.
2. Prolog.
3. Vogl: „Cigani", zbor s tenor-solo, solo poje g. I. Meden.
4. I. oddelek mramornih kipov in sicer: 1. A« humus. 2. Bor-
geški borileo. 3. Jono. 4. Venns« f>. Niobe. 6. Volarić: „Slovenski »vet, ti si krasan", zbor.
6. Theodor Schrappe; „Herzenssehnsueht", (Javotte, svira
godba.
7. Vilhar: „Mrtva ljnbav", tenor-solo s spremljevanjem
godbe, solo poje g J. Meden.
8. II. oddelek mramornih kipov: 1. Prometejeva skupina.
2. Apolo Helvederski. 3. Farneški Ilerkul. 4. Metalec diskosa. &. Eros.
Igra v jednem dejanji. Po francoski „Les femmes qtt1 flenient", par Siraudin & Thiboust, poslovenil Val. Mandclc.
OSOBE
Dagarin    —   —   —   — — —
Lncija, njegova soproga — — —
Albert Podvinski    —   — — —
Klotdda, njegova žena — — —
Kilijan, strežaj v hotelu —
gospod Anton Jeločnik. gospodična Vernikova. gospod Danilo, gospodična Zvonarjeva. gospod Vokoslav.
Godi se v Badenu.
Mramorne kipo izvršuje telovadno društvo „Sokol".
Pri tej predstavi svlra vojaika godba peipolka baron Khun it. 17.
Vstopnina : Parter in lože 40 kr., Fauteuil v parterji 70 kr. j — Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — i Garnizonski  in dijaški biljet 30 kr. — Galerija ao kr. —
Sedeži se dobivajo v nedeljo pri gledališki kasi dopolu-dne od ii. do 12. ure in zvečer od 6. ure naprej.
Kasa se odpre ob 6. uri. Začetek ob 7. uri zvečer.
T'«8i;«?S ;
2. oktobra.
Pri NIomim Krmu z Dunaju. — Masevati iz Trsta. — Lasarovic, Toskovse, Manojlovič, Spasojcvič, Savič, Ča-bat iz Srbije.
Tri avMlrlJMkeui eeimrji: Bauur, Jiričok z družino iz Ljubljane.
Tržu« • ceiM* v IJuRlIj«*"*
dne 3. oktobra t. 1.
		sel- kr-		Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	?l. kr.
j Pšenica,	hktl.   .   . .	t;	fiO		— B6
	•   • •	G	68		- 84l
' Ječtnon,	n ...	•1	87	Jajce, jedno .... Mleko, liter ....	— 2-5
j Oves,	fi ...	9	99		— 8
! Ajda,		i	28	(ioveje       meso, kgr.	_ (il
Proso,	n ...	B	4	Telečje        „ „	— 02
Koruza,	9 ...	5	10	Svinjsko        „ ,	— 62
Krompir,		-)	fi(i	Kolcranovo „	— 34
i Leča,	71           i       • «	8 -			— 50,
i Orah,		H	_		— 17'
! Fižol,		8 50		Seno,   100 kilo    . .	1 7*
Maslo,	kgr. .	—	90	Slama,  „ ■ Drva    trda, 4 □ metr.	1 78
j Mast.		—	HO		7 60
1 Speh frišon, „		—	M	„   mehka,   „ „	5 50
Meteorologično poročilo.
9	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	1 Mo-Nobo  krina v mm.
2. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer	737-00 mm. 73940 mm. 740 94 ss.	7-8ftC 60° C 5-8» C	z. zah. al. zah. al. zah.	d«?. 83-lOsm. d. jas. j dežja.
Srednja temperatura 0*5°, za 6 9° pod norinalom.
Vremensko porodilo 2. oktobra. Stanje so je bistveno premenilo. Na zapadu kontinunta stoji barometer jako visoko (v Bregenci najvišje 708 nun.), v tem ko na severu in jugu pada. V Avstro-Ogerskej je oblačno izjomSI kraj-nega vzhoda. V planinah v več krajih dež. Temperatura raste na vzhodu, na zapadu je pala. Ob 7. uri: Praga 9, Levov 102, Bregenc 8-5, Ischl 7, Dunaj 10, Budapešta 119, Si-binj 4-f), Serajevo 6-3, Lesslna 188, Trst 112, Riva 142, in Obergipfel — 3'2° 0. — Na Jadranskem morji se opazuje lahko gibanje. — Zapadni in BdVerOBRpadoJ vetrovi prevagujejo, v največ krajih oblačno in deloma dež pri padanji temperature.
IO-a.ri£LjslrsL "borza.
dne 3. oktobra t. 1.
(Izvirno tele£ran*£no poročilo.)
Papirn« rent«.......... 81 gld. 60 kr.
Srebrna renta.......... 82 „ 35 „
Zlata renta........... 108 „ 60 „
o°/0 marčna renta......... 98 H 60 ,
Akcije narodne banke....... 881 „ 40 „
Kreditne akcije......... 125 „ 85 „
London........ 125 „ 85 ,
Srebro........... — n — „
Napol. ........ 1C „ 16 „
C kr. cekini ....... 5 „ 97 „
Nemške marke                        .... 61 » 90
40/„ državne srečke iz I. 1854   250 gld 126 » 75 t
Državne Brecko iz 1  1864         100 gld 169 „ 50 ,
r , avstr. zlata renta, davka prosta 109 „ 40 „
Ogrska zlata renta 4°/«,                     ,   . Si , 30 ,
„     papirna renta 5°/0      ..... 90 , 20 ,
5*/0 Štajerske zemljišč  odvez oblig 104 „ — „
Dunava reg srečke 5°/„            100 gld 115 , 50 „
Zemlj.obč avstr. 4V,0/o zlHti z*8t liati . 124 , 75 .
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 116 „ 25 „
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — ,
Kreditne srečke.....100 gld 175 „ 50 „
Rndolfove srečko .       ...     10   w — „ — „
Akcije anglo-avstr. banke          120   „ 97 „ — „
Trammway-društ velj. 170 tcld a. v .   . 184 . 50 ,
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
sta ravnokar izšli knjigi:
Pariz v Ameriki.
Roman.  Franconki spisal Reuč Lefebvre.   Poslovenil * * * Stat no mi n i s umbra.   Ml. 8° 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Potem:
Za dragocenim korenom.
Povest  iz  življenja  kitajskih  pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   Poslovenil   I. P.   Ml. 8"  141  stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr.
Trgovski pomočnik
Me tako I v n prej me
v prodaj alnico z mešanim blagom.
Ponudbe naj se pošiljajo Jauozu Mujaron-n v Ilorovnico. (574—Sj
Vodstvo deželne kranjske vinarske šole na Slapu pri Vipavi proda prav po ceni še prav dobro ohranjen (563—3)
stroj za ranico rezali.
Hiša z vrtom
in lepim razgledom se v Savskem predmestji v Knnijl
iz proste roke ceno prodi. (576—2)
Natančneje pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
ZD^7-£L <3_o"bra,
mizarska pomočnika
VNprejmeta tsilcoj v «lol«>
Hirata ^upaii, izdelovatelja orgelj, v Kamnigorici na Gorenjskem. (575—2)
k f b c o I v-eV   sen ć a ža z e 1 o d ie c.
■ ,fc«tBTp'pripravlja v ,-,
'G. PlCCOtlvlekarv^
ilravlja kakor ji; razvidno h, /.ahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v falodcu in trebuhu, hodenje, krč, želodečno In premen-javnomrzlico, zanašanje, hemerojlde, zlatenico,
migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 Rld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo.
(348—24)
t Umetne (489—12) t
I zohe- In z»b»v}a |
J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J
:brez vsakih bole&in ter opravlja  ploiubovanJ« in * vse #.«»I»im' oi»eruel|«» ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
^ poleg Hradeckega mostu,  I. nadstropje. ^
^^♦^♦♦»♦»^»♦^♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»^>♦
I>r. ^itraniror-Jcve
kapljiee za ž#]>03d#@*
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski sovelnik dr. iohn, dr. Miiuning in mnogo drugo zdravniške avtoritete no je preskusile in jo za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, oniedleviei, glavobolju, trehulioholju, zaslizenja, želodčnei kislini, vzdigovanjn, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlalej žili, zapretjn. Hitro in brez balerin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepri-eajte se sami. Jedna stekl. 50 in 80 kr.
Pri gospodu lelutrjl Svobodi* i»n zintem orlu, ■i« Preitrnovem trsja« (716—78)
Deček lepega vedenja,
ne manj nego 14 let star, kateri se želi v p«*k»rlji vrlo dobro izučiti, vsprejme se pod jako ugodnimi pogoji. — Ponudbe naj se pošljejo z naslovom: Janei P yer v \% oll».l»»-r--u (Hurosko). (565 3)
Najfinejši gorenjski sir
se dobi pri (559—2)
■ ■l/l IIC I,ASS\II4-ii.
Javna zahvala.
Podpisanemu je pokončal požar dne 23. aprila t. 1. vsa poslopja, a ker ni imel plačane zavarovalnine, tudi ni imel pravice zahtevati kake odškodnine; toda banku ..si- i * 1.1 A- izplačala mu je danes velikodušno vso cenjeno škodo v znesku 2O0 gld. — Dolžnost mi je, zahvaliti se tem potom slavnemu vodstvu banke „Slavije" ter p. n. občinstvu ta slovanski zavod najtopleje priporočati.
V Podpeči, dne 31. avgusta 1885.
Podpisal:
4- Fran Suhadolnik. Jože Telban,
(570—2) župan.
Dr. Fran Zupane !
ordinira vsak dan
iopoludiie od 9. do 10., popoludne i
od 2. do 3.      * t
speci]elno za bolezni na očeh j
Veliki trg štev. 20, I. nadstropje (v prejšnji X
Fortunovi hiši). (578—1) ♦
večja zaloga
i strojev.
JAN. JAX
i. jni»i juliji.
HOTEL EVROPA.
Na nirHci'ur obroke po
4   dO  5   glđ.  (G13—5)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
Udano podpisani dovoljuje si častitim p. n. na-ročevalceiu naznaniti, da je prevzel
krojaško prodajalnico,
firma 1*1 1.11!..
na sv. Petra cesti št. 35,
in da bode ista pod firmo
nemoteno naprej delovala.
Za dobro delo po uizkih cenah, po mg novejšem kroji in točno postrežbo bode se vrlo skrbelo.
S spoštovanjem
(572-2) M. Tomič & Comp.
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
V  I .j u 1» I j :i ii i. na  lioii^iMsiieiii   li^u   si. 7,
poleg" gflecisLllšisL, priporoča svojo l>. >irat. ■ satoffO svilnatih in klobukov iz klobučine, kap, specijalitet klobukov za dedke,
slamnikov vsake vrste. (495—7)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske izdelku-, po najnovejši obliki in faconn. >aj loilioilurjMi |...s( ••*■/lm se zagotavijt«.
j  Ob šolskem pričetku
I priporoča
w največjo zalogo ^
III razne tvarine za pletenje, ve- (j .fl zanje, slikanje in šivanje.
I*'        Izdelane in pričete,  na raznovrstnem blagu, fino in v slogu dovrSene ali risane vezenino.
Vse vrste volne v jednoličnih barvah in maropaste.
Igle iz najboljšega angleSkega jekla. Vsprejmo ae tudi vsakovrstna dela, spadajoča
v predtiskarijo.
\*sis častita naročila se najbolje in točno lZVBTNČ. (561—2)
j^sj^e^»-»s^e^»olg»e>*oT^e^oo^»ooo^Bi
1 Cesarsko, marčno in BoctpiTo
iz pivovarne
bratov KoNlci-Jev
(6—40) priporoča
I I
1
J    v zabojih po 25 in 50 steklenic ]       A. MA.YER-jeva
^ trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
™= h      Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za nmogostransko zaupanje mojim ,i časti tim kupovalcem in naročevaleem izmej mestjan- ^ stva in velečastite duhovščine, si uaojam naznanjati, da imam za
jesensko in zimsko sezono
v zalogi najboljše angleško, franoosko in moravsko blago in se priporočam tedaj velečastitemu ^ p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernej- j šem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. (509—5) Z velespofitovanjem
F. CASSKIlJIA^iV
v H-jublJani, Gledališke ulioe it. 6, v Pau-
schin-ovej kiši ^
Prodajalnica
na Mestnem trgu t LinMjaii ,M6-3>
se cl*%, o sv. Juriji v najem.
Natančneje pove upravništvu JSlovenskega Naroda".
IS o jf in oj s-»i
med v satov ji
kilo pO 80 kr.   1 kilo in več vkupo razpošilja tudi po pošti proti predpoSiljatvi  it* ska ali proti povzetju. — Lesene skatlje, v kojih se razpoAilja, a« ne zaračunijo.
OROSUV DOLENEC,
Cjtlvriališke ulic*«*.
,547_3)
Prememba kupčij skega prostora.
Usojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in «1. občinstvu, da sem se preselil a 1. oktobrom
iz Kolizeja v
v Spodnjo Šiško,
v klet hiše nekdanje gostilne „pri (»uziji \ sedaj lastnina gospoda Jenka, ua desni strani m Celovške ceste.
M S spoštovanjem (573—2)
1     J. C JUVANČIČ,
4 posestnik vinogradov na Bizeljskem in vin-^ s ki trgove o v LJubljani.
■
»
I
I »
Dr. Popp-a
aromatično medicininno
P
kemično anahzovano in od mnogih medicinskih in zdravilskih celebritet Evrope kot najreelnejče in najboljše za kožo pripoznano, rabi s« že 18 let z največjim vspehom proti vsakovrstnim spušrajcm. zlasti
{roti hrastam, lisajem, pegam, prhljaju v glavi in radi, ozebljinam, potenju nog in ga rje m. Cena 80 kr. Gospodu dr. J. O. Popp-u na Dunaji, I. okraj, Bognergasso št. 9. Ko sem že Sest let imela nek spuščaj in so me že zdravili štirje zdravniki, ne da hi ga bili mogli odpraviti, začela sem rabiti Vaše milo iz zvlišč in je pomagalo, za kar Vam ne morem biti dosti hvaležna.
Obračam se neposredno na Vas, ker sem Is lekarn dob la je več vrst, ki so bile sicer tako zavite, kakor Vaša, pa jaz mislim, da so bilo ponarejeno, kajti mojo ljubljeno temnorujavo milo upam le od Vas dobiti.
Za priložen znesek prosim poSljite mi zdravilnega
mila iz zelišč. „ __,______
• ■ Z velespofitovanjem
(324—2) Amalija Franz, Prerau (Moravsko). Dobiva se v Ljubljani ±m lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih 0. Karinger, V:>so Petiičič, Ed. Mabr, 1*. Luss-nik, bratje Krisper; v Postojim: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Boinches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Skofjej I^oki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. IJraune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielnio, lekar; v Litiji: J- Beneš, lekar; i; Metliki: Fr. Wacha, lekar; v liadovljici: A. Boblek, lekar; p Norem mestu • J. Bergman, D. Ki zoli, lekaija; v Kamniku: J. Močnik, lekar; i> Trebm'em: J Kup-reeht, lekar; » Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na (517—5)
hm j^l ;i ri jxi   linisko lirino  a;i sukno
Meter po 2—7 gld.    M0HITZ BUM v BHN7.     Ustanovljeno 1822
i BratM KosleriBv uiiari. i
Zahvaljevaje se za mnogobrojdi obisk na vrtu spoštovanim p. n. stalnim ^£ t£ gostom in slavnemu občinstvu, naznanjam, da je z dunafinjiui dnem
S   zimska pivar na,
h katere pohodu vabim nujuljudneje, zagotovljaje, da bodem Zmirom postregel f\
S 7j izvrstnim carskim pivom, dobrim Bi/^elj- ^ K skini in dolenjskim vinom in okusno gorko Jt
in mrzlo jedjo.
X
Z odličnim spoštovanjem
(680) EBIaKIj. k
'tfunxxxxxxxxxxxxtznxxnxnxxxxx
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
M
•K
•K -K
M M
-K
filatna |iri)(|ajiilniru:
Tržažka cesta 10
jioIok c. kr. «l:ivno to-ii ii-nr tuviirno.
Odliko v an a
umetna in trgovska i
v Ljubljani.
Poddrnžnica:
Šelcnbiirsko nlicfi 6
vis-l-via c. kr. poŠt. in telesni C. ur; nI n.
Zaradi pou.anjkanja zimskih prostoic-v se proda več tisoč
domačih in inozemskih rastlin,
ki so jako pripravne za sobine dekoracijo, po jako nizkej leni. Rastline so zdrave in jako dobro odgojene. Nadalje se priporočam eastitemu p. n. občinstvu in svojim častitim naročnikom za izdelovanje boketov in vencev iz sv.-jih sv zib cvetlic, katero delo ko izvrAi hitro, ckusno, po naJDOVeJŠej fa-coni in po ceni. Imam pa tudi veliko zalogo utlasastih in svilnatih trakov za vence v različnih barvah z zlatimi in srebernimi črkami, kateri se hitro prirede in po iabriskej coni zaračunijo. Suhih vencev in boketov iz umetnih in naravnih posušenih cvetic je vedno dosti narejenih na izbor, ravno tuko tudi Makarlovih boketov iz amerifikih trav in palm. Vse v uiojo stroko spndajoče Btvaii izdelujem po najnižjej ceni. H kracu priporočam tudi mojo veliko zalogo semen. Za kaljivost se jamči.
Katalogi in cenilniki dobe se franko in zastonj.  Vnnnja naročila se hitro izvrše proti poštnemu povzetji. ^Bi3
Za mnogobrojna naročila so priporoča s spoštovanjem
ALOJZIJ KORZIKA.
iT)79-
W >f »• W W \¥ W
>f
M->f
*
M-
M-» M-
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
4879