PavSalnl franke v cfriavi SHS. 35. ifewa Iika2a paaesa 5*on«£@ijka in ctnsva po pirazrJku vsak dan epoEtian. Uredniilvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frank.irati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1*80, osmrtnice in zahvale po K 3*—, razglasi in poslano vrstica po K2‘50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust, V UubSIsnl, v pesek 13. februarja 1iS§. Lelo IW. Glasilo jugeslov. socllalno - demokratKne stranke. . :asaggaaa«Bm^amasa^~^3:naxiMia.,g:i 'mtmm agBritnmma'i i iMmiracTOa.^--,—_—-itr—mi-numim, i i— ___ Poiamesaa štev. stane — 60 vinarjev. —» Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo ieto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Rekiamsc je za list so poštnine proste. Upravništvo je v L|ubtjani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska št. 312. Slovenska socijalna demokracija. Začetkom novembra je bil v Ljubljani zbor socialno demokrati-stranke iz Slovenije. Na njem ie bil kot gost sodrug Stivin, ki je tam zastopal češkoslovaško socialno demokratično stranko. Pred tem Pa ie bil tudi na zboru avstrijske socialno demokratične stranke na Dunaju. 0 vtiskih, ki jih je dobil na teh dveh zborovanjih, ie objavil v zadnji številki češke revije »Aka-demie« poročilo s pripombo v uvodu, ki io tu v glavnem prinašamo, ker menimo, da ie vedno zanimivo vedeti, kakšen vtisk napravijo raz-mere in delo na zunanjega opazovalca. zlasti če ie objektiven, in tudi zato, ker so nam misli sodr. Stivina zopetni dokaz, da ie naše stališče o enotnosti stranke in vsega jugo^ slovanskega proletarskega pokreta Povsem pravo. Sodrug Stivin piše: Zbor slovenske socialne demokracije se je vršil dne 1. in 2. nov. v dvorani deželnega zbora v Ljubljani. Politične razmere v Jugoslaviji so doslej še neutrjene in nesoglasje vlada tudi v socialističnih vrstah. Slika, ki sem si io napravil v razgovoru s sodrugi iz vse Jugoslavije, se v glavnem viema z opisom, ki ga ie te dni objavil tržaški list so-‘a>re d.eni°kracije »Lavoratore« iz sa Jugoslovanskega sodruga. 2lm;l!ve^i sodrugi so pričakovali strani, s*rail0m. da prinese razkol nhr, Sjovenska stranka ie doslej en« enotnost kljub vsem ostrim , m. In zhor ni le učvrstil to enotnost, ampak ie podal tudi iniciativo za pogajanje z ostalimi socialističnimi strankami v Jugoslaviji, da se ustanovi enotna socialistična Stranka za vso državo. Organizatorkam obstoji v Jugoslaviji sedem socialističnih strank, idejno pa so tri stranke: Eno predstavljajo srb-sko-hrvaški sodrugi. ki se imenujejo komuniste, se priznavajo k tretji Internacionali in odklanjajo ministeri-a'izem, v drugi so srbsko-hrvaški sodrugi oportunistične smeri, ki stoje za socialno demokratičnimi hinistri v vladi, tretji so slovenski sodrugi, pri katerih postavljajo mi-msterialisti in komunisti enoto stranke nad vse in se trudijo za ustanovitev enotne podlage socialno demokratičnega gibanja v vsej Jugoslaviji, ne da bi marali delati iz JKcm3 *ninister.id|izma načelen vted L al zarad' s°delovania pri s va xS rU delav* Vtisk imam. da ne bo era soc. demokratičnega ministerializma po dosedanjih izkušnjah dolgo trajala. V tako reakcionarni in gospodarsko zaostali državi nalaga udeiežba pri vladi socialistom neprimerne naloge, njih položaj je pa kočljiv, ker se ne morejo opirati na veliko stranko. Posledice take koalicijske politike so danes cepljenje in pariikuiarizem socialističnih strank in veliko zradiral iziranje delavstva. ' Splošni položaj v Jugoslaviji je danes^ sledeči: Živil je razmeroma dovoli, toda vsled neurejenosti trgovine z vsemi življenskimi potrebščinami in pomanjkanja valutne vred-™SV > kljub temu, da se prebitki fianlkfXfmai°’iVelika dra-in’a- Mub- puieio kiWr? SO 'V5 pravili' da kupujejo kilogram moke po 5 do 8 K Promet na železnicah peša zlasti v vzhodnih delih države, kjer pridi morda v doglednem času do popolnega poloma železniške službe. Premoga ie doslej malo. dovaža se tudi. iz češkoslovaške republike. Toda naravnih zalog premoga je tukaj toliko. da bi zadostovale za potrebo dežele. V slovenskih krajih se koplje izdatno, produkcija je tukaj večja, kakor v dobi miru. ko se premogo-tovi niso popolnoma izrabljali. Ali v Srbiji so rovi vsled vojne uničeni, tudi na Hrvaškem so zelo trpeli in produkcija se mora tukaj šele organ. Izmed surovin manjka zlasti tekstilnih in tekstilna industrija počiva popolnoma. Jz Italije se vrši izmenjava žita za blago in gotovo obleko. Nezaposlenost ni velika. Delavci v Ljubljani zaslužijo od 20 do 30 K na dan. na Hrvaškem po 25 do 40 K. Poliedelistvo prihaja že k sebi. toda s porabo modernih načinov produkcije bi se rezultati lahko podvojili. Edino prešičjereja v Srbiji, ki ie bila pred vojno znana zaradi svoje uspešnosti. je popolnoma obnovijena. Pomanjkljivost železniškega prometa onemogočajo razvoj trgovine doma in s tujino. Za izvoz so pripravljene velike zaloge lesa. toda železnice ne zadostujejo za najnujnejše naloge. Tudi strokovno delavsko gibanje trpi vsled razcepljenosti kakor politično. V vsej Jugoslaviji je približno 150.000 strokovno organiziranih delavcev. Poskusi za zedinjenje strokovnili zvez so se ponovno delali, toda brez uspeha. Zadružno gi-banie ie omejeno skoraj le na slovenske dežele. Konsumno društvo v Ljubljani ima 26 podružnic, tudi v Zagrebu je mlado konsumno društvo, ki se hitro razvija. Združitev socialistične stranke otežčuje zlasti okrutna persckucija radikalnega, takozvanega komunističnega delavskega gibanja. Naravno je, da vale zasledovani komunisti odgovornost na socjjalištične ministre, katerih položaj nikakor ni zavidanja vreden. Na stotine sodrugov je v zaporih, zlasti v Bosni in Hercegovini, kjer je doseglo število zaprtih včasi tisoče. Ljubljanski zbor se je kliub temu trudil, da-najde pot za sporazum. Sprejel je resolucijo, v kateri se stranka izreka za razredni boj in mednarodnost in zahteva obnovitev Internacionale. Zbor izreka obžalovanje, da še ni prišlo do zedinjenja jugoslovanskih socialističnih strank. Izvrševalnemu odboru nalaga, da stopi v stik z bratskimi strankami v državi, ki stoje na stališču razrednega boja, priznavajo glavna načela socializma in se izrekajo za marksistične metode. Po ■sporazumu z vsemi strankami naj ^določi Podlaga, na kateri bi bilo J. M. P.: zedinjenje mogoče. Udeležba stranke v državi ie bila potrebna, da se odbije reakcija, četudi se ne vjema s potrebami razredno organizirane delavske stranke. Izvrševalnemu odboru se nalaga, da uredi v bodočnosti svoje postopanje v tem smistu. Pri razpravah in zedinjenju jugoslovanskih socialističnih strank ne sme biti vprašanje ministerializma zapreka združenja. O tem naj odloči bodoči zbor zedinjene stranke. Ce se posreči izpolniti želto zbora, da pride do pogajanja za zedinjene stranke, bo ljubljanski zbor imel zgodovinski pomen. Slovenski sodrugi imajo v svojih vrstah mnogo izrazitih individualnosti in znaio delati propagandistično in organizato-rično. Upajmo, da bodo te njih prednosti na korist stremljenlu za enotnost stranke, ki bi imela zlasti vpričo partikularizma in politične nesposolmosti buržoazije v Jugoslaviji ogromen pomen. Obrekovalcem Rusije! (Ob njeni zmagi.) Med tem ko se je še pred nedavnimi leti smatralo na Slovenskem so-ciialista za nekakšnega Antikrista, so dandanes socijalisti priznan in upoštevan faktor. Še pred letom je kakor vse drugo, tako tudi slovensko meščansko časopisje pisalo o socija-listili kot o kakem človeškem izmečku, boljševike pa .ie razkričalo za tatove, roparje in goljufe. Danes pa stremi že celo vsak povprečen iti-teligent za tem, da si osvoji vsaj nekaj komunističnih principov: pokaže s tem. da gre z duhom časa. Tem inteligentom in oni masi naroda, ki še ni prišla do končnoveljavnega spoznanja, kaj da so pravzaprav bolj-ševiki. naj velja ta članek. Id je pisan mimogrede tudi v obrambo bratov Rusov proti njihovim bratom Jugoslovanom. Naša buržoazija predvsem prav rada očita ruskim boljševikom brest-litovski mir. ker je bila baie ta mi rovna pogodba jrNemcl sklenjena z naravnost sramotnimi pogoji za vso slovansko Rusijo in vse Slovanstvo in da ie rodila sila škodljive posledice za vse osvobojujoče se male narode. Pri tej svoji trditvi naj bi vsi obrekovalci Rusije, najpreje dobro pre-motrili dejstvo, da so si ob tistem času, ko se je sklepal brestlitovskt mir, ruski boljševiki postavili na prvo mesto svojega Praktičnega programa nalogo, vsestransko izvesti načela druge revolucije A j. da revolucijo nadaljujejo. Najprej je bilo treba likvidirati vojasko-politično ak- ciio ruskega carizma; in to tembolj. Spisal LISTEK. GLAD. ker je vojskovanje ruske armade pri takratnem vojaško-političncm polo-žaiu in vočigled vedno naraščuioči nezaupljivosti Poljakov in Ukrajincev kakor tudi rezerviranosti enten-te že popolnoma zgrešilo svoj celj Kerenskij je sicer naganjal in navduševal prve ruske revolucilonarne vojake, da bi navalili tudi pod rdečo zastavo nemško - avstrijske žične ograie in da bi tako nadaljevali po-gubonosni in nesmiselni boi. toda zaman! Ruskemu vojaku je presedalo že prav vse. Vrniti se ie hotel edinole domov k svoji družini, na svoje polje. Navdušiti ga za vojskovanje ali kakršnosibodl drugo stvar, je bilo skoroda že popolnoma izključeno. Uprijela se ga je le ideja soc. osvoboditve. ki sta mu io vcepila v dno duše Ljenin in Trockv. Da s.e pa danes že tretje leto ruski vojaki »rdeče armade« tako hrabro in zmagovito boiuiejo proti vsemu kapitalističnemu svetu, morajo za to gotovo imeti svoj poseben in tehten vzrok. To omenim le mimogrede. »Samoodločba narodov« — s to parolo so stopili boljševiki v mirovna pogajanja z Nemci. In ni trajalo dolgo, da ie ta princip »samoodločbe narodov« prevzel duha vseh narodov in da ie postal svetlo geslo, moč in spas vseh zatiranih narodov. Takrat še, ko se g. Woodrowu Wilso-nu še sanjalo ni o »samoodločbi narodov«, je L. Trockv v Brestlitov-sku zastopal to načelo proti reakcionarnim principom pruskih generalov. Wilson je še teoretiziral o »Pe-ace and prosperltv«. o »miru in bla- gostanju«. ki naf bi prišlo po vojni, ko je Trockv vsemu svetu pokazal, kje ie iskati edino možne razrešitve perečega nacijonalnega vprašanja. Da oa boljševiki z brestlitovsko mirovno pogodbo niso mogli doseči udejstvitve principa »samoodločbe narodov«, tega niso krivi oni. temveč kontrarevolucijonarji iz vsega sveta. Boljševiki so s »samoodločbo narodov« prav resno mislili. To. mislim, je iasno, ker so bili na tem sami interesirani. Resno pa niso mislili kontrarevolucijonarji in zato tudi niso boljševiki mogli s principom »samoodločbe« naenkrat prodreti. Posledice brestlitovskega miru niso izostale. Pokazale so se ravno tam. kjer jih naši jugoslovanski naci-ionalisti nočejo videti. Sicer pa bog-ve. v kakšnih vodah so plavali še takrat. Pri tem mislim namreč na preobrat predlanskega leta. Takrat se je v Italiji zgodilo, da je navaden prl-prost vojak pri neki običajni nacionalistični manifestaciji kler je navdušeni govornik v vznešenih besedah proslavljal italijansko zmago, povedal veliko resnico. Stopil ie na govorniško tribuno, hladnokrvno vprašal predgovornika, kdo da Jo zmagovalec in zbranemu ljudstvu istočasno tudi že odgovoril: »Chi ha battuto 1’ Austria? Noi. no! Lenin I’ Im battuto!« Drugo, kar se očita ruskim boljševikom. je. da so baje v kosce razbili velerusko državo. Obenem jih slovanska buržoaziia obtožuje izdaje malih slovanskih narodov. Ta očitek le tako neresničen in hudoben, da ga ne smemo prezreti. Vprašaimo so najprej, ali je sploh mogoče, da bi bili ruski boljševiki.ki sosami najprej zapisali na svoj prapor princip »samoodločbe narodov«, ta princip kratko-malo zavrgli? Nikakor ne. Oni so marveč ta princip dejansko tudi izvedli. kjer jim fe le bilo mogoče. In kdo ie izdal male narode? Boliševikl gotovo ne! Izdali so lih diplomatje zapadno-evropskih držav. Predstavniki takoimenovane zanadne demokracije so nas trikrat izdali, še pred-no so trikrat izgovorili svoio »odrešilno« besedo o »samoodločbi malih narodov«. Storili so to hote ali nehote! Kakonaj tudi poznajo stari ame-kanski, angleški in francoski diolo-matle n. pr. našo nar. mejo v Primorju. na štajerskem in Koroškem? Ljubljenec naše jugoslovanske bur-žoazije. g. Woodrow Wilson. ki ga Ljenin imenuie največiega hvpokrita sveta, pozna naše narodne razmere na Koroškem ravno tako. kakor koroški kmet opravo niegove spalne sobe ali toaleto gospe Wi!«on. In vendar so plagiiatorji Wilsonovih »demokratičnih« idej na mirovni konferenci v Parizu govorili svoičas o »Basstn K n u t H a m s u n. — Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) llite si to N? 2adrda n°č» da spite tu. zapom- »Da, da!« sem odvrnil. , ^u*r’ se b° že "»šla kaka pametna misel Klede prenočišča, ako se Potrudim. Kak koUček bo pa vendarle našel. Za enkrat sem bil »unio vesel, da mi to noč še ni bilo treba ven. se v^kaI»em do De(e’ ^este ure ziutrai- Ko sem tem«, i.’ še ni bi,° c1an- vstal pa sei» vzltc obleče«3?’ mra?a se,n bi! Iec:eI spat Popolnoma Ko se«? LS'i mi ^dai ni bl!o treba več oblačiti. Vrata J2 v,ode in čist0 oatiho odprl ^ da"eb! SO bilaeId!nS??-Žni^I’ k,’ S° imeli nočno Službo, Sfj • kmalu nntnl3 -M Sem iih srečal n« cc-Pliuove svetilke. PnŠ1° P3r Iiudi' kl so l,KaSa» dospel0«1!?■■ ie .oko,i brez smotra in cilja, Del v Kirkegade m nameril pot proti trdnja-1 . ^ — . — **• —~ — ■ -j-. 1111 - vi. Napol premrl in še vedno ves zaspan, lačen, po^dolgi poti ves slab v kolenih in hrbtu, sem sedel na klop in dolgo, dolgo predel pred se. Tri tedne sem se Izključno živil s Kruhi z maslom, (i mi uh ie dajala gospodinja zjutraj in zvečer; zdaj je minilo natanko štiriindvajset ur, odkar sem zavžil zadnji grižljaj, lakota je spet hudo glodala v meni in moral sem se čim najhitreje razgledati po kakem izhodu. S to mislijo sem znova na klopi zaspal. Vzbudil sem sc vsled tega, da je nekaj ljudi govorilo v moji bližini in ko sem se zavedel, sem videl, da je že jasen dan in da so ljudje že vsi pokonci. h** sem in šel. Solnce je vzhajalo nad (ln5 bil° beI° in než1,° 5n v svoii ra' fpdn h c? m Mrom po teh neštetih mrkih m, i Pozabi! vse skrbi in bilo mi ie, ko da ieT3ura.v Prosto že dosti slabše godilo z mano. I otrkal sem se na prsi in si zapel tiho melodijo. Moj glas je zvenel tako bolno, tako zelo slabotno je zvenel in jaz sam sem bil radi l^x?a .^ini®11 Ta krasni dan, to belo, luči pijano nebo jc tako mogočno učinkovalo name, in pričel sem naglas jokati. — »Kaj pa vam je?« je vprašal človek. Nisem mu odgovoril, samo hitel sem proč in skrival obraz pred vsemi ljudmi. Prišel sem doli na obrežje. Velika jadrnica p ; na strani sem bral napis »Copčgoro«. n«! re.se? seni se s tem’ da sem nekaj časa opazoval, kaj se je vršilo na tej tuji ladji. Pre-mog je moral biti že malone izložen. zakaj ja- imu0? ie, :ežaIa devst čevljev nad vodo, vzlic Daiastu. ki ga ie gotovo še vsebovala in ko so V pr®m°Ka štorkljah s svojimi težkimi ointi po krovu, je votlo odmevalo v celi ladji. Solnce, luč, slana, sapa z morja, vse to marljivo in veselo življenje me Je okrepilo, da mi je zjvo zaplula kri po žilah. Zdajci sem se oonnshl, da bi nemara, sedeč tukaj, lahko napravil par prizorov v svoji drami. Potegnil sem torej papir iz žepa. Poskušal sem oblikovati repliko za meniha, repliko, ki bi prekipevala sile in nestrpljivosti; a ni se mi posrečila. Preskoči sem tedaj me-jjfha in hotel izdelati govor sodnikov skrunite-mci svetišča; napisal sem samo pol strani tega govora in sem nato spet nehal. Ni hotelo leči Piavo razpoloženje preko mojih besed. Dirin-uaj krog mene, petje mornarjev, ropot zavor in neprekinjeno rožljanje železnih verig je tako malo spadalo v ozračje mrkega, trhlega srednjega veka, ki bi moralo nalik megli ležati nad mojo dramo. Zložil sem torej s\roie papirje vkup m sel. Ko bi zdaj imel vsaj prenočišče! Preitdar- tal sem in premišljal: a niti en sam majhen koti - .. , — x J ■* m inemisiiai; a mu en sam inajnen kou- z inskim praporom ,e ležala m iziagaia pre-1 ček v celem mestu mi ni prišel na um. kjer bil lahko prebil tudi vsai eno kratko urico. Nič drugega mi ni preostaialo. moral sem se vrniti v svoje staro domoval išče. Krivil sem se spričo te misli in si venomer pravil, da to ne gre. a sem šel vseeno dalje in se vseboli bližal prepovedanemu mestu. Seveda je to. da se bog usmili, da. sramotno je. naravnost sramotno: a nič ni pomagalo. Niti najmanjše ošabnosti nisem poznal, smelo sem lahko izgovoril veliko besedo, da sem eden naimanj ošabnih ljudi, kl so dandanes na svetu! In sem šel. Zdaj pa sem vendar srečno prišel v tir in sem jasno začutil, da bom nekaj ukrenil, ako se vse dobro izteče. Pred vrati sem postal in premislil še enkrat. Da, nai se zgodi, karkoli hoče. moral sein tvegati. Saj se je vendar vse sukalo krog same malenkosti. Prvič je šlo aamo za nekaj ur. drugič pa me bog čuvaj, da bi se še kdaj pozneje zatekel v to hišo. Stopil sem na dvorišče. Še ko sem stopal po tem neravnem kamenju čez dvorišče, se nisem mogel odločiti in sem se pred vrati malone okrenil. Stisnil sem vkup zobe. Ne, zdaj nikakega napačnega ponosa! V najslabšem slučaju sem imel vendar izgovor, da sem se prišel poslovit, da rečem adlio kot se spodobi in da se sporazumemo glede mojega dolga. Odprl sem vrata v predsobo. (Dalje prih.) '(»lUIftOJl l5J§A0j30«) dp kakor da bi bili od Podkrna doma. Pojmi »samoodločbe naroda« in yrednost tega principa obstoji v tem. da narod sam odloča o svoli usodi, ker končno more le sam najbolie spoznati, kam spada. (Konec prih.) Fantazija in resnica o Črni gori. Nemški sodr. Herman VVendel je objavil v št. 53. »Frankfurter Zei-tung« naslednji zanimiv članek o črnogorskih prilikah: Pred kratkim smo doživeli klasičen primer o vstvarjanju Inžnjivih poročil iz Crne gore: Brezpomembna nesreča, eksploziia razstreliva v nekem belgrajskem skladišču, se je pretvorila na ovinku dunajske fantazije in s pomočjo \Volfovega urada v zelo važen političen dogodek, nmo-ritve prestolonaslednika Aleksandra po dinamitnem atentatu. V isti predal spadajo tudi zelo številna poročila o revolucionarnem gibanju v Črni gori proti srbskemu gospodstvu. o bojih med Srbi in Črnogorci in sličnem, katera so se domalega najprej pojavila v antantinih časopisih in so potem od tam prišla tudi v nemško časopisje. V teh poročilih se prikazuje Črnogoro kot žrtev srbske osvoje-valoe politike, ki ie zagospodarila nad malo gorato deželo, ošabno pre-ziraioč njeno samoodločb eno pravo, a se tam obdržava samo z oboroženo silo proti pritiska obupanega svojega rodnega kralja zahtevajočega, svobode lačnega naroda. Položai Črne gore ni v resnici rožnat Mala, uboga, nerodovitna dežela, ki ni mogla že v mirnih časih preživljati na tisoče svojih prebival., ki so bili prisiljeni izseliti se onstran morja, je utrpela po vojni iu okupaciji take škode. kateTih niti bolje urejena država ne more popraviti čez noč. Zaradi tega vlada tudi v Črni gori, kakor vsepovsod po velikem svetovnem potresti, velika nezadovoljnost, ki fe pa popolnoma sodialnega postanka in nima nrav nobenega političnega ali nacijonalnega ozadja, če pripadajo sedaj Črnogorci, ki so čistokrvni Srbi, k jugoslovanski državi. fe bila s tem popravljena samo zgodovinska pogreška na katere obstanku je bila v prvi vrsti zainteresirana balkanska politika Avstro-Ogr-ske. Da bi preprečila preteči prirastek na moči Jugoslovanstva potom združitve Srbile s Črno goro. je nai-prel zabila z zasedbo Sandžaka zagozdo med obe neodvisni srbski državi in drugič pospeševala vladarski dualizem med Belgradom in Cetinjem z vsemi sredstvi. Po preč' kratkim iztaknjenih izvirnih podatkih je bil preišnii gospodar Črne gore trajno vzdrževan od dunalskega talnega fonda prav tako, kakor je bil vzdrževan od Petrograda, Rima. Carigrada, in še od kle drugod. Drugih interesov kot Interese svojega žepa sploh ni poznal ta v svoji grozovitosti in premetenosti docela srednjeveški despot in če je res, da le spravil »svoj« narod v revščini in nezaved- nosti na nič, je obenem tudi nemala resnica to, kar danes že vrabci v Črni gori čivkajo, da je tudi med vojno služil dvema gospodoma in da je leta 1915. gorsko trdnjavo Lovčen izdajalsko predal Avstrijcem. Več kot dvomljiva je tudi njegova mirovna ponudba ob koncu decembra istega leta. Na vsak način ie Nikita danes predmet zaničevanja in sovraštva celega naroda, iu z veliko skupščino v Podgorici, ki je 13. novembra 1918. njega z vso njegovo hišo svečano odstavila in sklenila združitev dežele s Srbijo in potem z jugoslovansko državo, soglašajo breziz-iemno vsi Črnogorci, razven prgišča priliznjencev, ki so bili vajeni gostiti se pri jaslih »Gospodara«. Iz takih priliznjencev obstoji danes še Nikitovo spremstvo v Franciji, Švici in Italiji, ki se ponosno naziva »črnogorska vlada«, bombardira v imenu »pravice po samoodločbi malih narodov« antantin quinquevirat z vlogami, medlem ko potom lista »Federation« in lastnega tiskovnega urada hrani evropsko javnost z laž-njivimi poročili. Vse to početje bi ne bilo kot satirična varijacija po žalo-igri posebno pomembno, če ne bi, italijanski imperljalizem, sledeč vzgledom Habsburžanov, našel v tastu Viktorja Emanuela rabno orodje v dosego svojih načrtov. Ujedinjena Jugoslavija je strah In groza za rimske osvojevalne politike, zato jemljejo vstvaritev nove. kolikor možno z Hrcegovino in severno Albanijo povečane »neodvisne« Črnogore kot postojanke italijanskih zahtSv na Balkanu za cilj. ki je. kakor so zavijajoči rimski listi brez strahu oznanjali, vreden plemenitega truda. Vsled tega ne naJdelo zahteve Niklte v Italiji samo poslušnega odmeva (v narodnem predstavništvu v Bclgradu se je sicer imenovalo kot pospeševatelja Nikitovih načrtov tudi angleškega poslanika na Cetinju), marveč se obenem tudi preskrbuie iz črnogorskega okraja Bar, ki je zaseden od Italijanov. z Orožjem, hrano in drugim potrebščinam razne tolpe, ki kot navadni pocestni roparji ali kot pristaši ekskralla Nikite odnosno oboje skupaj povzročajo v oddaljenih krajih dežele nemire ter se vzporedno s tem poroča o revolucionarnem gibanju v Črnigori proti srbski vladi, kakor hitro se kje spopadejo s četo In milico, ki obstoji iz kmečkih sinov. V tem tiči torej trenutno črnogorsko »vprašanje«, koiega Jedro, kakor vidimo, ni iskati na Cetiniah. temveč v Rimu, kar vnovič živo prikazuje vso neodložljivo potrebo, da se čimprei odpravi vsakršen fanpe-rijalizcm na Balkanu. SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA ' UVELJAVLJENA. LDU. Belgrad. 10. Na sinočnji sej! ministrskega sveta ie bil končno fiprdet volilni zalson s splošno volil* no oravlco. Mestni poslanci odsief odoadeio. samo Belgrad bo volil pet poslancev, Zagreb štiri Llubiiana tri poslance. Na 40.000 duš oride en poslanec. Kar se tiče količnika, bo ve-||at Hontov sistem samo za nove cofe raMne. ANGLEŠKO - FRANCOSKA DE-MARŠA JUGOSLOVANSKI VLADI. LDU. Lvon. 11. (Brezžično.) »Tetnos« poroča o korakih angleškega in francoskega poslanika pri bel-grajski vladi. Ko sta angleški in francoski poslanik v Beleradu naredila pri iueoslovanski vladi demaršo. čije namen ie bil, obvestiti io o vsebini londonske pogodbe, deiunski še nista imela v rokah besedila pogodbe. Vendar pa ie gotovo, da sta med tem časom že prejela omenjeno besedilo ter sta izročila jugoslovanski vladi. Kakor se v ostalem poroča iz Bel-grada, je jugoslovanski ministrski predsednik g. Dvidovič s pismom obvestil angleškega in francoskega poslanika. da ima jugoslovanska mirovna delegacija v Parizu zadostna navodila in dovoli izčrpne insuukeije, da zamore odeovariatl na predloge in prilateliska posredovanja s strani zaveznikov, v kolikor se tičejo rešitve ladranskega vprašanja. ter da se vsled tega zavezniške vlade morejo odslel obrniti neposredno na delegacijo. Zato jugoslovanska vlada svojega odgovora na demaršo angleškega in francoskega poslanika ne bo izro čila v Belgradu. Defravdaciia. LDU. Split. 10. (DDU.) Blatsko občino na Korčuli upravlja sedal ka- go, da sporazumno z avstrijsko vlado sestavi obširen gospodarski program. ki naj bi omogočal Avstriji, da bi mogla v bodoče brez nadaljnje pomoči entente iz lastne moči obavljat! svojo preskrbo in izvrševati dolžnosti. ki so Ji naložene po mirovni pogodbi. Millerand odpotoval v London. LDU. Lvon, 11. (Brezžično.) Predsednik francoske vlade, Mille-rand, odpotuje v sredo iz Pariza v London, kjer bo imel posvetovanja o raznih političnih, finančnih in gospodarskih vprašanjih. Otvoritev angleškega parlamenta. LDU. London, 10. (DunKU.) Pri današnii otvoritveni seji angleškega parlamenta je krali Jurij prečital prestolni govor, v katerem je izvajal, da v svrho zavarovanja dobrot in koristi miru v Evropi ne zadostuje vz-postava miru samega, marveč se mora obnoviti tudi gospodarsko žlv-llenje v Vzhodni Evropi in v Rusiji. Dokler obsežni deli Evrope ne morejo sodelovati pri •proizvajanju najpotrebnejših produktov, se stroški preživljanja ne morejo znižati ter se tudi ne more vzpostaviti splošno blagostanje na svetu. O položaju na Irskem je deial krali. da povzroča resne skrbi in da se bo zaradi tega v kratkem predložil zakonski osnutek, čigar namen bo. udejstviti dosedanje predloge za izboljšanje upravnega sistema v tej deželi. Snežni metežf v severni Amerik!. UDU. Berlin, 9 (DunKU). »Lo-kalanzeiger« javlja iz Kodanja: Po brzojavki iz New Yorka so snežni meteži na vzhodni ameriški obali povzročili velikansko škodo. Več kopališč je popolnoma uničenih. Co-ney Island je popolnoma pod vodo. Več kopališčnih hotelov je bilo poplavljenih. Pri tem je mnogo oseb izgubilo življenje. V New Yorku, kjer divjajo snežni meteži z vso silo. se je moral ustaviti promet. Boje še, da se bo dovoz živil v Ne\v Yorku moral prekiniti za več časa. Ernest Bart vodja lužiških Srbov je bi! kakor znano pred sodiščem v Lipskem obsojen na daljšo ječo za to, ker je kot Član češkoslovaške mirovne delegacije in kot zastonnik Srhov v nJei. zagovarja! interese lužic. Stvar so obrav-nalj m. dr. tudi v češkoslovaški Narodni Skupščini, kjer je protestiral prot! obsodbi Barta zlasti zim. min. Beneš. in pa v slovanskem znanstvenem inštitutu. Tu je govoril znani slavist profesor Sorbonne Ernest Denis, ki je izražal m. dr. prepričanje, da bo Bart oproščen ter da bo Zveza Narodov napram Lu-žiškim Srhom postonala pravično. rabiniierski kapetan Felice, ker je bivši župan Nisen obtožen, da je poneveril 200.000 kron iz državne blagajne. Pomanjkanje živil v ŠlbenHMd okolici. LDU. SpHt 10. (DDU.) V Rogoznici in Primoštenu pri Sibaniku vlada veliko pomanjkanje živil. Italijanska aprovizaciia ne deli hrane, prebivalstvo pa ne sme ničesar dobavljati in je zato obsojeno na stradanje. PLEBISCIT V ŠLEZVIG-HOI> STEINU. LDU. Koel, 11. (DunKU.) Do poln štirih zjutraj je bilo oddanih za Nemčijo 20.924 gtotsov, za Dansko pa 55.279. Izid glasovanja v nekoliko podeželnih občinah še ni znan. Predlogi dr. Reiscba za odooiuoč AvstrllL LUD. Pariz, 10. (DunKU.) Na včerajšnji konferenci poslanikov je državni tajnik dr. Relscta predlagal: 1. Nekvarno takošnjim odredbam glede preskrbe z najpotrebnejšimi živili do oktobra 1920. da ne nastane lakota, se dovoljuje Avstriji dolgoročen kredit za obnovo gospodar stva, ki ga nat nabavijo zavzniške vlade neposredno, ali pa. da posreduje s tem, da pooblastijo banke in bankirje za take transakcije z Avstrijo. 2. Da se zavarujejo obresti in ta kredit poplača, naj se pritegnejo vsi avstrijski dohodki, ki so po čl. 197. mirovne pogodbe na razpolago en-tentl. 3. V nadziranje in poravnavo porabe tega kredita naj se ustanovi 2e sedaj Section autrichionne de la commlssion de reparation in ji dajo vsa pooblastila v zmislu mirovne pogodbe. Ta sekcija ima posebno nalo* Novice. Sodrug Josip fljbeš, eden od prvih predstavnikov češkoslovaške socljalne demokracije, je slavil koncem minolega meseca 70-letnieo svojega rojstva. Sodrugu, ki se že od mladih nog trudi v delavskem gibanju, Izrekal?!o t!’dl mi svoje ča-stitke. — Prebivalstvo Belgjada. Po zadnjem popisu ima Belgrad okoli 150.000 prebivalcev: a leta 1907. je štel 78.000. Torej se ie tekom 13 let belgraisko prebivalstvo gotovo po-dvoiilo. vslcd česar se ni čuditi strašni stanovanjski kriziv^ Bclgradu posebno še. ko ie po volni bila razrušena polovica Belgrada. — Uvoz »Avantiia* v Francijo prepovedan. Iz Pariza se poroča, da le na vprašanje poslanca Leona Blu-na. iz katerih vzrokov ie prepovedan uvoz in razprodaja italijanskega so-ciialističnega lista »Avanti« v Franciji, minister zunaniih del izjavil, da je vodil ta list sistematično kampanjo proti Franciji, nazivajoč jo deželo reakcile.a da pri temni skrival svojih simpatij do premagane Nemčije. Se več, da ne zastopa ta list socialističnega, ampak boiiševiško stališče, ter mu je bil zaradi tega odvzet poštni debit K temu nasilstvu francoskih kapitalističnih in imperialističnih krogov ni treba komentarja. — Milanski »Secclo« prodan. Agencija »Italia Nouva« poroča sen zacijonelno vest, da je kupila milanski »Secolo« italijanska katoliška stranka in da je vsled tega celo uredništvo v znak protesta odstopilo. Nove premogovne žile so odkrili na Slovaškem nedaleko od Riman ske Sobote. Žila je debela 4 metre, toplotna moč premoga pa nad 1600 kalorij. Z delom v rudnikih so že začeli; škoda pa je, da lastnik premogovnika nima sredstev, da bi is-kal daljnih žil. — Češki sladkor. Kakor poroča »Bohemia«, se. le določila sladkorna kvota na Čehoslovaškem na % kg za osebo. Na ta način bi ostalo za izvoz 300.000 stotov sladkorja. — Konkurs banke Julius Kormos & Co. Kakor poročajo listi, je banka Julius Kormos & Co. na Dunaju ustavila plačila. Pasiva znašajo 13 milijonov kron. Tvrdka ie ponudila upnikom 25% vlog. Polom je zakrivila najbrže špekulacija na baisse. — 27krat mat!. Berlinski statistični urad poroča, da je nedavno povila neka žena 27. otroka. Dosedaj sta bila taka slučaja samo dva in sicer prvi leta 1906, drugi leta 1919. — Upeljava letnega časa v Fran-cijl. Na predlog ministra javnih del je sklenil francoski parlament, da se bo v naprej vsako leto uvedel poletni čas od 15. marca do 25. oktobra. Toda v letu 1920. in 1921. se uvede letni čas že s 14. februarjem in bo trajal do 25. oktobra. Ptujske novice. Politično gibanKe Pretekli mesec so sc vršili razni agitacijski In pod-učni shodi v bližnji okolici, tako v Dornavi, kjer se je ustanovila krajevna organ iz. naše stranke. V odbor so bili voljeni sodrugi: Polanec Fr. kot predsednik, Čus Anton, tajnik, Simonič Jakob, blagajnik; odbornika pa sodruga Petek Ignacij in Huga Franc. Ravno tako se je ustanovila naša kraj. pol. org. v Podvin-clh. kler so v odbor izvoljeni sledeči sodrugi: Petek, kot predsednik; Kolar, blagajnik in Čeh, tajnik. Na shodih v teh krajih je poročal sodrug Rože. V organizacije se je vpisalo že precejšnje število sodrugov. Druga okrožna konferenca naše stranke se je vršila dne 25. m. m. Navzočih je bilo 31 delegatov, ki so zastopali organizacije Ptuj, Breg, Podvinci. Dornava. Strnišče. Žetale, strokovne organizacije lesnih In stavbinskih delavcev, železničarjev in usnjarjev, ter izobraževalno društvo »Svoboda. Organizacije iz Rogatca in Slatine se konference niso udeležile vsled ustavljenega železniškega prometa. V predsedstvo konference so bili voljeni ss. Sanda (Žetale) I. predsednik, sodr. Kjuder (Ptuj) zapisnikar, sodr. Šegula, H. predsednik, Tomc II. zapisnikar. Iz tajniškega poročila je razvidno, da Je stranka imela v mimdem letu (od 25. jan. 1919. do 24. jan. 1920.) 11 odbo-rovili sej. da ie obdržavala 22 shodov. na katerih so poročali ss. Rože, Komavli in sodr. Favai Jz Maribora. Ustanovili smo 4 strokovne organizacije. tako da jih imamo sedai šest, ter posebej še skupino kovinarjev. Vse te organizacije prav lepo uspevajo. — Iz blagajniškega poročila is ravnotako razvidno, da smo v enem letu vsestransko napredovali, če pomislimo, da smo začeli z ničlo. Poročila so bila po kratki debati vzeta na znanje in je bil izvrševalnemu odboru podan absolutorij. Nato je poročal o zunanjem političnem položaju sodr. Rože. o taktiki in občinskih volitvah po sodr. Komavli. — K debati so se oglasili sodrugi Rozman. Šegula, Schmidt. Sanda in Tomc. Sledila so nato poročila posameznih krajevnih organizacij, na kar se je glasovalo o predloženih resolucijah, ki so bile enoglasno sprejete. V lzvr-ševalni otlbor okrožne organizacije ptujske, so bili voljeni: V ožji odbor: ss. Rože, Šegula, Kristanič. Kjuder, Tomc. Rozman; v širši odbor pa ss.: Petek. Simonič, Podgoršek. Sanda. Čepin in Teršek. — Prepričani smo, da bo to zborovanje obrodilo same dobre zadove. VstraJnost naših sodrugov je že neštetokrat pokazala, da se vsi do zadnjega zavedamo, da stojimo pred važnimi dogodki ln da bo treba zato napeti vse sile. da naša stranka doseže one uspehe, ki lili pričakuje v Ptuju in bližnji okolici. Za volitve. V Mariboru so pred kratkim zaprli nekega klerikalca, ker je baje hotel podkupiti magi-stratnega uradnika radi volilnega imenika. Tudi pri nas ni vse v redu. Neki liberalni advokat je prinesel kar celo listo volilcev, da se jih vpiše v volilni imenik. Na prvi pogled je bilo o teh volilcev razvidno, da se jih bo moralo takoj črtati, ko se volilni imenik razgrne, ker ne bo težko dokazati neupravičenosti volilca. — Za volitve se meščanske stranke pridno pripravljajo. Že danes lahko konšta-tiramo poroko JDS s SLS! Klerikalci so poleg tega imeli v ptujskem Narodnem Domu shod. kjer Je neki govornik duhovito oremrcvari! prežve-kane besede »Večerne posode« in Je med drugim povedal tudi to-le sen-začno vest: »Devica Marii?. Je dala v Jugoslaviii tudi ženskam volilno pravico!« Ubogi revčki! ... Te dni je imela tudi N. S. S. svoje zborovanje, na katerem sl le ustanovila krajevno organizacijo. Izvolili so V. odbor 20 članov, in sami imenovali odbornike in celo take, ki jih niti na zborovanju ni bilo in ki niti niso pri-, Staši te stranke. Delijcr med občin« stvo neko brošuro »Načela in smer N. S. S.« ter moledujejo za tiskovni sklad. V svojem apelu pravijo med drugim: »Obrazložite naš program in povejte, da je močna in jaka Nar, soc. stranka edina zmožna ustaviti pogubo boljševizma in komunizma!« Vidite sedai naslednike Clemence-i auja!?... Sicer pa ugotavljamo, da je ta NNS — skupina takozvana »Uradniška stranka v Ptuju« ali drugače rečeno »Komandiertenpartei«, ker morajo uradniki tako misliti, kakor višji krogi kihajo. — Zlorabljati svojo oblast napram nižjim uradnikom in jih enostavno vpisati v svojo stranko brez njihove vednosti; to pač ne diši socijalistično, temveč čl' sto pristno liberalno ... Parvus. Dnevne vesti. Pomagajte umirajočim! Ves svet pretresa strašna vest o umiranju lačnih v Avstriji. Mariborski delavci so darovali ves zaslužek Surnega dela stradajočim avstr, otrokom. Obračamo se tem potom na vso humanitarno slovensko javnost, da tudi ona podpre to plemenito akcijo, ki se zaključi 12. t. m ! Darova Je pošiljati v denarju ali živilih na naslov: Zveza delavskih zadrug, Maribor, Ljudski dom. — Mislimo, da ne bo nikogar, ki bi ne sočustvoval z nedolžnimi žrtvami strahovite vojske. Spomnimo se samo ljubljanskega potresa! Takrat so vse narodnosti brez razlike nabirale za nesrečno ljubljansko prebivalstvo. In kaj je bi! ta potres napram dogodkom, ki se odigravajo v Avstriji! Od 28. decembra 1919 do 3. lan. 1929, torej v šestih dneh. je samo na Dunaju umrlo 740 oseb, In sicer največ otrok vsled lakote. — Rodbine, ki bi sprejele kakega otroka za par mesecev v oskrbo, se nuino naprošajo, da sporoče svoj naslov na gori navedeno Zvezo delavskih zadrug v Mariboru. — Pomagajte lačnim otrokom! —- Izkaz darov objavimo ob prvi priliki. Mariborski akcijski odbor. Nove metode »Zvezariev«? Postajni delavec na državnem kolodvoru B. v Spod. Šiški razširja govorico, da je obratno ravnateljstvo odpustilo iz službe tri snažilke voz. in sicer zato. ker so bile menda organizirane v »Savezu transportnih radnika za Jugoslavijo«, in ne v »Zvezi iuirosl. železničarjev«. Pravi tudi. da se ie radi tega od strani »Zveze« odpustilo že veliko število delavcev in da kodo šs odpuščeni. Vprašamo obratni urad državne železnice, koliko je na tem resnice in kaj o tem pravzaprav misli. Kai takega se ne bo trpelo doJ nobenim pogoiem! Če bi pa vse to ne bila resnica, svetujemo gospodom zve, zarjem, da malo boljše poduče svoje nezavedneže, da ne bodo obratnemu uradu delali samih sitnosti. V na» sprotnem slučaju bomo prisiljeni zahtevati ria pristojnem mestu zadovoljivih korakov. Na taka in enaka govoričenja nezavednežev v prihodnje ne bomo več odgovarjali. Stali pa bomo tem zvestejše na straži kot zavedni proletarci v svoji socialistični organizaciji. Oddaia trafik invalidom. Za primer, kako se pri nas oddajalo trafike Invalidom, priobčujemo sledeči slučaj: Invalid, ki je oženjen in ima 60 K mesečne pokojnine, je prosil pred šestimi meseci za_ podelitev razpisane trafike. Od finančne oblasti ie dobil zagotovilo, da gotovo dobi trafiko. Toda ko le z novim letom prejšnji lastnik trafike, ki Je bfl zelo premožen gostilničar, odstopil, ni finančna oblast podelila trafike temu invalidu.temveč Jo ienato vnovič razpisala in podelila premožnim osebam. Ko ie invalid zopet prosi! za podelitev kake druge trafike, da bi mogel preživljati sebe in svojo ženo se mu ie zooet obljubilo ugodno rešitev prošnje. Radovedni smo, zakai se temu revnemu invalidu ne podeli trafika na dolenjskem kolodvoru, ki je ta da!] časa radi nerednosti. ki so se tu dogajale, zaprta? Obenem mora omenieni invalid skrbeti še za svore starše, ki z malo hišico in nekaj zemlje ne morejo preskrbovati osetn nedoraslih otrok. Sociiahto skrbstvo w invalidu podporo že dovolilo; tudi mestni magistrat ie že odkazal prostor za zidavo barake, le tmaneua oblast se ne zmeni. Dajte torej upravičencu, kar mu gre in ne prezlrajtf ubogih invalidov l Stran 8. Nova velika amerikanska akcHa za slovenske reveže. Iz New Vorka je došel v Ljubljano g. Leopold Štrukel, iraportni in cks-portni trgovec ter posestnik menjalnice, rodom iz Št. Ruperta, ter naznanil. da se pripravlja v Zjedinje-nih državah večja ubožna akcija za slovenske ubožce v stari domovini Akcija ie tem pomembnejša in obeta tem boljši uspeh, ker niso vdeleženi le slovensko-amerikanski, nego tudi rodni angleško - amerikanski krogi zlasti amerikanske žene. Za sedaj vodi stvar »Pomožni sklad slovenskih zena in deklet Oreater New kto i.a;nica Panv Mohorčič. vV?*l \ RM ?ewood' Bro°klvn - Nevv rork). Nabranih je doslej 34.000 dolarjev, to je vsal 3 milijone 400:000 Kion. Skrbelo se bo pa, da pride k nam v prvi vrsti blago (obleka, perilo, obuvalo). Gospod Štrukel ima nalogo, da organizira stvar s pomočjo tukajšnjih oblastev na tej strani oceana, ker v Ameriki čakajo le, ?a, 0 slvar tudi pri nas organizirana tako, da bo dajala vso garancijo gladkega poteka in nepristranske razdelitve. Potem šele se bo akciia rf-u ,. Gospod Štrukel je stopil v stik z ljubljanskim magistratom in Potom tega z deželno vlado, katere naloga bo, da vstvari potrebno kontrolno organizacijo po celi Sloveniji. Apostol propagande na Koroškem, ^•lbIiens!^ deželno sodišče je ^sodila na deset mesecev blVs£ga .odvetniškega solicita-tona dr. Brejčevega nrotcžiranca za propagando na Koroškem, voditelja cenilne komisije s Koroško — Ljubljančana Josipa Polanjkota zaradi hudodelstva goljufije. Jos. Polanjko je postal po odhodu dr. Hočevarja v Beograd vodja takozvrmc cenilne komisije za Koroško. Dne 22. okt. lanskega leta ie imel cenitev v vasi Bileova s cenilcem A. Stanglom. Na svoi dom pa ga je povabil gostilničar Jos. Šasclj. kateremu ie potem Izvabil 8000 K za »deželno vlado«. Saselj je pozneje začel dvomiti o vrnitvi, bil ie v strahu za denar, ovadil Ka ie in Polanjko ie bil aretiran, ^olaniko ie imel v Borovljah, sedež .,Ra.uvada. dr. Brejc, bivši pred-.i~eže,ne vlade, ga ie imel za šppm 01 ,Ye5ac- Polanjko pred sodi-in ^ 0ci'°čno zanika vsako krivdo H c- t°-i -ia trd‘tvi priče Šasija, da N1 “d izposodil denar za »deželno a Pravi, da si ie od njega izposodil za r.akup raznega blaga ~ nevesti Kristini 2„ ki ie bila takrat na pošti v Borovljah, s katero ie imel »sveti namen« stopiti v zakon. čeprav ie sodnijsko točen od Svoje žene. Razprava ie trajala dve uri. Na dan so prišle razne deiikatne zanimivosti, kako se na Koroškem dela propaganda in kakšnim elementom je poverjena, kajti PolanJ-ko ie drugače v resnici nezanesljiv Človek. Svoječasno ie bil solicitator brl ljubljanskem odvetniku dr. Poč-ku. s katerim ie imel tudi ostro po-lenvko po ljublianskih dnevnikih. — »Ce nam bodo taki apostoli. kot Po-lanjko reševali Koroško, žalostna nami« je zaključil sodbo predsednik senata. . Zahvala. Idrijski sodrugi izreka-Jo tem potom iskreno zahvalo vsem „ g-5avnc avtodelavnfce priliki smrti mZrtVOVvn5 nast°P ob “ s”d7? oSfaSfjf; mu hvaležen spomin. — Idrijčani Tihotapci živine. Na glavnem kolodvoru so v torek zvečer zaplenili 13 glav živine (6 volov. G krav in » konja), katero so nameravali gori-ski tihotapci — II po številu — vtihotapiti v Gorico. Opremljeni so bili * P.ra^llnimi: toda na goljufiv način pridobhemmi izvoznicami. Sirb‘ kl£- Z£k- VG,|a tud« W n.Ra.n Toukup, župnik na • * Otlici jg fig Miklavžev večer lfw fa,2S.a v BSalalevl dvema finan^a-neDtei1 raz«°vor z sta bila ki ril o fmancariih. Uabllanslra dažetao sodišče mu ie prisodilo 14 dni strogega zapora. Nekolkovaiti tisočaki, Mednarod-hl vlomilec Forsini Adolfo iz Pordenone pri Vidmu le prinesel v Ljubljano okoH 100 bankovcev po 1000 K. JV so bili še nekolkovani. Potom go-rovih Posredovalcev je skušal Forsl-*****' kolkovati, kar pa se En"1 r-rure^il0- PoI'ciia mu le zaplenila v ec bankovcev. te Drav£la- Aprila 1.191». dV* ukradena v trgovini P. Mag-S, '5e?P,a-.vre(ina 60 K. Osumljena Je Štva *X‘**1ai'moničnega dru- ČiueV^m«,a**? se ie na vse na-Ql ti udila, da bi zadevo zatalila .Vozila se le celo y Or,d«. k“|e pregovorila neko prijateljico, 'da je po krivem pričala, za kar je bila slednla po vrhu še obsojena. V. G. je po večkratnih razpravah prvi sodnik oprostil. Ljubljansko deželno kot vz-klicno sodišče pa ji je prisodilo 1 teden dni strogega zapora. Tatvine v škofovih zavodih. Zaradi soudeležbe velike tatvine več tisoč lir v škofovih zavodih v Šent Vidu nad Ljubljano je bil aretiran Tržačan Vincenc Malalan, rojen na Opčinah. Pride pred porotno sodišče. Zaradi salate — 12 ur. Angela L., 16-Ietna deklica z Gline, je poleti ukiadla z vrta vrtnarja Herzmanske-ga 36 glav salate, ker je bila gladita. Prvi sodnik jo je oprostil. Kazenski senat ljubljanskega deželnega kot vzklicnega sodišča pa !i je prisodil — 12 tir, ker salata ni neobhodno potrebno živilo in 36 glav salate tudi ni potrebno, da človek uteši svoj glad. Posestnik harmonike — yelik bahač. Neki mesar Je s harmoniko godel čez policijsko uro v gostilni nekje na Glincah. Ko ga ie stražnik opomnil na policijsko uro, mu Je bahato odvrnil: »Kaj? Imam dvakrat po 50 tisoč kron in sem znan z vsemi gospodi na policiji.« Policija pa mu bode ohladila to bahaštvo. Če ie človek — športovuik! Neki ljubljanski gospod — elegant zelo ljubi konje. Ko je pred nekaj dnevi jahal po Dunajski cesti, je neki hlapec zelo pokal z bičem, tako da se ie lezdečev konj splašil. — Hlapec prejme primemo kazen na policiH, ker je visokega g( spoda motil v izvrševanju njegovega mirnega športa. Kultura. »Ljubljanskega Zvona« novem- berska in decemberska številka te izšla s sledečo vsebino: Miran Jarc: »Nočna vizija«, dr. J. Tavčar konča svojo »Visoško kroniko«, dr. Fr. Derganc: »Rene Descartes« (ob tristoletnici filozofije dvoma), Joka Žigon: »Zločinec«, Ivan Zorec: »V sobi št. 12.«. A. Funtek: »Pred zrcalom«, Avgust Žigon: »Prispevek k petdesetletnici« (konec). Franjo Roš: »To polno čašo«. Milan Fabjančič: »Kos življenja«, Igo Gruden: »Pri meni si«, Stano Kosovel: »Kadar vstanemo ...«, Zorman Ivan: »XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu«. Joka Žigon: Iz cikla: »Inter arma«, Franc Milčinski: »Nareba. št. 5742«, Alojzij Gradnik: »Za srebrnike«, M. Kmetova: »Intermezzo«, Anton Bagateli: »Na bregovih ledenega oceana«. V listku so ocene izišlih knjig, slovenskih in hrvaških. Nove knjige. »Ljubljanski Zvon« izhaja mesečno in znaša celoletna naročnina 70 K. Naroča se v Tiskovni zadrugi, Sodna ulica št. 6. Poljudni list »Zdravie«. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro začne v kratkem izdajati ta poljudni list, ki ga urejuje ministrstvo narodnega zdravja v zvezi z Društvom za čuvanje narodnega zdravia v Bel-gradu. Slovenska izdaia se bo za enkrat tiskala v 5000 izvodih. List Izhaja kot mesečnik na 32 straneh in stane na leto 24 kron. Mladina vseh šol, voiaki in člani Društva za čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji, kojega ustanovni občni zbor se v kratkem vrši, dobivali bodo list za polovično ceno. List ie nekak polofi-cilelni organ ministrstva narodnega zdravia in bo občinstvo seznanjal s pravci zdravstvene politike v naši državi. Razven tega pa bo prinašal poljudne članke iz vseh strok zdravstva. List nai bi se čim najbolj razširil v slovenski iavnosti. Naroča se ga pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Prva številka, ki v kratkem izide, bo tudi v slovenskih kniigarnali na ogled. Glasnika ministrstva narodnega zdravia 5. štev. prinaša razpravo prof. dr. Jovanoviča-Batut: Glavni pravci zdravstvene politike — dr. L. Markovič: Potreba rasnohigijenske reforme braka — dr. D. Ger. Popovič: Prilog za suzbiianje tuberkuloze — dr. M. P. Gevromovič: Ouna-predleniu domačih bania i klimastih mesta. Nadalje prinaša razne statistike iz Jugoslavije jn ostalega sveta, naredbe itd. Iz stranke. LJUBLJANSKIM SODRUOOM! Danes ob po! 20. uri diskusijski večer. SHODI. V Tržiču se bo vršil 15. t. m. ob 10. uri dopoldne javen ljudski shod v društveni dvorani konsumnega društva z dnevnim redom: Občinske volitve in socijalna demokracija. , \ Kovorju pri Tržiču se vrši shod Istega dne ob 3. uri popoldne y. gostilni pri Rihardu z istim dnev- nim redom. Poročevalec Ko na obeS shodih iz Ljubljane. Sodrugi. delavci, delavke in kmetje, udeležite se shoda polnoštevilno! PROTESTNI SHOD V TRBOV-LJAH. Krajevna politična oraznlzaclja JSDS v Trbovljah vabi vse delav sivo na veliko protestno zborovanje Drotl nam e varanemu krivičnemu volilnemu redu za občino in državo, kateri se bo vršil v nedeljo, dno 15. februarja točno ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu«. Vsi na shod, naj nihče ne ostane doma! Odbor. Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo krajevna skupina Zidani most priredi 15. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer železničarski plesni venček spojen z maškerado v hotelu Moser v Zidanem mostu. Cisti dobiček ie namenjen železničarskemu domu v Ljubljani. Na obilno udeležbo vabi odbor. Železničarsko »Glasbeno društvo« Zidani most priredi 14, februarja t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni g. L. Kos v Mailandu plesno veselico z hum. deklamatorjem. Cisti dobiček je namenjen invalidnemfi fondu v Celju. Na obilno udeležbo vabi odbor. Podružnica izobraževalnega društva »Svoboda«, politična krajevna organizacija in podružnica kemičnih delavcev Novi Udmat-Moste prosi vse sodrnge in sodružice. da po svoji moči daruieio knjige sociialistične tn literarne vsebine za knjižnico podružnice »Svoboda« Novi Udmat-Moste. Da si moremo ustanoviti tudi v svojih društvenih prostorih lastno čialnico, se posebej obračamo še do naših sodrugov železničarjev, da nam daruie vsak nekoliko premoga, da se moremo skupno v društvenih lokalih duševno razvedriti pri zakurjeni peči. Trbovlje. Dramatični odsek »Svobode« priredi na pustni torek, dne 17. febr. t. 1. ob 7.. url zvečer v dvorani oospe Ane Forte na Vodi eno-deiansko burko »Buček v strahu« In dvodefanko s netlem »Tri tičke«. Po igri prosta zabava, šaljiva pošta, komična ženitev, žganjarna in slaščičarna ter maškarada. — Vstopnina: I. prostor 6 I(, II. prostor 5 K. III. prostor 4 K. stoiišče 3 K, samo za veselico 2 K. Predprodaja vstopnic od četrtka, dne 12. t. m. naprel v trgovini delavskega doma pri sodru-žici Pepci Pavelšek. — K obilni udeležbi vabi uliudno odbor. Društvo stavbinsklb delavcev v Ljubljani bo priredilo na Dustno nedeljo. dne 15. t. m. v zgornjih prostorih »Narodnega doma« plesno veselico v zvezi s proslavo obletnice svojega obstanka. Vabijo se vsi delavci in uslužbenci stavbinske stroke. kakor tudi delavstvo vseh drugih strok, da se mnogoštevilno udeleže te prireditve. Združenle stavbinskih delavcev ie še mlado, zato potrebno vsestranske podpore. Stavbinska stroka ie v današnjih časih ena nal-važneiših. zato ie potrebno, da se niena organizacija razvije, pospeši gradba potrebnih poslopij, posebno da se postavi svoj lastni dom. katerega delavstvo tako nujno potrebuje. Prireditve. Vabilo na zabavni večer, katerega priredi nogometni športni kltib »Svoboda« v nedeljo. dne 15. februarja 1.1. v hoteli »Tivoli« (Švicarija). Soored: tarnburaškj zbor. Bur- ka v enem deianiu: »Mutasti muzikant«. Deklamacije. Šaljiva pošta. Šaljiva ženitev. Srečolov. Po sporedu prosta zabava in nles: Vstopnina 5 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Društvo slovenskih profesorfev vabi gg. tovariše na sestanek, ki se bo vršit v pondehek. dne 16. t. m. ob 9. uri v posvetovalnici I. državne gimnazije v Ljubljani. Poročal bo višji šolski nadzornik g. dr. Poljanec o osnutku novega disciplinarnega reda za srednje šole._____ Bo moral položaj pojasniti Kakor javlja »Politika«, bo kabinet ali podal ostavko, ali razpustil parlament in razpisal nove volitve. Prestolonaslednik regent Aleksander ima sedaj odločiti, kdo bo izvršil nove volitve. Na drugem uradnem sestanku delegatov, ki se je vršil ob enajstih dopoldne, so izjavili predstavniki strank, zastopanih v sedanji vladi, da pristajajo na to. da se v sedanjem parlamentu razven o volilnem zakonu glasuje tudi o proračunskih dvanajstinah, a so zahteval! od skupin, ki bodo stopile v sporazum, da bo debata o/nejena. Tudi so zahtevali, da se pred volitvami ugotove glavna vprašanja glede ustave, ako bi ustava ne bila gotova v roku, v katerem bi se imel sprejeti volilni zakon ali začeti volitve. Na te izjave je opozicionalni blok odgovoril, da takih pogojev ne sprejme, in izjavil, da bo parlamentarna zajednica delala na to, da se zakon o volitvah in vprašanje ustave čimprej rešita, ter pričakuje to tudi od vladnih strank. Tako bi se volitve za konstituanto mogle takoj razpisati. Opozicija bo stremela za tem, da se volilni zakon čimprej izdela. a narodno predstavništvo da se samo odloži, dokler se ne razpišejo volitve za konstituanto; narodno predstavništvo naj se smatra za razpuščeno, ko se sestane kon-stituanta. — Nato je bil napisan in podpisan zapisnik te seje. URADNIŠKA VLADA NA VIDIKU. LDU. Belgrad, 11. Ako bo poslednji poizkus prestolonaslednika regenta Aleksandra, privesti obe skupini do sporazuma, brezuspešen, ie možno dvoje: ali demislonira vlada, ali pa se razpusti sedanji parlament In se razpišejo nove volitve. Med opoziciionalnimi poslanci se go-vori. da bi sedanji kabinet demisijo-niral in da bi se sestavil nevtralen kabinet, ako bi ostal ta poslednji poizkus negativen. Toda v sedanjem položaju je tudi ta kombinacija malo verjetna. NAS ZUNANJI POLOŽAJ. LDU. Belgrad, 10. »Pravda« javlja: Po koraku zavezniških poslanikov pri naši vladi ie ostal zunanji položaj neizpremenien. Kakor razvi-dimo iz instrukcii. ki so bile dane delegaciji v Parizu, se ne more spreleti niti ena, niti druga rešitev od 20. ianuaria. Tudi ako bi zavezniki ne bili stavili roka. bi se bila vlada te dni bavila z zunanlhn noložajem. Dalnle razprave bo vodila naša delegacija. POLOŽAJ V ČRNI GORI. LDU. Podgorica. II. Vse kaže. da se položaj v črni gori vidoma boljša. Odpadniki in roparji so večinoma v rokah oblastev. Vendar pa bi se razmere še mnogo boli izboljšale, ako ne bi bilo nobenih Italijanov v Baru. odkoder pošiljalo agente v C mo goro, da povzročajo tam nemire. NABORI NA REKI. LDU. Reka. 11. Reški magistrat ie odredil, da morajo priti k naboru dne 12. februarja vsi leta 1900. in 1901. rojeni, dne 13. februarla vsi leta 1898. in 1899. roieni, dne 14. februarja vsi leta 1897. rojeni In pro-stovolld drugih letnikov. Ti nabori celo Italijanom niso posebno po godu. Opazilo se je, da je mnogo dijakov teh letnikov odpotovalo v Ita-Hio študirat. Poleg tega le velik del takih mladih ljudi pobegnil preko istrske meje. PLEBISCIT V SLEZWIG HOL-STEINU. 1 LDU. Berlin. 11. (DunKU.) Kakor lavliajo listi, le izid volitev v prvem pasu že toliko znan, da manj. kajo le še delna poročila, ki pa nfka-kor ne morejo izpreminlatl volitev. Kakor Je bilo Jasno, so Danci dobili večina Uradnega poročila o izidu volitev pričakulelo šele v poznih popoldanskih urah. Iz Kodanja poroča- lo, da na Dance odpade 72.723, na Nemce pa 24393 glasov. Pogajanja v Belgradn. neuspeh pogajanj. LDU. Belgrad, 10. Včeraj popoldne so bili prekinjeni razgovori za sestavo koncentracijske vlade, ker so postali brezpredmetni. Razprte skupine se niso mogle zediniti niti v prvi točki vprašanja o celokupnem delu sedanjega narodnega predstavništva. Sedaj, ko so se tl razgovori razbili, ni dvoma, d« m Iz Slovenije. Novo mesto. Te dni je imela Čebelarska podružnica svoj redni občni zbor, ki je bil v svojem poteku tako zanimiv, da ga je treba zabeležiti. Po tem, ko je bil predsednik 'podal podučno poročilo o delovanju podružnice med vojno, se ie stavila zahteva, da se pred-lože tudi računi o nabavi in delitvi sladkorja v času. ko je sicer podru-ulčno delovanje spalo. To zahtevo te predsednik ogorčeno odklonil, češ. da je sladkor nabavil iz svojih sredstev, da pri tem ni imel ne izgube ta ne dobička, da so zato računi brezpomembni in da jih sploh nima; za* htevali nal bi se ob času delitve. Ko so ga opozorili, da ima do take zahteve pač pravico občni zbor. ne pa posamezni član, je po daljšem prere-, kanju izjavil, da le tiste račune pred* ložil pristojni oblasti, menda Osred« njemu čebelarskemu društvu. — Ne veirm torej, katera njegovih izjav te resnična. — Opozorili so ga člani tu« di na govorico, da je leseni 1. 1918, oddaial sladkor za čebele do 3 K ki* logram. spomladi L 1919. pa (po nje« govi lastni izjavi ostanek tsteg« sladkorja) po 7 K kilogram. Razbur« jen je zahteval ime tistega, ki le to govorico trosil; ko ga je izvedel —* mož je po svojem poklicu krolač-be* gunec — in so ga člani pozvali da naj toži, }e to odklonil z oholo opazko. da si »od enega begunca in kro* iača« sploh ne da ničesar očitati: besede. ki v dobi demokratizma In begunske bede. izgovorjene od izobraženega človeka na lavnem zboru, pomenilo socilalno. morda politično veroizpoved, ki si Jo velja zapomnitL — Ko so či&nl protestirali, da samo« oblastno krši določila pravil in mu citirali paragrafe, iih ie odpravil, da so to le »besede«. Kljub temu le bil go* spod z večino enega glasa znova Izvoljen za predsednika: to kaže na eni strani kako malo se zavedalo naši ljudje — v tem slučaju povečini priprosti kmetski čebelarji — svoja pravice in dolžnosti, da morajo strogo nadzirati Javno delovanje svojih funkcijonariev. — na drugi strani pa. kako malo občutljivi so nekateri id jim zadostuie zaupnica, priznana t enim glasom, da brez ozira na osebno čast vstrajajo na svolemmestu. Črešnjevec pri Slovensld Bistrici. Na postali Slov. Bistrica le nastopil službo znani sin nekega »samo-stojneža«, zefo bogatega kmeta, ki Ja uslužben poleg vsega še v mariborski žel. delavnici. Vsi železničarji smo mnenja, da bi nal ravnateljstvo južne železnice upoštevalo predvsem kompetente iz revnih slojev, katerih ie tu v Črešnjevcu zelo veliko. Sicer pa le omenjeni K. že od nekdaj znani neprijatell železničar lev. Zaradi tega sta morala nekoč dva železniška uslužbenca utrpeti celo precejšnjo škodo. Peljala sta namred čez travnik tega posestnika voz. ko ie bila zemlja zmrzniena in nf bilo tore! nobene škode, ali kljub temu sta morala plačati visoko denarno odškodnino. eden 195 K. drugi pa 210 K. Železničarji se takih ljudi v službo prav nič ne želimo, na kar naj bi se oziralo tudi ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. Štorje. Tukajšnja politična organizacija naše stranke Je obdržavaia v prostorih gosp. Arzenšek-a dne 8. L m. pod predsedstvom sodr. Jurija Zoher ljudski shod. ki je bi! prav dobro obiskan. Na shodu so govorili govorniki sodrugi: Brezovšek. Hrastnik, Holzinger. vsi iz Celja, ter sodr. Uranič iz Št. Jurja. V pol. org. se je izvolil novi odbor: Jurij Zoher. predsednik: Ulrich Josip in Sedar Tomaž, preglednika: Ribič Ivan. predsednikov namestnik: Boteš Josip, blagajničar; Požgajner Ivan. namestnik blagajničarja: Petek Jakob in Goiec Franc, odbornika: Zen Josip, tajnik; Juril Arh. namestnik. Sprejeta le bila tudi sledeča resolucija, katero se Ja od stopilo načelstvu stmake. Guštanl Tukalšnll župnik g. Razboršek. kj službuie tu začasno kot begunec, le vajen gospodarstva. Ker pa guštanj-ska župnija tega nima. se le gospod Razboršek odločil zagospodariti delavstvo. Obdržaval le že nekai shodov. sicer pa marljivo dopisuje »Večernemu Listu«, kfer le celo izpovedal. da bo tekom enega meseca gotov z vzgiedno klerikalno delavsko orga-nizaciio. Niegovo delo so mu olajševali nekateri slovenski delavci, ki so zelo naklonjeni Nemcem in uganjalo pravcato vsenemško politiko, s čl-mur ie delavstvo ločeno v dva tabora. Meščanski listi pa pišelo. da se ml vežemo z Nemci, da smo veleizdajalci itd. In medtem, ko nam to očitalo. se v resnici oni veželo t najhuf-šimi nemčurji! Taka ie meščanska politična šolal_________. ________ LISTNICA UREDNIŠTVA. L. F.: Št Ropretu. O Vašem o. dopisu nam ni ničesar znanega. Qle-de valutne reforme smo že v listu pisali, da le naša stranka za zamet* lavo al pari! Toliko na znanje. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. tTlsk »Učit tiskarne« v Ljubljani. 6fi5!KSa tajilpi sestavijenja bilance, sprejme takoj SploSna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska cesta It. 2. S pismeno ponudbe je predložiti tudi izpričevala. 208 UlMsi ?n efrni za izdelovanje sodavice, luipl eC iliUJ Naslov v upr. .Naprej*. Brc/. posebnega obvesllla. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl dne 11. tm. cb pol 7 uri zjutrai naš devetletni sinček Spodnja šiška it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in zmerne cene le st tel IM. L5J.dE! isa z 2natnim posojilom za nakup malega posestva. Nalov v upravi Na-preja pod „ Pomoč". 199 d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. :=— ■ — Izvršuje: —_i_rrz= knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: uajpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. KoKsumim društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. _________________________ 92 Pogreb se bo vršil v petek dne 13. tm, ob pol 11. uri dopoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. februarja 1920. Rodbina vseuč. prof. Nahtigala. Bratski pisii .■ffis ima prednost. Plača 1500 do 2000 K mesečno. Prijave: J. PFLAUM, Zemun. Hiš«« zglasitev od 1—2. 195 Ljubljana, Dunajska cesta 15 Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. 45 Pisalni strop,Adler*. Kolesa iz prvih tovaren. Dfirkopp, Styria, Waf!enrad, Dimnikarska «M koj proda. Naslov pove uprava ..Naprej* pod .Korotan*. .tefiektiramo le na prvovrstne moči. Prijave pri tvrdki Barels in Votava, Karlovec. Poslano. Štajerskim voj. inv. v vednost! Ker sem od invalidne organizacije popolnoma izstopil, ne sprejemam nobenih prošenj v invalidnih zadevah. Alojzij Leskošek, 217 strokovni tajnik, Celja špedicijsko in Itomisijskopodjetje Seienburgova ulica št. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. ef ebstes Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Šelenburg. ul. 12. Zmerne cene! UtJEUAM«, SELENBUeeom Ml. 1. i m Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko jf banko v Zagrebu. in tetmtika pisarna inienir cir. Mirosl. Kasal, oblastveno poverjen stavbeni inicnir Ljubljana, HilSerjeva ulica it. 7. Špec. stavbeno podjetje za betonske, železobetonske In vodne zgradbe. Izraba vodnih sil. Prevzema v Izvršitev v*e stavbe stavbeno inženirske stroke in izvršitev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Nasveti itd. kredita i:i predujme na blago, efekte itd. akreditive na vsa tu in inozemska mest?. kateri naj bi bil glasbeno izobražen in nekoliko poučen v knjigovodstvu. 161 Siti!« lovili in lin i l v Liubfiianl. A. Fuchs. Ljubljana, Selenburgova ulica .t. S. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Pri-poročam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se suje jo v lastni delavnici točno in solidno. Uradni s se iši