r~vyie7?!iw vL
TRGOVSKI
ki
%
'o.
ST
Časopis za trgovino, Industrijo ln obrt.
Uredništvo in uprnvništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
%
Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leta 90 . j četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VII.
Telefon St 552.
LJUBLJANA, dne 20. novembra 1924.
Telefon St. 552.
ŠTEV. 138.
9r. Pran Windiseher:
V resnih časih za smotreno ureditev obrtnega pospefe-
vanja v Sloveniji.
Za naše obrtništvo v Sloveniji je nujno potrebno, da pričnemo razumno im smotreno gojiti obrtno pospeševanje v potrebnem obsegu in z zadostnimi sredstvi. V resnih in težkih časih, v katerih živimo in katerim gremo nasproti, je treba našemu obrtništvu posvečati posebno skrbnost in pozornost. Naš obrtniški stan je po svoji številnosti in svoji gospodarski važnosti največjega pomena v naši državi. Iz gospodarsko-političnih in na-eijonalno-političnih razlogov moramo napeti vse sile, da obrtniku omogočimo napredek, tehnično izpopolnitev in duševno povzdigo. Naš obrtnik ne sme ostati prepuščen samemu sebi. Treba je po premišljenem načrtu skrbeti za njegovo izobrazbo v vsakem pogledu. Truditi se moramo, da dobi doma na prikladen način priliko za strokovno izpopolnjevanje in dovrševanje. Poskrbeti mu moramo za napravo, katero bo razpolagala z možmi, poklicanimi in sposobnimi, da so njegovi vodniki in izkušeni svetovalci. Stremečemu obrtniku v naši Sloveniji moramo dati možnost, da se dviga gospodarsko in strokovno. Posebno nam morajo biti nri srcu podjetja, katera imajo svoje korenike doma in se postopoma razvijejo iz skromnega začetka v čvrste obrate. Za taka domača podjetja in njih prizadevanja bo tudi v našem državnem središču pri ministrstvih neglede na strankarsko pripadnost najložje dose či razumevanje in podporo, zlasti tudi v carinski politiki. Misliti moramo tudi na to, da je naše obrtništvo poklicano, vršiti svojo veliko nalogo za tiste dele naše države, ki so glede svoje obrtnosti še potrebne povzdige in razvoja.
Obrtno pospeševanje je pričelo v zadnji dekadi prejšnjega stoletja tedaj, ko je prevladalo prepričanje, da dober obrtnik navzlic veleobratom ni zapisan smrti, da se ga le podpira v njegovem gospodarskem stremljenju ter mu omogoča potrebno strokovno in kupčijsko izobrazbo. Obrtno pospeševanje spada med tiste akcije, katere uspevajo najbolj, ako jih prilagodimo posebnim krajevnim potrebam in jih vodijo tisti čiuitelji, kateri so v živem stiku'z obrtnimi in kupčijskimi krogi. V Ljubljani je izvršila Trgovska in obrtniška zbornica za obseg dežele Kranjske leta 1906 potrebne priprave za ustanovitev obrtno pospeševalnega zavoda, potem ko je bila prva beseda na tem polju v n&ših krajih sprožena v deželnem zboru kranjskem. Razmere, predvsem politične, so pa nanesle tako, da je pozneje deželna uprava kranjska izvedla načrt ter je leta 1910 začelo poslovanje Zavoda za pospeševanje obrta v Ljubljani kot deželne naprave, za katero so prispevali drugi faktorji. Po prevratu in ukinitvi deželne uprave je postal Zavod za pospeševanje državni urad, kateri je nedavno po zaslugi gospoda dr. Rudolfa Marna dobil svoj obrtni sosvet. Zavod za pospeševanje obrta je v kratkem času storil mnogo dobrega za naše obrtništvo, osobito je v starih razmerah gojil prirejanje strokovnih in knjigovodskih tečajev. V novih razmerah ie zavod namenjen celi Sloveniji ter je gotovo poklican v samostojni nacionalni državi vršiti vse večjo in da-lekosežnejšo nalogo nego pred vojsko, ko je imel tesnejši delokrog in so bile za tehnično izobraževanje obrtnika dane še tudi druge prilike. Navzlic skrbnemu prizadevanju vodstva in
navzlic naklonjenosti načelnika tukajšnjega oddelka trgovinskega ministrstva pa naš Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani ne more razviti prave delavnosti in ne more za velikimi cilji svojimi, ker ga ovira trdo pomanjkanje denarnih sredstev. Naravnost čudno je, da more vodstvo in uprava tega zavoda z neznatnimi sredstvi, katere ima na razpolago, storiti to, kar dela. Ali za nas, ki gledamo to stvar raz višji vidik, je to premalo. Pospeševanje obrtniškega razvoja in pospeševanje naše industrijalnosti mora postati vse drugačno nego je danes, ako hočemo, da naš domači obrtniški stan ne zaostane strokovno in iner-kantilno, marveč, da se smotreno in ciljno razvija tako, da bo kos svoji nalogi tudi ob poostreni konkurenci, katera brezdvomno pride zlasti od severa, brž ko pridemo do urejenih trgovinsko-političnih odnošajev s svojimi sosedi. Zavod za pospeševanje obrti je, kakor vidimo iz državnega proračuna, imel zadnji dve proračunski leti na razpolago 108.878 Din, odnosno 204.136 Din. Pri tem je omeniti, da je večina izdatkov namenjena za osebne izdatke, dočim je za obrtno pospeševanje v stvarnem pomenu besede na razpolago le neznatna vsota, ki komaj dosega 10.000 Din. Samo ob naravnost bistroumni iznajdljivosti-vodstva je bilo mogoče, da se je navzlic temu priredilo v preteklem letu 13 tečajev ter da se je mnogo delalo zlasti za keramični in pletarski obrt.
Po mojem mnenju ni izgleda, da se v dogledni bodočnosti izboljšajo razmere spričo pomanjkanja denarnih sredstev in spričo dejstva, da je zavod kot državni urad na vseh koncih in krajih oviran, ako bi se hotel gibati bolj merkantilno. Leta 1922 smo dobili zakon o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu. Ta zakon ima v mislih tudi fili-jalne zavode v pokrajinskih gospodarskih središčih. Zida se sedaj za predmetne namene nova stavba v Beogradu. Od te centralne naprave v doglednem času ne pričakujem izboljšanja, pa tudi, ko konečno prične centralni zavod delati, bo komaj pričakovati za naše že lepo razvite obrtne razmere posebne oploditve iz centrale. Naše potrebe so večje in tudi nujnejše na polju pospeševanja obrtnosti, nego v južnih krajih naše domovine. Obrtno pospeševanje, ako naj bo uspešno, je treba urediti in voditi tako, da odgovarja posebnim prilikam in potrebam v naših krajih. V sedanji uredbi zavod ne more razviti ni-kake živahne delavnosti. Zapisan je mrtvilu in bojim se, da pride celo do nazadovanja in do sličnih težav, kakor se ima ž njimi boriti naša Tehniška srednja šola v Ljubljnai in pa naše državno trgovsko šolstvo. Mislim, da bi bilo edino pravilno, iskati izhod iz iievšečnega položaja na ta način, da se Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani nasloni kar najtesnejše na Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, v kateri naj se osrc-dotočuje naše gospodarsko in strokovno prizadevanje v Sloveniji. Sredstva, katera je država doslej dajala za namene obrtnega pospeševanja, naj bi se dalo preurejeni upravi. Tako zgrajeno obrtno pospeševanje bo mogoče potem urediti praktično in koristno po potrebah naše obrtnosti ter bo mogoče voditi ga v najtesnejši zvezi z
r živim gospodarskim življenjem po mo-! žeh, katere postavi zaupanje pokli-jvcanih gospodarskih činiteljev za vod-j nike in svetovalce. Potem bo mogoče | postaviti delovanje Zavoda za pospe-\ ševanje obrta na tako podlago, da bo i ustrezalo tudi potrebam zavednega
obrtništva na štajerskem delu Slovenije. Ne more biti dvoma, da bi se dobro poslujoč zavod te vrste lahko blagoslovljeno uveljavljal tudi v interesu onih delov naše države, v kojih obrtno stanje še zaostaja za položajem v naših krajih.
Zioraba železniških legitimacij.
Od ljubljanskega trgovca smo dobil nastopni dopis: V zadnjem času se zopet množe slučaji, da vporablja-jo žene železničarjev ugodnost režijske vožnje po železnicah za prekup-čevalne namene. Gotove osebe se skoro redno opaža na vlakih med Ljubljano in Sušakom. Na Sušak vozijo s seboj fižol, jabolka, klobase, sirovo maslo, slanino itd., v Ljubljano pa prinašajo paradižnike, karfijole, vino, fige itd. Vse te osebe se bavijo obrtoma na škodo legitimne trgovine s prekupčevanjem najrazličnejših predmetov in tudi z manufakturo tem ložje, ker se vozijo skoro zastonj in ne plačujejo nobenih davkov.
Tudi od strani trgovcev iz Dravske doline in Otiškega Vr-h a dohajajo stalno pritožbe, da prihajajo žene železničarjev iz Maribora, ki se poslužujejo znižane vožnje po režijskih cenah, skozi celo leto vsak dan in v velikih množinah v okolico Brezna, Marnberga, Vuhreda, Mute, Trbonja, Dravograda in Otiškega Vrha, kjer pobirajo po vsej okolici in visoko v hribe jajca, sirovo maslo in poljske pridelke. Navadno prihajajo že z jutranjimi vlaki, polnijo svoje košare skozi celi dan, ter se vračajo z večernim vlakom. To delajo te ženske redno v svrho preprodaje, ne da bi imele za to katerokoli obrtno pravico. Jajca so plačevale okoli 10.
t. m. po 2—2.50 Din, a po največ so jih plačevale z manufakturnim in špecerijskim blagom. Nakupljena jajca nosijo navadno na mariborski trg.
S tem nedovoljenim postopanjem niso oškodovani samo trgovci, ampak se osobito pritožujejo proti temu tudi državni nastavljenci in tovarniški delavci, ki so navezani na vsakdanji nakup na domačem trgu, kar jim pa postaja vedno bolj težavno, kajti vsled pomanjkanja blaga rastejo cene, a v časih najhujše potrebe ni najti na domačem trgu sploh niti enega jajca.
Na tako postopanje opozarjamo ne samo naše obrtne oblasti, ampak tudi železniško ravnateljstvo.
Zloraba železniških legitimacij ne bo prenehala, dokler bo železniška uprava dovoljevala svojcem železničarjev neomejeno število voženj po režijski ceni. Naj se število teh voženj omeji, kakor se je omejilo za svojce drugih državnih nameščencev na trikrat vsako leto, pa bo kmalu konec vsem zlorabam. Ne moremo misliti, da bi železniška uprava molče odobravala režijske vožnje za pre-kupčevalne namene, zato smo prepričani, da si bo od bliže ogledala to zlorabo in odredila vse, da se prepreči zlorabo voznih olajšav za namene, za katere niso določene.
Pobijanje draginje.
(Dopis iz Maribora.)
Stvarna kritika pod zgornjim naslovom v Trg. listu št. 136 je bila zelo na svojem mestu in prepotrebna. Ne bo pa slabo, če jo še nekoliko izpopolnimo. Izmed vseh sodišč v Sloveniji slovi mariborsko menda na prvem mestu, da se peča s prijavami policije radi nevidno označenih cen življenskim potrebščinam. Nujno si želimo spoznali modrijana, ki bi v prvi vrsti zakonodajalcu, v drugi vrsti pa izvrševalcem zakona o pobijanju draginje pojasnil nam neumljivo skrivnost, v kakšni zvezi stoji danes vprašanje, vidno ali nevidno označene cene s pobijanjem draginje. Po-vdarjam, danes, ko je vsepovsod konkurenca tolika in toliko nakopičene zaloge, da je vsak trgovec vesel ako more svoje blago spraviti na konsu-menta. Državni pravdnik se sklicuje na kontrolo, češ, kupec vidi, koliko stane isto blago tu in koliko tam. Mislim, da je najhujša kazen za trgovca, ki prodaja isto blago dražje kot konkurent, ta, da v drugič ne le zgubi dotičnega kupca, temveč še druge, katere odvrača kupec, ki misli, da je preplačal.
Ne štejem med trgovce, ki so obdarovani s tem zakonom. To bodi omenjeno, da ne bi kdo mislil, da govorim iz sebičnosti, ali celo iz jeze, češ da sem bil sam na črni deski v Uradnem listu. Sem celo med onimi, ki so svoj-čas odločno nastopali proti navijanju cen, seveda nisem nikdar mogel zagovarjati nasilnega načina pobijanja« draginje, ker sem bil vedno prepričan, da se na ta način ne pobija draginja, nasprotno, da se s takimi
šikanami pobija le dragoceni čas in dobro ime poštenega trgovca. Med vojno in še prva leta po vojni je bila ta državna skrb vsaj deloma na svojem mestu. Takrat namreč je zacvetela zlasti v Mariboru špekulativna nelegalna trgovina in poleg tega so bile tedaj tudi valutne razmere neurejene. Tedaj je obvladalo stremljenje po hitrem obogatenju z izkoriščanjem nevednosti konsumenta. In tedaj je bilo res na mestu, da so bile za glavne življenjske potrebščine cene tudi vidno označene.
Danes pa lahko rečemo, da so se povojne razmere in njih posledice ravno v trgovini že skoro popolnoma likvidirale, kar je bilo res slabega, je odpadlo, danes smo v trgovini že tam, kjer smo bili davno pred vojno, ko je kupec vprašal po ceni blaga in ga kupil, če mu je ugajalo ali pa je šel li konkurenci.
Ali je. primorano označenje cen Ie za eno paro omililo draginjo? Kdo pa je zakrivil draginjo, mar ne država suma? Nas ni država sama, kar nreko noči iznenadila s podraženjem znamk od 1 krone na 1 dinar? Kakšna špekulacija se uganja s tobakom, glede katerega je nas vseh, ki se zavedamo, da se goji doma v naši državi še pred svetovno vojno sloveč tobak, danes naravnost sram, da se nam vsi-ljuieio zdravju škodljivi surogati, ka-koršnih se je celo vojna izogibala. In kdo je tisti, ki te surogate ali sicer slabo kvaliteto tobaka nenadoma po-dražuje in to celo iz stare zaloge? Da ne vprašam dalje, kdo je kriv, če trgovec danes od samih davkov in taks sploh ne more več pravilno kalkuli-rati cene blaga?
Pa še nekaj za vzgled državne skrbi za pobijanje draginje. Najnujnejše
w	ut	ujm«*-'
w	c-	jfaj	aagac.	o«»	-	>;*«»-	r	*.«,
življenjske potrebščine nam daje naš kmet. Njega je ista država, ki bije trgovca, napravila glede cen za >vo-geifrei«. Kakor mu drago, tako drago proda, ne le brez vsake vidne označbe cen, nego vsak trenutek, če se mu zljubi, lahko poskoči s ceno navzgor. Drastičen primer:	Kmetsko dekle
prodaja ob stojnici z uradno označenimi cenami mleko. Kmet sam si je postavil ceno letos liter od 3 do 3.50 dinarjev. Tako se je tudi prodajalo do včeraj in še danes zjutraj. Ob 9. uri pa — namesto, da bi šla cena dol, ker je več ponudbe kot povpraševanja, poskoči cena za poldrug dinar. Ljudje se zgražajo, vmes poseže oko postave. Pa pride g. narodni poslanec in pravi: Stoj mož postave, kaj ne veš, da državni zakon ščiti našega kmeta? Kmetske ženske v škodoželjni smeh, in ravno tisti organ, ki mora nato ovaditi branjevko, ker nima vidne cene za mleko, ki pa sme veljati le 3.50 Din, stoji kot državna avtoriteta osramočen pred javnostjo! Evo rezultat protidraginjskega zakona.
Vprašanje obrestne mere.
Dne 17, t. m. se je vršila pri tukajšnji podružnici Narodne banke Kraljevine SHS, na željo njihovega generalnega ravnatelja dr. Novakoviča, konferenca z zastopniki ljubljanskih denarnih zavodov (bank, hranilnic in posojilnic), ki je razpravljala o ureditvi obrestne mere.
Kot je znano, je dala uprava Narodne banke Kraljevine SHS inicijativo k regulaciji obrestnih mer za vloge, ki želi, da se maksimirajo z 10% in za posojila, za katera se predlaga maksimalna obrestna mera. vštevši vse provizije, 18%. Povod k temu koraku so dale nezdrave razmere, ki vladajo v celi naši državi in ki povzročajo dnevno naraščanje že itak ogromnega števila konkurzov, insol-venc itd.
Visoka obrestna mera vlog, ki jo zahtevajo vlagatelji, dalje ogromne davčne obremenitve, naraščajoča režija itd. silijo denarne zavode, da po-večavajo vsled tega obrestne mere posojil.
Pri omenjenem sestanku se je ugotovilo dejstvo, da je bila Slovenija prva, ki je pričela že pred 4 leti z regulacijo obrestne mere v svrho, da prepreči nezdravo in nesolidno konkurenco na tem polju in s tem neljube posledice takega medsebojnega konkuriranja.
Takrat sklenjeni dogovor je funkcioniral skoro brezhibno do zadnjega časa, ko ga je začela ovirati denarna kriza in pa zlasti konkurenca iz sosednih pokrajin. — Predlogi generalnega ravnatelja dr. Novakoviča so našli torej polno razumevanje pri zastopnikih denarnih zavodov in so isti tudi načeloma takoj pritrdili želji Narodne banke Kraljevine SHS, da se ustvari v prvi vrsti dogovor glede obrestovanja vlog, veljaven za celo državo in da se potem pristopi čim-preje tudi k regulaciji obrestne mere v debetu.
Mi se nadejamo, da bo prinesel ta korak, če ne ravno takoj, pa vsaj v doglednem času, izdatno ozdravljenje gospodarskih razmer v naši državi in da bo s tem pomagano zlasti naši industriji, obrti ter trgovini, ki težko vzdihuje pod današnjim stanjem.
Razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote.
Povrnitev, odgoditev, konec rai-prave. Če se med razpravo razsodnik izmenja, se mora vsa razprava ponoviti pred novo sestavljenim razsodiščem, pri njej se uporabijo predlogi, nadalje dokazi, izvedeni in zabeleženi v spisih, in razpravni zapisnik (§ 20., 3. odst.). Če sta obe stranki prisostvovali razpravi, sme odrediti razsodišče nov narok brez posebnega pismenega poziva tako, da le ustno objavi dan in uro novega naroka; ta objava se zabeleži v razpravni zapis-
nik (§ 49.). Zaključiti pa sme razsodišče razpravo, kadar smatra, da je predmet spora dovolj razjasnjen, ter skloniti in razglasiti sodbo (§ 50.).
Zapisnik o razpravi. V vsaki razpravi se vodi zapisnik, ki mora ob-sezati: 1. čas in kraj razprave, naslove razsodnikov, tajnika razsodišča, strank in njih zastopnikov, kratko označbo spornega predmeta in pripombo, ali je bila razprava javna ali tajna; 2. imena oseb, ki so prišle na razpravo kot stranke in imena njih eventualnih zastopnikov; 3. sodno poravnavo ali sodbe in druge sklepe, razglašene pri razpravi, zlasti pa sklep o odklonitvi razsodnikov ali med razpravo izrečene odločbe o pristojnosti razsodišča, o veljavnosti dogovora za razsodišče in o predlogu, naj se tožba vrne radi nesorazmerja spornega predmeta z gospodarskim obratom kmetijsko-gospodarske stranke; 4. pripombe, ali sta bili obe stranki pri razglasitvi sodbe prisotni.
V zapisnik se mora zabeležiti, ali se je med razpravo priglasil ugovor, da je bila spornemu zahtevku za podstavo diferenčna kupčija, ki jo je smatrati za igro in stavo. Zapisnik se mora strankam prečitati in stranke ga morajo podpisati. Odklonitev podpisa je zabeležiti v zapisnik in obenem se morajo navesti vzroki odklonitve. Zapisniku je treba priložiti pooblastilne listine, če ni pooblastila stranka zastopnika protokolarno (§ 50.).
Posvetovanje. Preden se izreče sodba, se razsodišče posvetuje. Posvetovanje in glasovanje sodnikov je tajno. O tem se vodi poseben zapisnik. Za sodbo in vse sklepe je treba absolutne večine glasov. Predsednik glasuje le ob enakem številu glasov. Noben sodnik se ne sme odreči glasovanju o vprašanju, danem na glasovanje, tudi ne če je ostal pri glasovanju o poprejšnjem vprašanju s svojim predlogom v manjšini. Najprej je vselej glasovati o pristojnosti razsodišča, o potrebi dopolnilnega postopanja in o drugih predhodnih vprašanjih. Če nastanejo za ugotovitev večine težkoče, jih je poizkušati odpraviti s tem, da se razdeli vprašanje na več delov ali da se ponovi glasovanje. Če to ni mogoče, mora razdeliti predsednik vprašanje, o katerem se sklepa, na poedine točke, odločilne za odločbo, uvesti posebno glasovanje o njih ter tako na umesten način pripraviti združitev glasov in doseči večino. Če nastanejo različna mnenja z ozirom na vsote, o katerih je sklepati, pa nima nobeno zase večine, se prištevajo glasovi, ki so bili oddani za navišjo vsoto, tako dolgo glasovom, ki so odddani za naslednjo, po vsoti prvi najbližjo, dokler se ne dobi absolutna večina. Če pa so mnenja o pravilnosti uspeha glasovanja, razglašenega po predsedniku, raz-fična, odloči razsodišče samo (§ 53.).
Odpravek sodbe. Pismena sodba se izreče stranki, ki je borzni član, samo, če nista bili obe stranki pri ustni razglasitvi sodbe prisotni, ali če je izrečno zahtevala pismeno sodbo. Stranki pa, ki ni borzni član, se mora vselej v 14 dneh vročiti pismeni odpravek sodbe, tudi če je bila prisotna pri ustni razglasitvi sodbe. Overovljeni prepis sodbe in obrazložitve pa ima vsaka stranka pravico zahtevati proti plačilu borzne takse in predpisanih kolkov (§ 54.). Koncept sodbe, namenjen za zbirko razsodiščnih listin, podpišeta predsednik in tajnik razsodišča. Ta koncept se mora priložiti zapisniku o razpravi najkasneje v 8 dneh. Za pravilno izdajanje sodb skrbita in jih podpisujeta predsednik in tajnik razsodišča (§ 55.).
Repertorij sodb. Tajnik razsodišča vodi pri razsodišču repertorij sodb.
V repertorij je vpisati načelno važne sodbe, katerih vpis razsodišče sklene (§ 56.).
Hranitev spisov. Izvirnik sodbe se mora hraniti z razpravnim zapisnikom in vsemi drugimi spisi, ki se tičejo pravdne stvari, pri razsodišču deset let po izdaji sodbe (§ 62.). t	rst.
f Anton Lukmann. Včeraj dopoldne je nagloma preminul v Ljubljani gospod Anton Lukmann. Blagi pokojnik je dosegel visoko starost 82 let. Z njim izginja iz našega mesta markantna in popularna osebnost starega ljubljanskega rodu. Pokojni gospod Anton Lukmann je bil v naših gospodarskih in meščanskih krogih vedno jako spoštovan kot mož velike in redke stvarne izkušenosti ter obče čislan zaradi svojega konciliantnega in ljubeznivega značaja. Zadnje čase je vsled svojega rahlega zdravja živel samo ožjemu rodbinskemu krogu, prejšnje čase pa je igral veliko vlogo v našem gospodarskem svetu. Sin stare meščanske trgovske hiše se je živahno udejstvoval v gospodarstvu. Družabnik' rencmirane bančne firme
I.	C. Lukmann, katero je kasneje prevzel Kreditni zavod, je igral veliko vlogo pri gospodarskih snovanjih. Tako je skupno z znanim industrialcem in finančnikom gosp. Bambergom sen. ustanovil in vodil tovarno za klej v Ljubljani. Odlično je sodeloval pri ustanovitvi Kranjske stavbene družbe v Ljubljani ter pri Ljubljanski plinarni, ki je bila pred prehodom v last mestne občine delniška družba. Zaupanje someščanov je užival v polni meri ter je bil dolga leta delaven član uprave Kranjske hranilnice. Odlični rokojnik je bil mehkega srca ter je imel vedno odprto roko za siromake. Vedno se je rad zanimal za dobrodelne naprave ter je bil med prvimi pospeševateiji in ustanovitelji otroške bolnice v Ljubljani. Zaslužnemu možu časten spomin! Bodi mu lahka zemljica!
Trgovin?
Trgovska pogajanja z Madžarsko. Dne
15. t. m. je jugoslovenska delegacija za pogajanja z Madžarsko zaključila, da se pogajanja o depotih in sekvestrih nadaljujejo v Beogradu. Tekom bodočega tedna se bo razpravljalo vprašanje dolgov v kronah in prenos trgovskih središč zavarovalnih družb. Glede vprašanja o razdelitvi premoženja in o zračnem prometu se morajo dočakati instrukcije vlade. Vprašanje o upokojencih in o prometu (lokalne železuice, obmejne postaje, tranzit, uvoz in izvoz) se bo reševalo po povratku jugoslovenske delegacije iz Budimpešte. Te dni se bo parafirala konferenca o vzdrževanju pot; itd.
Insolvence v Jugoslaviji. Po podatkih 4 Jugoslovanskega društva za zaštitu vje-rovnika v Zagrebu je bilo v Jugoslaviji prijavljenih insolvenc celokupno 61. Od teh pripade 51 na Hrvatsko, 8 na Srbijo in 2 na Slovenijo. Na novo prijavljenih je bilo 4 v Sloveniji, 3 v Hrvatski in 1 v Srbiji. Prostovoljnih poravnav brez sodišča je bilo: 1 v Sloveniji, 12 na Hr-vatskem in 1 v Srbiji. Zdi se, da je še mnogo insolvenc, ki pa društvu sploh ni prijavljenih. Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, je največ insolvenc na Hrvatskem. Ne glede na to pa je zagrebški >Morgen< še spomladi predvideval za Slovenijo velik trgovski polom. Ze iz gornjih podatkov izhaja, da je trgovina pri nas v Sloveniji še najbolj na solidnih nogah, da pa pride tudi pri nas do insolvenc, se niti ne čudimo, ker se morajo tudi pri nas še izločiti marsikateri nepoklicani, ki v trgovski stan ne spadajo in ki bodo morali, ker nimajo nobene trgovske podlage, slej ali prej izginiti iz poprišča.
Za uvoznike blaga iz Frnacije. Uvozniki, ki- želijo navezati stike s francoskimi producenti, se naj obrnejo na urad velesejma v Lyonu, ki daje vse tozadevne informacije (Foire de Lyon, Bul-letin des demandes d’ articles h 1’ ex-portation, Lyon).
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Češkoslovaško. V torek zvečer so bila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo in Češkoslovaško zaključena. Podpisana je bila dodatna pogodba, ki dopolnjuje pogodbo z dne 4. maja 1921 po načelu najvišjih pogod-nosti. Z dodatno pogodbo se carinske postavke in koeficijenti češkoslovaške tarife na eni strani in carinske postavke novega avstrijskega carinskega tarifa pogodbeno modificirajo z ozirom na obstoječe gospodarske razmere v tem smislu,
da promet med obema državama ne bo oviran, temveč se bo mogel nadaljo uspešno razvijati.
Poravnalno postopanje. Uvedlo so je poravnalno postopanje o imovini Milka Jesiha, trgovca v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani 5. decembra .1924. Nadalje :~e je uvedlo poravnalno postopanje o imovini Antona Steinerja, mestnega lesarskega mojstra v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 12. novembra 1924.
Kazglasitev konkurza. O imovini Karla ltayer, trgovca v Mariboru, se je razglasil konkurz. Prvi odbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 26. novembra 1924.
Prodaja raznega blaga (svilene in pol-svilene tkanine, traki, pozamenterije, knjige, papir s slikami, klosetni papir itd) se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani dpe 21. novembra t. 1. ob pol 10 in ob 10. uri dopoldne. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Irrtfusfrffa.
Ogrski industrijalci posetijo Beograd.
Trgovska zbornica in centrala industrijskih korporacij v Beogradu sta prejeli od budimpeštanskih industrijcev ponudbo, v kateri se v interesu trgovinskih stikov predlaga poset naših indu-Atrijcev v Budimpešti in budimpeštanskih v Beogradu. Ta ponudba se je v načelu sprejela in te dni bo prispelo v Beograd 40 budimpeštanskih industrijcev, zastopnikov gospodarskih društev, zbornic in vseučiliščnih profesorjev. Obisk bo trajal 10 dni. Madžarski gostje si bodo v tem času ogledali naša industrijska mesta, tvornice, rudnike in tehniške šole. Obisk naših industrijcev v Budimpešti se bo vršil koncem decembra.
Izkoriščanje izuma v lesni industriji.
Jugoslovanski državljan, ki živi v Detroitu (Severna Amerika) je iznašel poseben način izdelovanja pohištva, ki se da lahko zložiti in prenašati. Ker nima iznajditelj sam zadostnega kapitala, ponuja svoj izum posameznikom ali kaki družbi v izkoriščanje, line iznajditelja, kakor tudi slike izuma, dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
Obrt.
Oddaja izdelovanja kožuhov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani se bo vršila 2. decembra t. 1. ofertal-na licitacija glede konfekcije kožuhov. Sukno in kože dostavi imenovano ravnateljstvo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Denarstvo.
Nov srebrn denar na Poljskem. Po-
četkom tega meseca je predala Poljska prometu prvih 800.000 srebrnih novcev od 2 zlotyh. Ta denar je izdelan na Angleškem. V teku decembra pridejo v promet nadaljnji srebrni novci, ki se izdelujejo v Franciji in Ameriki.
Carin?.
Ukinitev uvozne carine za nekatera živila v Italiji. Izza dne 27.. oktobra do nadaljnjega je v Italiji ukinjena uvozna carina na moko, zdrob in testenine. Razen tega je italijanski ministrski svet zni/.al carino na sladkor od 60 na 30 zlatih lir ter davek na sladkor od 400 na 100 zlatih lir, in to v svrlio pospeševanja marmeladne industrije v južni Italiji.
Promet.
Nove telefonske zveze. Minister pošt in telegrafov je zahteval, da se mu odobri kredit v iznosu 10 milijonov dinarjev za nabavo telefonskega materiala za zgradbo novih telefonskih linij v celi državi.
Za pospešitev izvoza nove koruze. Generalna direkcija državnih železnic je za brzi prevoz nove koruze določila v svrho, da se izogne pokvarjenju zbog dolgega ležanja v vagonih, da se nova koruza uvrsti v red lahko pokvarljivega blaga in da se soglasno temu tudi odpravlja v prvi vrsti. Na postajah, kjer se koruza preklada iz enega vagona v drugi, se imajo vagoni takoj dostaviti. V to svrho se bodo vagoni z novo koruzo zaznamovali s posebnimi listki: >Nova koruza, brzo odpravljati.«
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Celju opozarja vse svoje člane, da se v zadnjem času pojavljajo slučaji trgovanja blaga, ki slonijo na povsem nereelni bazi. Prihajajo namreč razni nameščenci tudi velikih tvrdk iz ostalih mest Slovenije, prinašajo razno blago, ki ga tu razpečavajo na krošnjarski način. Strogo opozarjamo vse pred nakupom takega blaga. Vsak trgovski potnik sine pri sklepanju kake kupčije predložiti samo vzorce in to samo pri trgovcih, obisk k privatnim strankam je po zakonu zabranjen. — Tudi se ima potnik izkazati s potrebnim overilom svoje tvrdke odnosno z legitimacijo sedaj ustanovljenega društva trgovskih potnikov. Vsaka druga ponudba se naj odločno odkloni. Proti onim Članom pa, ki bi vkljub našemu opozorilu ia\nali nasprotno, se bodo uvedle naj-strožje mere, da se konečno ta umazana obrt prepreči, kajti žalostno dejstvo je, da pridobiva krošnjarstvo, mesto da bi izginjalo, vedno bolj na razmahu. Poživljamo vse trgovske kroge, da nam vsak konkreten slučaj takoj javijo.
Trgovski ples priredi zopet Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v soboto, dne 24. januarja 1925. Vsa prijateljska društva se naprošajo, da blagovolijo to upoštevati.
Razno.
Otvoritev železniške proge Ormož— Ljutomer — Murska Sobota. — Nanovo zgrajena železniška proga Ormož—Ljutomer — Murska Sobota bo slovesno otvorjena, kakor smo že poročali, v soboto 22. t. m. Otvoritve se udeležita železniški minister Andra Stanič in minister za šume in rude dr. Gregor Žerjav. Vezni red otvoritvenega vlaka je bil nekoliko spremenjen. Udeleženci slavnostne otvoritve se peljejo iz Ljubljane že v petek 21. t. m. ob 23.53 in prispo v Ormož ob 7.30. Otvoritveni vlak odide iz Ormoža ob 8.30 in prispe v Pavlovce ob 8.43, v Ivankovce ob 9.04, v Žerovince ob 9.47, v Ljutomer ob 10.16, v Veržej ob 10.53, v Beltince ob 11.19 in v Mursko Soboto ob 11.44. Povratek iz Murske Sobote ob 12.44, prihod v Ljutomer ob 13.36 in odhod ob 21. Povratek iz Ormoža v Ljubljano in Maribor ob 22.23.
Ukinitev ref&keije v iznosu 25% za iivoz lesenega oglja, llefakcija v iznosu 25%, ki je bila svoječasno odobrena od Generalne direkcije državnih železnic za izvoz lesenega oglja v količinah najmanj 500 ton, se ukine.
Pobijanje draginje v Franciji. O priliki diskusije v (francoskem parlamentu o zakonu za pobijanje draginje, je minister notranjih del izjavil, da je potrebno v to svrho omejiti tedenski konsum kruha in da je potrebno proučiti mogočnost inonopolizacije uvoza žita.
Subvencija ljubljanskemu velesejmu. Minister trgovine in industrije g. dr. Pr-vislav Grisogono je odobril subvencijo Ljubljanskemu veliku sejmu v iznosu 100.000 Din.
Češkoslovaška priznala svojim državljanom avstrijsko vojno posojilo. Češkoslovaška republika je z zakonom z dne 30. septembra t. 1. končnoveljavno rešila vprašanje priznanja vojnega posojila. Češkoslovaški državljani morejo pod določenimi pogoji podpisati s svojim ay-stroogrskim vojnim posojilom IV. posojilo Češkoslovaške republike, ako položijo 75% nominalnega zneska istega v češkoslovaških kronah. V tem slučaju dobijo vrednotnice IV. češkoslovaškega državnega posojila, ki se bo obrestovalo po 3%%, odnosno po 5%% za 75% položenega vojnega posojila, oziroma za v gotovini vplačano vsoto. Samo tisti lastniki obveznic vojnih posojil, kateri prebivajo najmanj od 1. januarja 1924 na ozemlju češkoslovaške republike in katerih premoženje ne presega 25.000 češkoslovaških kron, morejo dobiti pod določenimi pogoji za 75% zneska podpisanega avstroogrskega vojnega posojila državne obveznice po 3%, toda le do nominalnega zneska 125.000 kron, ne da bi pri tem morali vplačati kak znesek v gotovini. Zadnji in končnoveljavni rok za podpisanje obeh goriimenovanih češkoslovaških posojil zapade dne 31. decembra 1924.
Nemško-ruska trgovinska pogajanja. Wolffov dopisni urad dobiva iz Moskve: Na otvoritveni seji nemško-ruskih trgo-
vinskih pogajanj je izjavil Krasin, da se bo sovjetska vlada strogo držala principa državnega monopola pri zunanji trgovini. Izrazil je prepričanje, da je nemško-rusko sodelovanje na vseh popriščih popolnoma možno. Nemški veleposlanik Brockdorff je odgovoril, da se bodo tež-koče, ki bi utegnile so pojaviti med pogajanji, z lahkoto premagale. Dodal je, da nemški narod zna dobro ceniti prosto pot, ki pelje proti prijateljskemu vzhodu, in je pripravljen, da sodeluje kot odkritosrčen prijatelj z narodom sovjetske Rusije pri vzpostavitvi gospodarskega življenja, ki ga je porušila svetovna vojna.
Komercializacija pošte na češkoslovaškem. V češkoslovaškem ministrstvu pošt se bavijo strokovnjaki s pripravami za komercijalizacijo te službe. V prvi vrste se dela na tem, da se računovodstvo prilagodi temeljnim načelom komercialne uprave in da se izvedejo vse one mere varčevanja, ki so mogoče v okviru obstoječih predpisov službene pragmatike. Komercializacija se bo izvedla v etapah. Dasedaj se še ni pod-vzelo nobene redukcije personala in se tudi v bodoče, kakor se trdi, uradniškega staleža ne bo reduciralo. Položaj poštne uprave je v tem oziru težji nego oni železniške uprave, ker je število pragmatičnih nameščencev pri pošti znatno večje, nego ono pri železnici. V bodoče se bodo manj važna mesta, kakor ona poštnih upraviteljev v pro-vinciji, ki so bila dosedaj zasedena po pragmatiki, oddajala kontraktualnim uradnikom, da se s tem doseže znižanje personalnih izdatkov. Sploh se bo šte-dilo povsod, tako pri stvarnih izdatkih, kakor tudi pri personalnih.
Naraščanje ruskega izvoza. — Glasom statistike komisarijata za trgovino je poskočil letos izvoz za 15% napram lanskemu letu in to radi tega, ker se je začel posebno v zadnjem času izvažati v velikih množinah petrolej, les in rude. Trgovska bilanca zaznamuje aktivo 100 milijonov rubljev.
Ljubljanska borza.
19. novembra 1924.
Blago: Hruška, plohi od 30—100 mm debeline, od 2 m dolžine, od 20—60 cm širine, fco nakl. post. den. 1200, bi. 1250; deske, 20 in 25 mm, III. vrsta, fco meja den. 510; bi. 520, škorete 13 mm, I. do
III., II.—III. in III. vrsta, fco meja den. 510, bi. 530; hrastovi plohi, obrobljeni, j 2.60 m dolž., 43 mm, fco meja den 1250; i brusni les po uzancah Ljubljanske borze, j fco nakl. post. den. 220; bukova drva., j 1 m dolž., napolsuha, fco nakl. post., 3 j vag., den. 25, bi. 26, zaklj. 25; oglje la. j vilano, fco meja den. 119. Pšenica do-! mača, fco Ljubljana den. 100; pšenica j bačka, par. Ljubljana bi. 440; koruza no-i va, fco Mitroviča, gar. den. 175, bi. 180; oves bački, par. Ljubljana, na potu bi. 335; laneno seme, fco Ljubljana den. 675, bi. 730; otrobi srednji, b/n, fco Ljubljana bi. 235; ajda domača, črna, fco Ljubljana den. 270; ajda domača, siva, fco Ljubljana den. 250; krompir, fco nakladalna postaja bi. 125. Fižol: ribničan, orig., fco Ljubljana den. 450; ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans. bi. 540; prepeli-čar, orig., fco Ljubljana den. 480; pre-peličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans, bi. 580; mandolon, orig., fco Ljubljana den. 390; mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans. bi. 495; rjavi, orig., fco Ljubljana den. 410. Jabolka za stiskanje, fco gorenj, post., 1 vag., den. 120, bi. 125, zaklj. 120; orehi slavonski, fco Maribor, b/n, bi. 860.
Vrednoto: 7% inv. pos. iz leta 1921. bi. 65; Lot. 2%% drž. renta za vojno škodo den. 111, bi. 114; Celjska pos. d. d. Jen. 210, bi. 220; Ljublj. kred banka den. 220; Merkant. banka, Kočevje den. 124, bi. 127; Prva hrv. šted. den. 915; Stroj, tov. in liv. d. d. den. 130, bi. 148; Trb. prem. družba bi. 475; Zdr. pap. Vevče den. 109, bi. 120; »Split«, an. dr. za cement Portland, den. 1450, bi. 1470; »Ni-hag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, bi. 62.50 ; 454% zast. listi Kranj. dež. banke bi. 17; 4%% kom. zadolž. Kranj, dež. banke, bi. 89.
' V*’*’* "v J TV* »H ^ m	Z milom »Zlatorog"
IS \\	postrežete Vaše odjemalce pošteno, ker se uporabljajo za izdelavo samo Izbrane surovine. Zalo pazite na Vaše zaloge in naročite pravočasno.
	
Tržna poročila.
Cene za meso v Ljubljani (dne 15. novembra). V mesnicah po mestu 24—27. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 24—26,
II.	18—24, vampov 10—12, pljuč 8—10, teletina: 1 kg teleč. mesa I. 28—30, II. 25—27.50, jeter 29—30, pljuč 24—25; svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 34, II. 29, pljuč 14—15, jeter 25—30, slanine trebušne 29—30, slanine ribe in sala 35 do 36, mešane 33—34, slanine na debelo
32—33, masti 35—38, šunke (gnjati) 45, prekajenega mesa I. 40—45, II. 35—40 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 18 do 19, 1 kg jagnjetine 25, 1 kg kozliče-vine 28 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 56, debrecinskih 56, hrenovk 42, polpre-kajenih kranjskih 45. Perutnina: 1 piščanec večji 20—30, 1 kokoš 40—50, 1 petelin 40—45, 1 nepitana gos 70—80, sira 52, sirčka 12, jajce 2.25—2.50 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir na trgu v Ljubljani (dne 15. novembra). 1 liter inleka 3.50—3.75, 1 kg surovega masla 50, čajnega 60—70, kuhanega 50, bohinjskega sira 52, sirčka 12, eno jajce 2.25—2.50 Din.
Cene specerijskenui blagu t Ljubljani
(dne 15. novembra). 1 kg kave Portoriko 84—92, Santos 48—52, Rio 44—48, pražene kave I. 100—110, II. 84—88, j III. 54—56; kristalnega sladkorja be-1 lega 15.50, v kockah 17.50, riža I. 10—14, IL 8—10, 1 liter namiznega olja 26, jedilnega 22, 1 kg soli 8.50, 1 kg riževega škroba 21, pšeničnega 16, koruznega 12, testenin L 18, II. 12 Din.
Cene mesa t Mariboru (dne 15. t. m.). 1 kg govejega mesa I. 25—27, II. 23 do
24, III. 21.50, pljuča 8—10, vampi 10. Teletina: za 1 kg I. 27.50—30, II. 24 do
25, jetra 25, pljuča 20—25. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 25—40, salo 30—39,
črevna mast 25—80, pljuča 10, jetra 15 do 18, slanina sveža 30—40, papricirana 40—41, prekajena 40—42, mast 38—39, prekajeno meso 37—55. Drobnica: 1 kg i koštrunovega mesa 20 Din. Klobase: j 1 kg krakovskih 50, debrecinskih 32.50 do 42, brunšviških 27—30, pariških 33 do 35, posebnih 33—35, safalad 30, hrenovk 38, kranjskih 45—50, 1 komad prekajenih 6—9, 1 kg mesenega sira
33—35, pritisnjene klobase 30—35 Din.
Cena perutnini na trgu v Mariboru j (dne 15. t. m.). 1 piščanec majhen 15 do 17.50, večji 37.50—50, kokoš 35—65, raca 32.50—45, gos 75—100, puran 75 do 125, zajec domač majhen 9—15, večji 30—40 Din.
Mleko, maslo, sir, jajca na trgu v Mariboru (dne 15. t. m.). 1 liter mleka 3.50 do 4, smetane 14—16, 1 kg surovega masla 38—44, kuhanega 54, ementalskega sira 125, polementalskega 80, trapi-stovskega 30—35, grojskega 40, tilsit-skega 40, parmezana 125, 1 kos sirčka
5—10, eno jajce 2—2.50 Din.
Cene špecerijskemu blago v Mariboru (dne 15. t. m.). 1 kg kave I. 70—80, II. 45—60, pražene I. 80—100, II. 55—70, testenin 11—20, sladkorja v prahu 18 do 19, v kristalu 16, v kockah 18, škroba pšeničnega 14—25, riževega 25—30, riža 7—14, 1 liter namiznega olja 28 do 23, 1 komad mila 12—17 Din.
Banea Adriatica. V zvezi s polomom Bance Adnatice je bilo vse premoženje bivšega upravnega sveta sodno zapečateno.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 14. novembra 1924 se je prignalo 313 svinj in 1 koza; cene so oile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 75—125 Din; 7—9 tednov stari 150—212.50; 3—4 mesece 300 do 400 ; 5—7 mesecev 500—700 ; 8—10 me-
secev 750—950; 1 leto 1250—1625 Din. 1 kg žive teže 16—17.50, mrtve 21.25 do 25 Din. Koze, komad 150 Din.
Sarajevski trg (16. nov.). Sladkor, kocke 18, sipa, 16, kava 52—72, riž 9—12, moka 5—6.50, pšen. zdrob 8, kaša 4, ješprenjček 8, koruzna moka 3.50, koruza 3, kruh beli 6.50, kruh črni 5.50, suhe slive 16—20, jabolka 8—10, orehi 10 do 12, hruške 8, kostanj 6, orehi, jederca 32, mandlji 56, fige 8—16, grozdje 12 do 16, korenje 4, krompir 2, čebula 4, fižol
6—8 Din za kg; limone 1 Din komad.
Tržaški sladkorni trg. Unite Rappre-sentanze Zuccheri poroča: Promet nazaduje vsled izostajanja naročil. Cene sladkorju padajo. Vsled došlih velikih množin sladkorja v Trst je delo v pristaniščih zelo otežkočeno. Cene pretečenega tedna so bile sledeče: Sipa za takoj 19.5—18.10, sipa november-decem-ber in december-februar 19.5—18.10, normalni kristal 19.10—18.10, fini kristal za takoj 20—18.15, fini kristal za nov.-dec. 19.10—19, fini kristal marec-junij in marec-avgust 20.5, Cubes takoj 24—23, Cubes november-december 23 do 22, kockasti sladkor takoj 21.50—20.15, Pilč takoj in do aprila 21—20. Sklep za 1000 kg v Trstu voznine prosto: Sipa takoj 18.5—18.10, sipa nov.-jan. in dec.-febr. 18.5—18.10, normalni kristal takoj
18.10—18.15, normalni kristal nov.-dec.
18.10—18.15, normalni kristal jan.-maj 18.15—19, fini kristal takoj 18.15—19.5, fini kristal nov.-dec. 18.15—19, fini kristal jan.-junij, .marc-avgust 19.5—19.15, fini kristal jan.-junij in marc-avgust po 50 kg 19.15—20.5, kocke takoj in nov.-jan. 20.10—20.15, Cubes nov. in dec.-apr. 22—22.15, Concassč takoj in nov.-jan. 20—20.5, Pil6 takoj in nov.-marec 19.15 do 20. Tečaj London Lit 105.50.
Italijanski trg. Krma: Povpraševanje po senu prilično živahno; posebno veliko je povpraševanje iz Švice. Cene se držijo. Za slamo je manjše zanimanje. Notirajo: bresciansko seno 53 do 58 lir, brescianska otava 48 do 53 lir; seno: piemontsko 43 do 52 lir, milansko 32 do 37 lir, milansko (pokošeno v marcu) 50 do 54 lir, pšenična slama 21.50 do 25 lir, vse za 100 kg. — Sladkor: domači kristalni 650 lir, rafinirani 675 lir, za 100 kg, vse franko vagon Milan. — Mast in slanina: Notirajo za 100 kg: slanina ameriška 825—875 lir, domača 965 do 1015 lir, mast severo-ameriška 750 do 780 lir, brazilijska 680—700 lir, domača 715—765 lir. — Olja : V Milanu notirajo jedilna olja za 100 kg: Riviera po-nente 825 do 900 lir, Bari in Bitonto 800 do 850 lir, Malfetta 750 do 800 lir, Cala-bria 700 do 800 lir, rafinirano 825 do 850 lir, rafinirano sojino olje 725 do 750 lir. — Premog: V Genovi notirajo, postavno vagon, za tono: Cardiff 198 do 208 lir, New-port 195 lir, premog za plin 155 do 170 lir, Splint 185 lir.
KOVINSKI TRG V PRVEM TEDNU NOVEMBRA.
3. novembra so se v Dtisseldorfu končali dogovori glede ustanovitve nemSke jeklene zveze. Izjavili so, da so sedanj« cene prenizke, da delajo z izgubo in da razmere ne morejo trajati več tako naprej. Poudarjali so, da mora kovinsko industrijo ščititi država, ker tvori važno panogo nemškega gospodarskega življenja.
O evropskem kartelu se pa bere in piše še kar naprej. »Vossische Zeitung« resno zatrjuje, da se tak kartel snuje in imenuje tudi imena: Nemca dr. Thys-sena in dr. Vttgelerja ter Francoza M. de Wendela; >L’ Information« pa vse vesti dementira in govori samo o dogovarjanju kartela za tračnice med nemškimi, francoskimi in belgijskimi producenti, kakor je bilo že pred vojno. In tako dalje. Težkoče za stvoritev evropskega kovinskega kartela so izredno velike; poleg političnih vzrokov so sitnosti velike zlasti pri določanju cene.
Kombinacije, tičoče se nemške zveze, so se zrcalile na kovinskem trgu v cenah, ki so se zelo dobro držale. Tudi belgijske cene so šle nekoliko navzgor, kar je pripisati skoraj kritičnemu položaju belgijske kovinske industrije. Kako bo v bodočnosti, je težko prerokovati, s prevelikim zvišanjem se ne more računati.
V-Angliji je trajalo zboljšanje na trgu še naprej, Pomagale so višje cene na kontinentu in pa nepokrita domača potreba. Kljub temu pa 7. domačimi naročili še niso zadovoljni in zagovarjajo pridobitev novih inozemskih trgov. To
ležijo se s tem, da i*»njo veliko naročil za daljši rok.
Francoska produkcija je znašala v prvih letošnjih devetih mesecih 5,698.000 ton surovega železa in 5,134.000 ton jekla (lani 3,598.000 in 3,216.000); zvišanje znaša torej 58.4 in 59.6%! Fran-•Ottki trg pa ni ugoden; sicer ne gredo •eno več nazaj, vendar si trg še ni opomogel. Domače povpraševanje po pločevini je manjše, eksport je omejen.
Belgijski trg si je pa opomogel, zlasti v surovem železu in v polfabrikatih. Vzrok: utrditev funta in nemško udiranje. Zdi se, da se bo obrnilo na bolje. Tako tudi na luksemburškem trgu.
O Nemčiji smo že govorili. Kartel je pognal cene navzgor: železo v palicah '0—115 zlatih mark, surova pločevina 125, srednja 135, fina 155—165, valjana žica 135. Pričakujejo pa še izdatnejšega zboljšanja.
Na Češkem se nova situacija še ne pozna, ker so svetovnotržne cene že zmeraj prenizke in je konkurenca inozemstva zmeraj bolj huda.
Dobava, prodaja.
Dobave. Vršile se bodo naslednje »fertalne licitacije: Dne 28. novembra 1.1. pri intendnnturi IV. armijske oblasti v Zagrebu glede dobave mesa za garnizijo Zagreb; dne 29. novembra t. 1. pri in-tendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave mesa za garnizije Karlovac, Varaždin in Čakovec; dne
29. novembra t. 1. pri Komandi mesta v Kraljeviči, Dolnji Lendavi in Murski Soboti glede dobave mesa za te garnizije. Dne 9. decembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave tovornega avtomobila. Dne 10. decembra t. I. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave banka-cina in svinca; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave rebrastega jekla; pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave jekla za vzmeti; pri ravn. drž. železnic v Subotici glede dobave blazin in prevlek za odeje. — Dne 11. decembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih zavornjakov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave kompletnega električnega dvigala. — Dne 12. decembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave kovinskih odlitkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave bakrenih sten za lokomotive; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3000 kg firneža.
Dobava mesa. Pri intendanturi IV. ar-inijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 28. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizije Ljubljana, Maribor, Zagreb in Osijek.
Dobava 20.000 svinčenih pečatov. Štev. 38137-23. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje dobavo 20.000 svinčenih pečatov in dobavo motvoza /.a te pečate. Ponudbe naj se predlože do 10. ure na
dan 20. novembra 1924. Natančni pogoji so na vpogled v Ekonomnem odseku soba št. 41, Sv. Jakoba trg št, 2, I. nadstr. j Dobave. Ekonomsko odelenje ravna- j j teljstva državnih železnic v Ljubljani j ; sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe ; za dobavo 50 kož po vzorcih, ki so tam j na vpogled. — Dne 13. decembra t. 1. se j bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih oprti (Uurten); pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 2000 ton angleškega premoga; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave žebljev.
Predmetni oglasi z uatančnej&imi podatfc ho v pisarni trgovske in obrtniške zbornici v Ljubljani interesentom mi vpogM.
jpa £is *s na zv s* ari m tam
mswa< cz__________
:	JU M^.BUDDH8r!jy
TUMf MWW l	—t
>?>. "J* '.3^88
Državna bor*a dela v Mariboru. Od 9. rlo
15. novembra t. 1. je bilo pri tej borzi dela 96 prostih mest prijavljenih, 179 oseb je iskalo dela, v 71 slučajih je borza posredovala uspešno in 2 osebi sta odpotovali; od 1. januarja do 15. novembra pa je bilo 6556 prostih mest prijavljenih, 9166 oseb je iskalo dela, i v 3049 slučajih je borza posredovala uspeSno j in 1354 oseb je odpotovalo. — Dela išče: ; 36 hlapcev in dekel, 3 gospodinje za na de-I želo, 4 oskrbniki-šafarji, 11 viničarjev, 5 ru-
darjev, 1 topilni mojster, 1 vrtnar, 1 železo-strugar, 3 kleparji, 4 kovači, 2 mehanika, 2 monterja, 19 ključavničarjev, 11 mizarjev, t žagarji, 4 kolarji, 5 zidarjev, 2 slikarja, 3 tesarji, 1 tiskar, 7 strojnikov-kurjačev, 22 šivilj, 1 šteparica vrhnj. delov čevljev, 5 peric, 7 hotelskih sobaric, 25 natakaric, blagajničark, 1 fotografinja, 65 tovarniških in pomožnih delavcev in delavk, 9 slug, 1 čuvaj, 6 kontoristk, 2 knjigovodkinji, 15 trgovskih sotrudnikov in sotrudnic, 2 kočijaža, 4 gospodinje (boljše), 122 kuharic, služkinj, sobaric, varušk, postrežnic, 18 pisarniških mo-baric, varušk, postrežnic, 1 hišnica, 1 učiteljica, 15 vzgojiteljic, 1 bolniška postrežnica. 18 pis. moči, 24 vajencev in vajenk. Delo je na razpolago: 48 hlapcem in deklam, 4 viničarjem, 1 lončarju, 1 vrtnarju, 1 steklarju, 1 elektrotehniku, 1 monterju, 1 kleparju, 1 kotlarju, 10 krojačem, 1 čevljarju, 1 slaščičarju, 1 mesarju, 2 fotografoma, 14 vajencem, 5 šiviljam za v tovarno za perilo, 1 šivilji za obleko, 1 vezalki cvetlic, 1 raznašalki časopisov, 1 učiteljici, 1 vzgojiteljici, 1 nadzorovalni dami v tovarno, 1 kontoristki z znanjem srbohrvaščine, 2 gospodinjam, 3 sobaricam. 1 plačilni natakarici.
Priporoča sc:
tovarna perila
JRIGUr
Ljubljana, Kolodvorska ulica 3	«
Nasproti hotela „Š fRUKELJ“ j
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko I (blizu Preiernovega spomenika) Ob V O dl	Na malo I
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepne robce, fičelke, sukance, toaletno blago. Telefon 913	Telefon	913
Tvorni c a
SVETLIN
priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke, kakor .SVETLIN” la in „MARICA“ krema za čevlje
^SVETLIN" vazelinska mast za usnje WSVETEINW voščilo la, belo in rumeno
Pisarna in zaloga: LJUBLJANA, Vegova ulica št. 2
Oglašajte v TRGOVSKEM LISTU!
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
r
Ljubljana, Poljanska cesta št. 3
Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov
Naprava strelovodov. - Kopališke ln klosetne naprave.
Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, m barvo, lak ln med vsake velikosti, kakor S tudi posod (škatle) za konzerve	£
vasi nnnn nnnnnn nnnn i
Važno za trgovce!
za navadno leto 1925,
ki ima 365 dni.
Velika Pratika je najstarejši siovfcnski kmetijski koledar, ki je še danes najbolj upoštevan in zahtevan od vsake slovenske rodbine.
Stane v nadrobni prodaji Din 5*—.
Trgovci debe pupust tako, da je teden zaslužek zasiguran.
Ksroci se pri:
Veletrgovina z železnino
Pinter & Lenar dl
Maribor
Aleksandrova cesta 32-34.
Na debelo 1	Na	drobno!
Cene zmerne. — Postrežba loCna J
TISKARNA
MERKUR"
Trg.-lnd. d. d.
J. H
tiskarna in lltografižni umet- § niški zavod
| v Ljubljani, Breg št. 12 |
utrna mnm miuuuu uumt nnnn
Stara tovarna nogavic in pletenin
M. FRANZL & SINOVI - LJUBLJANA, Privoz 10
Lastnik: FELIKS FRANZE
Postni predal 44 Talefon 425
Ustanovljeno lata 1888
Varstvena znamka
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulic* it. 13
nmnniMiiiiniiiiiimiiiiiflrimiffimiHiS
Ti-ilia časopisa, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica mtuiitHiHHmniiiMHmiiRiiiaaaa
Tclefoa tt. 5M R»/"u pri poit. tek. iero<4« H. 13.10*
Tele!. St. 233.
Telef. it 233.
Tvrdka
špecerijska in delikatesna trgovina na veliko
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 43
in
Komenskega ulica št. 24
priporoča prvovrstni bohinjski sir, salami, ribje konserve, prekajeno šunko in meso pripravljeno po praškem nažinu. — Lastna pra-žarna za kavo z električnim obratom. — Velika zaloga rudninskih vodš.
Galun
(kalijev) prvovrstna kvaliteta (kemično čist, popolnoma brez železa) v kristalih in moki izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni
Kemična tovarna Moste pri Ljubljani.
Tohtovnlle oferte In -vzorce. Dobavljamo promplno Zahtevajte 01	vsako kolltlno	ssi.
Tel. 351.
J Tel. 351-
•	e
•	•
gimuniumnNniBEiiiaasaBai
B
8HHiaaH*asaBž*aBaaiaaBffiaE55LB ■asaarj
Delniška glavnica: Din 50,000.000 -Rezervni zakladi ca. Din 10,000.000*-
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
PODRUŽNICE:	AGENCIJA:
Brežice Gorica Metkovlč Sarajevo	Logatec
Celje	Kranj
Črnomelj Maribor Ptuj
Novi So«*
SpUt
Trst
Brzojavni naslov: g BANKA LJUBLJANA g Teleton št. 261, 413, ■ 302, 303 in 304	■
|	SE	PRIPOROČA	ZA	VSE	V	BANČNO	STROKO	SPADAJOČE	POSLE
v Stotnik ta iadajatol): >Merknr<. trgovako-induatrijaka d. d., Ljubljano. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tiak tiakarne »Merkur«, trgovako-lnduatrijake d. d.