REZULTATI POLLETNEGA GOSPODARJENJA V ŠIŠKI
Sanacijski programi se prepočasi uresničujejo
RezulUti polletnega gospodarjenja kažejo, da si je v Šiški 12 organizacij zniženega dela, kjer imamo 13,6% vseh zaposlenih v gospodarstvu, pridelalo izgubo v višini 19,5% milijarde din. Kaj U poroeni za občino in širše, smosc pogovarjali $ Petrom HOČE-VARJEM, predsednkom izvršnega sveta občine Ljabljana-Šiška.
Ta izguba pomeni sorazmerno slabo akumulacijsko stopnjo. Če rečemo. da je akumulacija bila ustvarjena v višini 34.5 milijard in ta znesek predstavlja 10,7% od razporejenega dohodka. zra-ven pa upoštevamo prispevke za nerazvite republike in pokrajine zapadle oz. neplačane dolgoroč-ne kredite ugotovimo. da je v ce-lotnem šišenskem gospodarstvu presežek samo 4.1 milijarde din. To ni običajen način, da se dela bilanca na nekem nivoju ožje družbenopolitične skupnosti ene občine, vendar pa kaže. da smo na zelo majavih nogah. To je neka taka ugotovitev. Druga pa je. da se v šišenskem gospodar-stvu slabša  reproduktivna spo-
sobnost gospodarjenja. Z revalo-rizacijo poslovnih sredstev je bil temeljni cilj. da se jača delež trajnih in lastnih virov poslovnih sredstev. Ugotavljamo pa. da nam je ta padel v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tudi delež amortizacije nam je v pri-merjavi z enakim obdobjem lani nižji.
Lahko rečemo, da v lem polletju ni videti kakšnih pozitivnih pre-mikov, sprejeti majski ukrepi ZIS pa so vendarle še prekratko obdobje. Seveda pa za nastale ležave niso krivi le ukrepi. V ne-katerih delovnih organizacijah ko so denimo Iskra Avtomatika, Iskra Elektrozveze. Iskra Mikro-elektronika, Avtomontaža, Lito-
stroj itd., smo sprejeli vrsto sa-nacijski programov, ki jih pa žal prepočasi ali pa sploh ne uresni-čujemo. Kje so vzroki?
Ne moremo govoriti, da se programi ne uresničujejo. Os-novna napaka je. da v večini DO mislijo, da morajo narediti sana-cijski ali predsanacijski program oz. program ukrepov. ki jih za-vezuje zakonodaja zaradi obči-ne. SDK ali kakršnega drugega organa in ne zardi lastnega raz-voja. To je eno. Drugo te OZD. ki so v težkem položaju so soraz-merno velike za jugoslovanske razmere in tehnično tako oprem-Ijene, da je težko spreminjati program. V tovarni vozil v Avto-montaži. se v šestih mescih goto-vo ne da spremeniti program de-nimo iz avtobusnega v program vozičkov. In prav ta delovna or-ganizacija je v Šiški pridelala največ izgub v višini 6,6 milijard din, sledijo ji Iskrinc delovne or-ganizacije, zlasti Avtomatika in Mikroelektontika. Slednja je v ustanavljanju že kar 11 let.
Da, ta organizacija je bila pro-gramsko postavljena kot infra-struktura na Iskrine sistemske hiše. Danes pa Iskrine ostale DO niso usposobljene, da bi iz-delke Mikroelektronike uporab-ljali v takšni meri, kot jih lahko daje tovrstna tehnologija na tej stopnji   znanja   in   tehnološke
opremljenosti. Izguba v Mikro-elektroniki je splošen pojav. po-javlja s v daljšem obdobju. Do-slej je Iskra kot sistem praktično vedno zagotavljala sredstva za pokrivanje izgub. Danes smo prišli v položaj, ko Iskra kot si-stemska hiša ni več sposobna preko svojih delovnih organiza-cij zagotoviti niti sredslva za vzdrževanje in nadaljnjo zago-tavljanje obratovanja in razvoja.
Kje vidite ključ rešitve?
V okviru celotne Iskre vodimo široko akcijo, kaj narediti s to hišo. Razmišljanja so predvsem v tej smeri ali se priključi Mikro-elektronika v eno do sistemskih hiš ali pa ostane samostojna or-ganizacija skupnega pomena. Si-cer pa bodo strokovnjaki Iskre dali odgovor do konca sep-tembra.
In kakšni so zavezujoči sklepi IS za vse DO, še zlasti za tiste, ki so že stalni izgubaši?
Samo na papirju izdelan sana-cijski program ni nobena rešitev. V nekaterih sredinah moramo spremeniti miselnost in sicer, da bomo lažje našli pot iz krize le z vztrajnim delom in spremem-bami nekaterih navad. Nevzdrž-no je namreč. da se v posamez-nih DO še zmeraj oklepajo ene izmene. Dela je veliko in bi lah-ko marsikje uvedli dve izmeni.
IS je dal oceno teh sanacijskih programov in jo bo predložil zboru združenega dela na zase-danju ob koncu septembra. Mi-slim. da gre predvsem za to, da spodbudimo in zavežemo prak-tično vse, da resno sprejemajo naloge znotraj svojih kolektivov, kajti prizadevanja ali pa napori enega samega kroga niso dovolj.
Zdi se nam. da smo v DO še malce uspavani in da še zmeraj prevladujejo razmišljanja: »Saj bo šlo«. Sam pa ocenjujem. da so razmere zelo težke. Po naravj sem mogoče. malo pesimist, vendar v teh pogojih gospodarje-nja, še vedno lagodno živimo in imamo mlahav odnos do dela. Pa ne narobe razumeti, ne mi-slim, da so naši ljudje lenuhi. vendar je nujno treba zaostriti tehnološko disciplino in spošto-vati organizacijske oblike, ki pa so v nekaterih primerih morda drugačne, kot smo jih bili doslej vajeni.