I i ■ti • J1 ' . • , I • • • ' ' V'w 0 !'l> ■■..)> NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELA1 W.I KHNI 1 i* GLEVELAND, OHKX WEDNESDAY, FEBRUARY 16. 191«. LETO IX. — novice. I Državni izvedenec je obsodil plinovo družbo, da ni sposobna, da \>i zadostno preskrbovala plin Clevelandu. '.t - —C. V. Critohfield, katerega je poslala vlada države Ohio v Cleveland, da preišče v z roke f lzakaj Cleveland ob (hudem mrazu nima dovol'j naravnega plina. Critchfeld se je podal do vrelcev naravnega plina v West Virginiji in dognal, da plinova družba nima dovolj vreloev na r^apofago, da bi zadostila vsem potrebam mesta Cleveland. (Poleg tega pa se je tudi dognalo, da daje The East Ohio Gas Co. velike množine naravnega plina tovftrnam v — Pittsburg, d očim pusti svoje domače de-velamdske odjemalte zmrzova-ti v najhujši zimi. Critdhifield je natančno preiskal ves položaj in se izjavil: Kompanija ima dovolj plina v West Virginiji, da bi lahko napeljala v vse , hiše v Ohio, Pennsylvania in West Virginija, toda tovarn« so pri kompaniji prve, potem pridejo šele (hišni odjemalci. Velikanske tovarne jeklenega trusta v Pennsytveniji dobijo dovolj plina vsak dan, da bi z njim lahko zadostili vsem cle-velandskim potrebam. Critch-field priporoča zvezino kootro-lo nad plinovo družbo in da se zadosti najprvo potrebami v stanovanjih in potem potrebam tovaren. —Clevelandski židje so nabrali tekom tedna SS1-«** za mbožne židovske rodbine v starem kraju, ki trpijo radi vojme. V vseh Z jed. državah nameravajo nabrati $50.000.000. Do-aj imajo že dvajset milijonov. —Prilika, da dobi Cleveland novo zvezino tovarno za izdelovanje jeklenih plošč, je zgubljena. Nova tovarna bi veljala enajst milijonov in bi zaposlila 4000 delavcev* Vzrok, da tovarna ne pride v Cleveland, je ta, ker je CFeveland preblizu canadske meje. —Poročnike uljudno prosimo, da se ozirajo na oglase pri-občene v tem listu. Od naročnikov je odvisno, da list uspeva, in v tem so nam naročniki vedno stali na strani. Kadar kupujete svoje potreb§čine, povejte trgovcu, da ste videli njegov oglas v našem listu, ali če trgovec nima oglasa v našem listu, povejte mu, naj oglašuje nas. 'tlevelandska Ameri-" gre danes v vsako slovensko 'hišo v Clevelandu, trikrat na teden. Naročniki so naša največja pomoč za uspeh. Od njih je odvisno, da list napreduje. Vi za nas, mi za vas! —>Bivii župan Baker se omenja kot bodoči vojni tajnik Z jed držav. Wilson se je izjavil, da hoče imeti "promineautnega odvetnika" iz osrednjega zapada za vojnega tajnika. —Policija je v pondeljek prijela nekega Richterja, ki je po Cfevelandu prodajal kajzerjeve in cesar Franc JožefoVe Slike. Policija se je izjavita, da je ta Rk^iter prodajalec pasjih mark goljufal občinstvo. —Ogenj je izbruhnil v trgovini AMrich-Howey Co. na aioo Ontario ave. v pondeljek ponoči. Naredil je $1000 škode. Dva uslužbenca sta postala nevestna od plamenov in dima. tali ognji v raznih trgovinah in jprivatnih poslopjih so povzročili v pondeljek in torek $40.000 škode, ►—©an 26. februarij je odlo-za .pobiranje doneskov za flandske; reveže, (Poseben ki ima to zadevo v robo razstavil po pevelan-10.000 posebnih nabiralnih i, in sicer pride v vsako trgovino 'ena' taka mabiralnica za reveže. Odbor upa, da bo dobil $50.000 za nujne potrebe siromakov. —17 detektivov mora pustiti svojo službo in se vrniti na redno shižbo na cestah kot policisti. Novi (načelnik mestnih detektivov, Rabshaw, je popolnoma raongamiziral detektivski oddelek. Važna sprememba pri detektivih je tudi ta, da odslej ne bodeta hodila več po dva detektiva skupaj, ampak posamič. Prostitutke, hoteli, ki prenočujejo zloglasni ljudje, gem-blerji in druge sumljive osebe, bodejo reportane odslej naprej naravnost v City Hall in ne vec oia policijo. —Advard Tetzlaff in William 0!son sta bila v pondelje* prijeta in obtožena, da sta ubila Frank Hausmana, 4222 ti. 71st St. Zgorej omenjena sta bila uslužbenca pri Colonial Furniture Co. Omenjana sta peljala v soboto popoldne poln voz pohištva na E. 71st. St. in Canal Rd. po strmem klancu, •ko je voz maJhoma pričel drseti nazaj po klancu in je tako zaprl pot prihajajočemu vozu, na katerem se je nahajal Haus-man. Ptfastal je prepir, tekom katerega je dobil Hausman s trdim predmetom po glavi. Toda peljal' je voz domov, doma nakrmil ikonje in šel spat, okoli polnoči pa je umrl. —VoPivci države Ohio bodejo imeli letos dovolj opraviti z volitvami in volivnimi shodi. Tako burno politično leto ko bo letos, pride le redkokdaj. Kajti letos bodemo imeli primarne volitve, katerilh ni bilo že zadnja tri leta v Ohio, madalje imamo državne in narodne konvencije, in v jeseni county, državne in narodne volitve. Treba bo voliti guvernerja im; državne uradnike, county uradnike in predsednika. Vsega skupaj bodemo imeli ftetos tri volitve. Prva volitev se bo vršila 25. aprila. Pri teh volitvah bodemo voliH delegate za narodno in državno konvencijo, kjer se postavijo predsedniški kandidati. Volilo se bo po distriiktih. Poleg tega pride tudi mnogo mesenih stva-rij na vrsto, predvsem vprašanje ali dovolijo volivci, da se potroši $2.500.000 za ogromno konvenrijsko dvorano v Clevelandu. Druge primarne volitve se vršijo v Clevelandu 8. avgusta. Pri tej se bodejo postavili kandidat je za county urade, za državne urade, za sodnike, za kongresmana in volili se bodejo politični strankarski odbori. Glavne volitve pa se vrše 7. novembra. Junija meseca se vršijo narodne konvencije demokratične in republikanske stran-ke. Republikanci zborujejo v Chicagi, demokrat je v St. Louis Poleg predsednika in podpredsednika bodemo volili še: Enega senatorja in tri kongresma-ne, guvernerja, ipodguvernerja, državnega tajnika, avditorja, zakladnika, generalnega pravnika, pet državnih senatorje* ion trinajst državnih poslancev. NadaPje vrhovnega sodnika najvišjega sodišče države Ohio, enega druzega sodnika najvišje sodnije, apelacijskega sodnika, tri Common Pleas sodnike in enega probatnega sodnika. Potem county členka, šerifa, avditdrja, zakladnika, rekorderja, geometra, koronerja m tri county komisarje. Slovenski Politični kftib bo storil svojo dolžnost ob pravem času in bo vse potrebno razložil, kako se morajo ravmati. —James Reioljard, 1544 E. 66th St. toži mesto Cleveland na $10.000 odškodnine. On trdi, da so mestni delavci, ki so kopali grob na 'Highland Park pokopališču, začeli kopati tudi v grob njegovega očeta, ki leži tam že od* 1912. Krsta njegovega očeta je bila prebita in truplo poškodovano. Zato tozi za $10.000 odškodnine. Zarota anarhistov. Chicaška policija je prišla na sled zaroti anarhistov, ki so hoteli pobiti duhov, ne in razdreti cerkve. H! Chicago, 15. febr. iPoskus zastrupiti novega chikaškega nadškofa in 300 duhovnov pri banketu v Chicagi, je le del v načrtu velike z^jrOte anarhistov, ki imajo svoje podružnice po vsem svetu. Glavni sedež je v Rimu in v Chicagi se je nahajalo petnajst članov anarhističnega odbora. Qhikaska policija ima dokaze, da so hoteli anai*-histi uničiti poslopje "Peoples Gas Light Coke Co." "Union League Cluib", pošto in katedralo nadškofa. Tudi štirideset upljivnih chikašikih bankirjev bi moralo biti umorjenih. Te stvari je chikaška policija izvedela iz privatnih pisem, ki so jih dobili pri nekem Italijanu, John Alegrini,' ki stanuje na 2408 Cfamut ave. Chicago. A1-legrini je prijatelj Jean Crone-sa, katerega policija išče, ker je dejal strup v hrano duhovnov, zbranih pri banketu pred nedavnim časom v Chicagi. JFo-licija trdi, da se nahaja Crones začasno v St. Paul, Minin* pri Mrs. Sofiji Bresci, ki je udoya po Gaetanu Bresciju, ki je leta 1900 v umoril laškega kralja Humberta. Tudi. poskus, da bi pognali v zrak katedralo sv. Patrika v New Yonku se pripisuje tej anarhistični organizaciji. Deteicitiv Rjccio, ki je prestavil pisma, najdena pri Al-tegriniju, se je izjavil, da ima ta družba svoj glavni sedež v Rimu, v neposredni papeževi bližini. tMlnogo anarhistov se je preselilo iz Rima v Ameriko, kajti radi vojske je v Italiji povsod podvojena straža in vojaške oblasti .nadzirajo natanko vsako gibanje posameznikov. Radite-ga je mnogo anarhistov zbe* žalo v Ameriko, kjer se lahko svobodno gibljejo. Anarhisti so imeli natančno določano, k.i* ko bodejo morili. Iz njih zaplenjenih pisem se dožene, da so imeli pripravljene male bombe za policiste in večje za gruče ljudi. Posebno so omenjene bombe za množice, ki ravno odhajajo iz cenkye. Svetuje se a'narhistom naj uporabijo take bombe, 'kadar igre ljudstvo iz cerkvefjih vrže v sredo. Pogled na razmesarjena trupla je anar-histoip menda posebno ugajal. Druge bombe za policiste imajo drugačen uspelh, Metalec lahko zažene bombo v policista, ki ga raztrga na kose, gre mimo in si prižge cigareto, ne da bi kdo opazil, da je zagnal bombo. Načelnik policije v Chicagi misli jako resno o teh zarotaJh. Na uho mu je prišlo, da bodejo spravili razni odvetniki skupaj $1.000.000 varščine, če se policiji posreči proti Allegriniju prinesti dokaze. (Policijski načelnik se čudi, odkod pride ta denar. Včeraj je prišel odvetnik Nahin na sodnijo in povedal sodniku, da ima s seboj $250.000 gotovega denarja v zlatu in bankovcih, katerega bo založil, da se izpusti anarhista Allengrinija iz zapora. Sodnik ni hotefl podpisati oprostilnega povelja in se je izjavil, da mora stvar poprej preiskati. Vprašuje, se, odkod jiride ta denar za oprostitev anarhistov? (ftidel je na tirolskem bojišču Ciril Hrast, rez. poročnik in jurist, sin naduČitelja v po*, in prefekta ljuMjanske gluho-nemnice gosp. Iv. Hrasta. Umrla je v Kranju Marija Savmik. Delo kongresa. Kongres bo v kratkem dovolil veliko število vojnih ladij. Kongres deluje za večje vojaštvo. Washington, 15. febr. V kongres« se končuje. debata o do-voflitvi ntnogih vojnih ladij, ^kakor jih je priporočal predsednik IWilson v svoji letni poslanki Nasprotniki večjih vojaških priprav so spbznali, da so popolnoma onemogli inapram zagovornikom večje vojaške sile. Demokratični kot republikanski člani kongresa v veliki večini so za vojaško pripravljenost. Različnost mnenja prevladuje začasno med člani kongresa. Nekateri ne bi radi dovolili zvečanje armade, pač pa bi glasovali za sili^ povečanje mornarice, dočim drugi zagovarjajo večjo armado na suhem in zanemarjajo mornarico. In Predsednik Wilton se magib-Ije k onim, ki želijo imeti moč-nq^ mornarico!, Ameriška mornarica bi morala biti tako močna, da bi laihko odbila vsak poskus kake države izkrcati vo-* jaštvo na ameriških tleh. Zato se pa sodi, da bo kongres dovolil zgraditi toliko submarinov kot jih vlada zahteva. Načehirk submarinskega ameriškega bro-dovja, rear admiral Grant se ;e izjavil, da ameriki sUibmariini nimajo mnogo veljave. Trije nemki submarini naredijo toliko kot 22 ameriških submarinov Trije nemki submarini veljajo ff12.500.000, dvaindvajset ameri-kih pa velja $10^000.000. Dosedanji ameriški stibmarini imajo 450 ton teže, dočim bi morali graditi submarintne, ki, nosijo najmanj 800 ton teže. Armada na suhem se bo zaenkrat pomnožila na 140.000 mož in ravno toliko bo izurjenih mož pri narodni gardi. Vsak nar6dni gardist bo dobil na leto $50 plače* od zvezine vlade, poleg tega, kar dobiva od države, kjer je vpisan. S tem da vlada podpira državne mili-llcije,4 nameravajo vojaško obla sti vzgojiti moderno rezervo za vsak skičaj. Kakih 100 kon-gresmanov, ki so bili poprej proti vsaki pripravljenosti, se je sedaj izjavilo, da bodejo gla sovali za vse, kar zahteva Wil sonova administracija. Predsednik Wilson se še ni odločil, kdo postane vojni tajnik namesto odsfoptega Garri son a. V požtev prideta Franklin 'Lane sedanji tajnik notra njih zadev in David Houston, tajnik za poljedeljstvo. Senator Lam« je predlagal včeraj, da se odlpravi sedanji indijanski urad in da se zvoli odbor treh mož izmed petih kandidatov, katere postavijo Indijanci. Ta odbor bo vodil vse posfe, kar se tiče Indijancev in bo odgovoren sa mo kongresu. Za uravnavo rek in pristanišč v Zjed. državajh se je dovolilo letos $40.000.000, za $25.000.000 manj kakor druga leta. Letos se bo dovolilo več za vojaške potrebe. Tajnik mornarice IDIaniels je določil, da bo križarka Tennessee peljala ameriške delegate v Bue nos Ayres k skupni konferenci zastopnikov ameriških republik. m ■ ■ —p,. 1. H DRUŠTVENI TAJNIKI IN TAJNICE. Zadeva velike važnosti je, da kateri tajnik ali tajnica sloven-skega društva še ni dobil-a re solucije Pripravljalnega odbora za Narodni Dom, da se nemu dama oglasi pri začasnem taj niku tega odbora, Frank Lun-ka, 5523 Cany ave. ali pa na 61x9 St, Clair ave. ali pa sporoči tako pismeno. Do 15. mar. ca hoče imeti odbor vso zadevo v redu. Panika v Canadi. Canadska vlada je pripravila 14.000 vojakov, da ustavi invazijo od meje Zjed. držav. Buffalo, 15. febr. Ostra cenzura je prištet v veljavo v vseh obmejnih canadskih pokrajinah. Dasi vlada ne izda mnogo ,in drži tajno vse dogodke, pa je gotovo, da canadska meja ob Ameriki kar mrgoli vojakov. '14.000 vojakov je nastavljenih •pri Fbrt Erie, ravno nasproti Buffalo in. pri Lewinstonu. Mnogo tisoč vojakov je še v rezervi. Več bataljonov vojaštva je prispelo danes v obmejne kraje iz notranjih krajev dežele. Canadske vojaške oblasti so uredilfe vse potrebno, da se za* varujejo proti vsakemu napadu od ameriške strani. Kakšen bi bil ta napad in kako bi ?e izvršil, je tajnost canadskih vojaških oblasti j, ki strogo čuvajo to tajnost. Kolikor se je dalo poizvedeti iz dobrih virov, so canadske oblasti prepričane, da obstoji v Ameriki zarota, katero so skovali nemški in avstrijski podložniki. Kakih! 10.000 Avstrijcev in Nemcev je baje pripravljenih,da prekoračijo mejo pri INlagara Falls in uničijo tovarne v onih krajih. Baje se ti zarotniki zbirajo v Buffalo. Camadski detektivi že več tednov delajo na tem projektu in ameriška vlada je dobila uradno obvestilo canadske vlade radi te zarote. V&da v Washing-tonu je obljubila, da bo nemudoma preiskala ves položaj in tozadevno poročala canadski vladi. Canadsko prebivalstvo je radi tega jako zbegano, in dasi je vlada zatrdila, da mi nobene neposredne nevarnosti, pa ljudstvo ne vrjame. Večji oddelek ameriških detektivov je dospel danes,v Buffalo in Niagara Falls, da preiskujejo položaj. (V Niagara Falls, kjer je mnogo canadskih tovaren, in na meji med iZjed. državami in Cana-do preiščejo canadske oblasti natančno vsako osebo, ki pride v Canado. Vse straže v Niagara Falls so podvojene na mostovih in cestah. Pri vsefti važ-nejših točkah so postavljene strojne puške, (pripravljene za takojšen napad. Vsi železniški vlaki so preiskami in prevožme ladije vozijo vojake, ki čuvajo in nadzirajo potnike. M • • 1 ##w Novice iz bojišča. Avstrijski zrakoplovi. Rim, 16. febr. Avstrijski zrakoplovi so se pokazali danes nad mestom Rimini, kamor so zagnali več bomb. Avstrijci so ubili tiekaj žensk. Napadli so tudi Monzo, kjer je bila ena o-seba ubita in 5 ranjenih. Avstrijski zrakoplovci, ki softote-fi napasti Brescio, so bili pognani v beg. Drugi avstrijski zrakoplovci so mapadli mesto Schio, petnajst milj od Vicen-ze, kjer so ubrli 6 oseb in mnogo ranili. Francoski fttroftki. fPariz, 16. febr. Francoska vlada je naprosila zbornica, da dovoK $1.695.064.000 za prihodnje tri mesooe. Francoski vojni stroški znašajo nekaj več kot osemnajst milijonov dolarjev na dan. * —V mestnem zboru se posvetujejo, kako bi prepovedali hitro vožnjo teškim tovornim avtomobilom. Ti avtomobili dirjajo po mestu, povzročajo nesreče in poškodujejo tlak. Councilman Kolina bo vložil predlog, da noben tovorni avtomobil* ki gre hitreje kot 10 milj na uro, ne sme voziti po mestu. ' Nemci v ofenzivi London, 15. febr. Nemci se pripravljajo za večjo ofenzivo v Champagne distriktu. Nemške divizije s»kušajo vreči Francoze nazaj na fronti 15 milj dolgi ob Challeragne železnici. Nemški topovi bruhajo vsako uro tis6če krogelj, ki imajo v set>i veliko razstreljivmo mdc na francoske utrdbe. Francoske pozicije pri Tahure in pri Navarinu so v nevarnosti. Francoski generalni štab pričakuje, da bodejo Nemci nocoj napadli z vso silo, v prizadevanju, da uničijo frameoske pozicije v Champagne distriktu. Vsi strelni jarki, katere so Nemci zasedli tekom zadnih dnij, so ostali v nemški oblasti kljub napadk>m Francozov. IN'emska artilerija siplje ogenj in žvepkj neprestano, da Francozi me morejo naskočiti nem-ških pozicij. Dva tedna neprestano že napadajo Nemci. In v tej ofenzivi so Nemci zavzeli več milj francoskih strelnih jarkov, katerih nekaj so Francozi zopet odvzeli. Več mesecev ie ni bilo takih bojev na francoskem bojišču kot se vršijo sedaj, in dasi Nemci be morejo zaznamovati velikUi uspehov, pa je vendar očividno, da Francozi svojih postojank nimajo dobro zavarovanih. Kajzer in von Papen. BeroMn, 15. febr. Nemško časopisje poroča, da je dobil spo> deni inemški ataše von Papen, katerega so Zjed. države spodile iz Amerike, od nemškega kajzerja red "rudečega orla" za "zasluge." Bulgari se bli&ajo AvlonL Atene, 15. febr. Bulgarske čete so okupirale mesto Ferr, 15 milj od albanskega pristanišča Avtone. Italijani dovažajo nove čete v Avlono, kjer se pričakuje ihudih bojev. Novi nemiki submarin. iLondort, 15. febr. Kot se poroča iz zamesljivih virov iz Nemčije, so Nemci uvedli novo vrsto ^ubmarinov, ki sa pravi orjaki. Podobni so skoro monitorjem. Suani se, da so Nemci pripravili te submarine, da z njimi napadajo oborožene trgovske parnike. Novi angleški vojaki. , London, 15. febr. Angleška vlada je sklenila, da pokliče dne i. marca oženjene moške, ki so sposobni za vojaško službo, v službovanje. Vsi samski moški so bili pozvani v shižbo, kot je bila potreba. Vojni urad pa je preračunal, da je še najmanj 800.000 samskih, ki bi lahko nastopili vojaško službo. Boji v Afriki. •Havre, 15, febr. Belgijske čete, 'ki se borijo proti nemškim četam v nemški afriški ko: loniji, so doseglfe precejšen tis-peh, kot se poroča sem. Nemška topničarka Hedwig von Wissman je bila potopljena od belgijskih strelov. Topničarka se je nahajala na jezeru Tamg-anyka. (Nemške čete za Turčijo. London, 15. febr. Iz Bukarešta se -poroča, da Nemci pošiljajo sveže čete Turkom na pomoč. 25.000 Nemcev je dospelo pretekK teden v Ruščuk na Bulgarskem. Te čete so namenjene za pomoč Tuikom. Srbija se zahvaljuje. Francozom. Pariz, 15. febr. Predsedmik Pioncare je dobil danes brzojavko od mnogih bivših srbskifti državnih poslancev, ki so dospeli v 'Nizzo. V brzojavki se Srbi zahvaljujejo Franciji za pomoč in izražajo nado, da bo konečna zmaga zaveznikov prinesla vsem narodom svobodo. Nemci se pritožujejo. iBukarešt, 15. febr. Nemci so dvignili silovito pritožbo proti « M in ■ rumunski vladi, ki je prt dala nadaljni izvoz pšenic drugih živil iz Runwnije 1 Nemčijo. Nemci trdijo, da kupili v Rumuniji 400.000 pšenice, iQ da so jo plačali| isti ceni kot zavezniki, ki vzeli 800.000 ton žita. Toda rtv| mlinska vlada je sedaj kljub mu prepovedala izvoz tega ta iz Rumunije. Sodi se, da^ dejo zavezniki pokupili os žito. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 15. febr. Na fr< ti pri Dvinsku se sovražnik shiiuje strupenih plinov bomb. Po veliki eksploziji, ki j je nastala v einem izmed erze rumskih fortov včeraj radi ni šega streljanja, smo se dan4 forta polastili. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 15. febr. Na laški fronti se vršijo hudi artilerijski boji. Pozicije, ki smo jih ,prt$ kratkim dobili old Italijanov, smo vzdržati kljub laškim napa-padom. Avstrijske čete v Alba- § niji so dospele do reke Arzen. Sovražnik it je umaknil na le* jj vi breg reke. Nemci zmagoviti v Belgiji. 'London, 16. febr. Nemca oker f| li Ypres so včeraj z vso silb.fl bombardirali angleške postOjgp janke, katere so konečno drli in se polastili angl< strelnih jarkov v obsegu 800 sežnjev. Večina angh vojakov v strelnih jarkih je la ubita, in Nemci so ujeli ga častnika in 30 vojakov. ^ Artois okraju, med Lens Bethune so Nemci eksplodii veliko mino, in zasedli u< ki je nastala r« Francoske čete so pregnale iz kraterja. V pagne okolici Francozi dajo Nemce z namenom, odvzamejo zgubljene jarke. Dosedaj so bili vsi coski napadi odbiti. Nemška delavnost na London, 16. febr. Anj časopisje je mnenja, da pr jo Nemci v najkrajšem živahno ofenzivo tudi na ju. (Baje je nemška mor dobila novega vrhovnega i veljtnika, katerega ime ^ tajno. Nemci so dobili žene ladije popolnoma tipa, ki so posebno pri; za napadanje tngovskih kov, poleg tega pa tudi in bolj oborožen« torj Italijani pred Gorico. Italijani še vedno z artilerijo in infantei točke pred Gorico, kat pred kratkim zgubili, čajo iz Dunaja, so vsi nj padi odbiti s teškimi Konfiskacija Dunajsko deželno odredilo konfiskaidijo v Avst se nahajajočega prei Frana Sakserja, ia "Glas LVaroda" v New katerega preganja vojj dišče 5. armadnega zbora zločina velerzdaje. A\ roparji nimajo nikdar Na Kavkazu. (Rusi so na kavkaškei šču še vedno v ofenzivi, danes prihaja iz Carij vka, da so bili ruski biti s turškimi protin! Mesopotamiji je pol< Kut-elrAmara nespremenj Angleški stroški za London, 16. febr. V se vrši v kratkfcm sk ferenca zastopnikov rodov, ki spadajo k kom. Posvetovali se vojnih in finančnih Ministerski predsednik bo zahteval' od par? daljno vojino $2.500.000. na dan lijonov ii t • - f3JH> Iff* ATE H. *., CLEVELAND, OHIO louis j. pate. — monday, wednesday and friday. iy 25.000 flfcOfr of dndand and *tmwh*n. Amtncm ŠI spirit Fonign in language only. telethons cuy pwincetow tt* Act * Mmrck 3rd. [dftMnry 1879. 5th 1909. •ttktpMtifik* at CUveland, ►M No. 19. .Wednesday Feb. x6. '16 njih, (častniki s svetinjami in rožljajočimi meči, zrli »o kate- s M t i t tf*^efr. ■ , • ' ' Mogilev, in nekdo je pdvedal MWc.imu, da je v Morile g*- noter. dralo Kazan sike Porod ke, in neralni štab, carjev generalni Rusi in Rusqa. |Xa mestni železniški postaj se je ustavil vojaški vlak, in iz njega se je trlila neskončna re Ica vojakov, nepobritih, nesko-panih, z rudečimi očmi. Bil je neki sibirski regiment, ki je korakal, jahal, stradal in trpe iejo preko cesarstva. Čudmi ljudje so bili ti moški, in v zadnjem vozu železnice je bilo pol stotine črednikov tam daleč iz mej Mongolije, z žeketi iz ovčje kože, s strahovitimi, zakrivljenimi noži za pasom. Ma 'ksitii je menil, da so prodrli ru ski sovražniki v deželo, kajti ni vedel, da poleg armade ipuit kov, obstoji ruska armada , še iz veliko bolj divjih elementov kot so koza ki. On ni vedel, da ti tuji čredniki vpraiujejo že ipo nekaj urah od doma, kdaj •e boj začne, in da so v enem slučaju, ti divji čredniki ruske Ermade, ponoči napadli oddelek Japoncev, jih sedem pobili, j« so pa ušli. Menili so, da tusija tepe z Japonci... Maksim je videl ravne želez-vozove s topovi, in ču-se je vpraševal, če so jih iz cerkvenih zvonov v bliz-mestu. On ni vedel ničesar velikanski ruski armadi, ka-je "poslala ruska vlada v j brez zadostnega streljiva, dnevom, v člbveško , dokler ni .bilo pobitih lilijona mož, in so prišle rezerve. hrana se topove!" vojaški vlak Sibircev je Maks i ni opazil1 drugi na drugem tiru. Velika ljudij se je drenjala oko-vlaka, in kljub temu je 1, da se premika tnal voz od do voza, videl je, da so šepetajoče može iz vla-jih; posajali v dvojne vr- ili." noči, ko je stopil v so-očeta, je obesi! na katero je kupil v meje barvana litografija jako perfektnega in le-portret pol-boga, Bila je priljubljena .po celi Rusiji, je slika ruskega carja. Tekom desetih mesecev, ki » sedaj minuli, je prihajal Maim od dela iz polja, in vselej je priklonit proti kotu, kjer •bila sveta podoba in> proti trjevi sliki. Sveta podoba je leniia Boga, slika carja pa ijo, in Maksim je nekoliko da grozijo Rusiji nevar-da grozi poguba njemu iu. Nt pa vedel nič več, »j se vrši vojska kot je vede! itku. Mimo so se vozili ti vojni ujetniki v odpr-;fozniških vozovih, in dež ril njih blatne, raztrgane >rnie, in njih glave, mno-it brez klobuka in brez tva, so bile sklonjene v jni mizeriji. Nekoč je neki ujetnik pogledal Maksima, laksim je zamahnil z roko, ! začutil v sebi, da je prav čtoveška kreatura kakor »i ujetnik. Toda ujetniki so iljave pljuvali proti Maksi- bo pomagal Rusiji." je Mlaksim. "Upam, da se bo treba boriti." „ teh besedalh je bil zapopa- den ruski fanatizem, pa tudi pomanjkanje inteligentnega pa-trijotizma. Maksim je bil še vedno zastopnik človeške Rusije Maksim je bil še vedno ruski kmet. Toda iMaksim se je moral' boriti. Prišli so po njega, fn ko je dobil naznanilo, je .prišel vojak. ''Ali veš, kaj si sedaj?" Je rekal vojak, in brazgotina preko čela je postala rudeča, ko je govoril. "Ti si hrana za topove!" Maksim ni razumel te opazke. Od otročjih let že je čutil navzočnost skrimostne avtoritete nad svojo osebo. Nekje je neka vlada. Roka te vlade je jako dolga, kadar prime, je močna, njena sila je grozna. In če se stegne sedaj po njem, rav no v času, ko žito zori, prav ob času, ko je hotel poročiti Vero, tedaj se mora pač udati. Tako je v Rusiji. Pa v Rusiji je čudovit rešpekt za posameznega človeka, tako čudovit, da v mnogih krajih se miti stariši niti učitelji ne drznejo tepsti otroka. Zato je Maksim pogledal na vojaka, ki je bil' star dovolj, da je njegov oče, in reče: "Ti si dober vojak!' Vojak pa pogleda Maksimo-vo čisto kožlo in oči, njegove mehke lase, in ravno, silovito tru-plo mladega velikana. "Ravno tak boš ti," reče. "In kadar boš vojak, se boš kaj naučil o svoji detželi. Kadar se vojaki vnnejo iz vojske, so najbolj učeni možje v vasi. In govorijo o stvareh, katerih nihče niti v časopisih ne more omeniti." Maksim je bil vesel slišati kaj tacetga. Vojaka je prt>sil naj nariše nekaj črt na mapo Rusije« da bo pokazal staremu očetu in stari materi. "Varšava je padla." reče vojak, 'Veni, zimam brati," odvrne Vlaknini, "če bi ljudje bolj ino-ili, bi jo lahko nazaj dobili." Koščeni materini prsti so se oprijeli njegovih rokavov, njene suhe ustnice so bite trdo sklenjene. Vera je nekoliko jo-tkala in se spominjala krasnih Pomladanskih dmaj, ko je z Ma-lesimom plesala na tratini za skupnim kopališčem. Tako je Vlaksim zapustil vasico s svojim močnim telesom, s svojo dobro, nerazvito pametjo, z volneno obleko in s parom namazanih škornjev. In to je bilo vse, kar je imel na svetu. Jajčja lupina njegovega ma-ega sveta je razpočila. Napol sanjah se je vozil v umaza-en med drugimi mladimi moškimi, katerih lica so pravkar začela kazali prve znake brčic, in ki so hrezkrbno klepetali o vojski o svojih domačih vasicah so brezskrbno klepetali o voj-ki o svojih doačih vasicofli. Bili so to mužiki, nabrani za 'ojaštko carjevo sluzih o. Maksim je gledal v njih obraze, deloma razsvitljenie od slabe sveče v kotu voza, katere žarki so razsvetljevali sveto podobo v drugem kotu. Večjidel pa Maksim tiščal svoj nos proti teklu in pazil hrščeče iskre i* okomotive in vasi, ki so dirjale mimo njega, črne v primeri s polji, katere je obsevala mesečina. (Drugi dan je bil najbolj pomemben v celem njegovem življenju, kajti vlak ga je pripeljal v iPetrograd, v glavno me sto dežele. To je bil prostor njegovih sanj. Im iz vlaka so prihrupeli vsi-novi regrutje, korakali so doli po Nevskem prospektu do Le-tainije prospekta, zijajoč na pozlačene dome in stolpe. Samo enkrat se je Maksim, ves iz sape iz strahu in čudenja, zasmejal. Bifd je, ko je videl, da se cel sprevod obrne iz sijajnih cest prpti zapuščeni ulici. Podčastnik v uniformi je tekel naprej in je obrnil može kot obrne Čredtaik čredo; .bilo je v: deti kot bi bili možje 'čreda o vac ali čreda igovedine. Sli so mimo številnih zmakov Rudečega križa, mimo bolniš nic za ranjence, mimo vojaških barak. In tu v vojaških bara kafli so dali Maksimu unifor mo, čevlje in pas. To je bila najboljša obleka, kar jih je Ma ksim kdaj imel. 'Zdelo se mu je da je to posebno darilo od carja, osebno darilo, in ko je ime Maksim priliko pogledati se v ogledalu, je bil napolnjeni z bajnimi misli, katere se mu pa la hko odpustijo, kajti Maksim kakor milijoni njegovih tovarišev, s svojimi širokimi rameni obširnimi prsi, čistim obrazom, je bil v resnici veličastna slika vojaka. Oni so mislili, da bo Mlaksim vojak. Kdo so »bili to "Oni"? Vlada. Oni so bili mož nad mo žem, ki je nad možem. Orni so bili avtoriteta. In prav to je, kar so bili. Maksim tega ni prav dobro razumel.- Povedali so mu, da so to birokratje pod carjem. Njemu kot kmetu je bilo no vo življenje v Petrogradu, in neprestano vežbanje ih vežba-nje kot sanje. Vse v tem je bi sijajno zmešano, nr ničesar ni bilb pristnega. /Nikdar ni0 vedel Maksim, da je na svetu toliko ljudi, katere se da narediti za vojake. Stotnije in regimen ti, iki so se vežbali icele tedne, so mahoma zgimiili, in na njih mesto so prišle nove čete. Nove čete, novinci, so prihajali po dnevtt, izvežbano vojaštvo pa je odhajalo po noči, tiho kora-adu. Zima je prišla, cvetje ?. vrtov je zginilo, led je škripal xxl nogami; na vrsto je prišlo drilanje z bajoneti, katere so zasajali v vreče,^najjalnjene s slamo, in tem vrečam so rekli: pismo iz nekega me- ska katoliška. tPrvi delajo na so stiskale ^uške k sebi, ker je! Da bi le kmalu bik> konec te bila zima. ( Car je brlhajal in odhajal skrivej v Moigilev in IPetrograd in obratno, in Maksim pi nikdar im mogel videti, toda nekoč je videl generala Aleksije-va, načelnika generalnega štaba, malega, obširnega moža, ki je -bil veKk kontrast v prinugeri drugimi častniki ruske armade. V Maksimovo pamet je prišlo nekaj inteligence. Naučili so ga pozdravljati častnike, in tako je delal že v Petrogradu, dokler ga ni bolela roka. Zrnat je skočiti na konec, vzravnati noge in držati roko ob čepici. Pa vedel je, da ruski častnik je prijazen mož, in da je rusiki častnik oče svojim vojakom. Zato se jih ni bal. Le tupasem je naletel na koga, ki je bil drugačen od tovarišev. (Konec prihodnjič.> Dopisi. Chicago, 111. Cenjeno uredništvo. Tudi jaz Ibi se rad oglasil iz toaše naselbine, zlasti glede delavskih razmer v naši mi-ijonski Chicagi. Nekateri li9ti poročajo, da primanjkuje de-avcev, tega 'pa mi v Chicagi ne poznamo, ker še vedno cele trume brezdelnih stojijo pred vratimi tovaren in čakajo, kdaj se jih usmili trdovraten bos. ,N'a društvenem polju smo pa prav dobro zasitopani, imamo dobrih društev mnogo, pa je vendar še stoti'ne delavcev, ki ni#o pri nobenem društvu, nekateri seveda iz nemarnosti, drugi pa toffeko nimajo, da bi se v društvo vpisali, ker so cele mesece irez dela. Naše društvo Jugoslovan, št. 104 JSKJ bo obhajalo letos pet-etnrco obs-tanka, in sicer bo >roslcivilo to slavhost v Narodni dvorani 4. sept. t. 1. na delavski praznik. (Prosim ^enjena društva* da ne bi isti dan prirejala veselic, ker bi gotovo škodovala sebi ali nam. Torej na veselo svidenje 4. ,sept. v Narodni dvorana. Pozdrav čitateljem* lista. Jos. Blisch. Chicago, 111. Pošiljam vam dvoje pisem vz bojišča od mojega brata. Iz teh pisem se vidi, da je vojno navdušenje že minulo, kajti od bra j a mi je :>ra/t s takxm navdušenjem pisaril, škoda, da tistih pisem, nimam pri rokah, sedaj pa je ves razočaran. Iz pisma se tudi vidi, da Avstriji primanjkuje vojakov, škoda, da ne morem bratu pisati, naj se da ob prvi priliki ujeti od Rusov. Žal, da ne ve, da se ln>ri proti svojim prijateljem. S pozdravom Jos. Kraner, 2626 So. Kar low Prvo pismo iz bojišča: .'Kako sem bil potrt, ko ste mi pisali, da je brat Albin ranjen ali mrtev. Mislil sem, kaj da trni nič ne piše. Res ne vemo, kje nas* smrt čaka. Vsako minuto nas lahko ;zadene. Pa mogoče, ako je v ujetništvu, da vojske, in .potem dragi brat na veselo svidenje! Takoj ko se otresem te vojne sitnosti, bo moja prva pot tjakaj, kjer ti ži viš. Pri nas ni zdaj nobenega hlapca, in tako je povsod ženska komanda. iMeni gre sicer Se cej dobro, samo pri svoji hran sem, ker od poljske kuhinje ne smem kaj jesti, ker sem slabega zdravja, odkar sem bil bolan. Ako je mogoče si kupim mleka ali jajc, da se preživim, toda zdaj po zimi je zopet bolj slabo, če me ne bo prej konec, ker tukaj kmetje nimajo dru-zega kot bramfbni krompir, sa mo če pridemo, v kak trg aH mesto, tedaj dobimo pri Židih', katere naj zlodej jaše, kak hleb knvha, kakor je bil doma za 20 krajcarjev tukaj pa je 60—70 krajcarjev. Predno dobiš to pismo, bom že na laški meji, kamor bodemo prestavljeni. Piši ni i, kako je kaj v Ameriki. Zdaj moram pa končati, ker me že vse boli od sedenja, kajti zemlja je moj stol, kolena miza,* z?ato pišem, »kakor bi vrane na-fel «a pisanje. Pozdrav od brata Alberta. Tretje pismo: Hvala za karto, katero sem z veseljem prejel, toda vesel ne bom obhajal tega božiča. Dopusta nisem dobil, ker je imalo ljudij pri naši bateriji, trinajst mesecev sem za^poredoma že v vojni. Slabo vreme imamo, do kolena gazimo i>o blaitu. V Tr-bonjah so se že vsi veselili, da pridem na dopust, sedaj pa je šlo vse po vodi. Res slabe bo-liične praznike sem imel, ker nisem dobil (Iru'zega kot kavo, keir smo imeli marš prav na doL go. Moj kvartir je Itrknja v zemlji, sedaj pa lahko veš, kakšno je življenje. Bolehati sem pričel na pljučah-.. Pozdrav ocl tvojega brata. Bratje, pristopajte v društva. Kdor na svetu se rodi, Vsakdo mora umreti, V veslju ali žalosti Mladih ali starih let, (Nikomur ni poznano, Kasno ali rano, (Kdaj pustil bo sifet! Tako se poje v narodni pesmi. Znali smo jo že, ko smo v šole hodili. In značilna je ta narodna pesmica, il pri nobetoem društvu^ ■Kdor je pri društvu, za tega pogreb '41 i treiba nikdar nobene kolekte. Zatp smo se čudili in dejali: On je bil še v starem krajuv ko mu je prišla novica iz Amerike, da je bil njegov brat ubit v nekem rudniku, in tedaj je vzkliknil: "Bog ve, če je bil pri kakem društvu ?* Torej ta človek je vedel, da je njegov brat zapustil ženo in otroke v največjem siromaštvu, in'morejo izkazati z drugim nego (zmago skupne Meje, t. j. soci-jalizma, a pri drugih vemo vsi kakšne cilje gojijo. A bistven razloček med sokolom in delavskim telovadnim društvom je ta: Sokol se peča za Skupno zadevo celega naro-. da, za svobodo in prostost po- % litičnega prepričanja. Tyre o-enanja vzajemno bratstvo, enakost in ljubezen vseh, uči vztrajnost, hoče, da se popleme-niti značaj vsakega čfoveka, in da vse prešine pojmovanje pta-ve enakosti, svobode in discipline. Delavska telovadna društva se^pokoravajo disciplini gotove politične stranke; goje»naraščaj trdnih 'bodočih voditeljev in od-k lan ju je jo gotove razrede tn sloje. 1 Katoliška telovadna društva pa nimajo z našim programom ničesar skupnega, tam mazad-njaštvo pri nas napredek, to je pač nepopisna razlika. Koneč-no-so to tudi dmštva, ki se ne sam pozneje, ko je prišel v A-merrko, j<% storil isto kot njegov brat. To nas je navedlo, da zopet apeliramo na rojake, ki niso v društvi?!, da se opri jemo dru štev. Apeliramo v prvi vrsti na rojake, ki so že pri društvih, da delujejo kot neumorni agen tje za nezavedne rojake. Posebno pa je treba apelirati na bor-deng bose, ki imajo da stanovanju mnogo mladih fantov. Teh prva dolžnost je, da skrbi jo, da je fant v društvu, kajti sami so že sto/krat čutili, *ka)ko je, kadar pride bolezen, pa fant nima nobenega denarja. In če ne morete fanta spraviti v društvo, tedaj glejte, da se hitro jobere iz vaše hiše. Zadovoljni jodete, ker vam" ne bo povzročal nadloge. Saj imajo ti gospodarji mnogo skušnje, koliko so za katerega plačali, kadar je bil bolan, ko pa je fant ozdravel, tedaj pa je zginil, da nihče me ve kam. -Ce pa umre, tedaj kolektajte za pogreb, in kar je ostal* dolžan, zapiši v zrak. Dajte bratje, agitirajte za društva. Dajte, dia se pomnoži število članov pri slovenskilh organizacijah, da bodejo močne in dobrotne matere naše. Osocijalnem stremljenju Sokolstva! Vsak zaveden človek ima svoje socijalne misli, mora razumeti kaj pomenja socijalno vprašanje. Socijalno vprašanje pomenja stremljenje, da bi se vsem ljudem pomagalo v gmotnem, nravstvenem in kulturnem ozi-ru, da postaja konečno človeštvo 'zrelo boljše in dostojno življenje živeti. Tudi mi sokoli ne puščamo teh stremljen, ter se pečamo ž njimi prav resno. Mi hočemo ohranitev naroda, zdravega, čvrstega in zavednega ter zre-ega, a da postane narod tak, zato hočemo da postanemo gospodarsko neodvisni in svobodni in rabimo, da to dosežemo samo trdne značaje, to je moč dobrih lastnosti, kakor vztrajnost, volja, odločnost, oblast nad samega sebe in disciplina. Sdkofski program je odloči-en. Stremimo za napredek, o* hranitev in krepitev celokupnega naroda. Tudi posamezne politične stranke imajo svoja socijalna stremljenja, »kakor social demokratična, krščansko socijalna, s svojim krojem in prazno zabavo ter tako ne žanjejo druze-ga, kakor zaničevanje. IXbs mora vzdržati edina so-kolska zavednost, terr delati tn samo delati je treba. 'Prijatelji naši, hitite pod prapor naš, če so vam mar vzvišeni cilji sokolstva, če vam je fnar osvoboditev Slovenstva! Z bratskim Zdravo! C. L. MLADA GOSPODIČNA. Uz vrtne ute se čuje smeth gospode in lajanje psa. Mlada gospoda je gotova z zajortre-kom, in sedaj se šali in ismeja, hujslloajoč dive inJadi dogi, eno na drugo. Vržejo jim kost, in psa se tepeta za njo.....Jako sta nespretmia. M fed a gospoda boče počiti od' smeha. Dečlko, kakih 'štirih let, pa se je prislonil blizu zida vrtne ute in nemimiUi oči j gleda v urto. Bosonog je, bled in ves raztrgan, z glad ni m i očmi gleda na ostanke zajutreka. Sluga prinese dva krožnika Hr» postavi enega pred vsakega psa. Psa požreta in golčeta, dete pa ju pohtepno gleda. Ves nevoščljiv je otrok psom,ker imajo toliko jesti. Zdajci opazi Carry otroka. "No, malček, ali bi pomajgal jesti?" Malček pokicna z glavo, da ibi. "Pa jejl se nasmeje mlada gospodična. Dete se strese in pristopi bližje. Približa se pasji skledi in stegne malo ročico bližje. Psi zamnmrajo. — "Oklal' ga bo!" reče Fredy. .. .'Petdeset goldinarjev, da ga ne bo!" "Sprejeto. Kdor zgubi plača." Malček se zlnlova približa skledi. Gospodična in njen mladi gospod, olba pričakujeta, da dobita stavo. S kako napetostjo gleda viteška gospoda, kako otrok steza ročico proti pasji skledi, da si uteši lakoto v želode«. Pa pride drugi igospod in spodi psa. Nttiče ni dobil stave. Otrok pa poliže pasje ostanke. Ponesrečil se je 40 letni rudar Ivan Zalar. Množina premoga je padlfe nanj in mu zlomila desno nogo. Požar. Pri Matevžu Kobalu na Vrfipolj-u je nastal požar, ki je uničil njegovo gospodarsko poslopje in krmo in nekaj orodja. škode je 900 kron. ■r • ■ . ' v . v 'U i: ' <'•'. v? mi na |icu /o. štajerska cesarska je odredila, da rno-vse cerkve dve tretjini svo-iov oddati vojaSki npra eroiko nacijonalno društvo Avstrijo je imelo v sredo na ju svoje glavno zborova . Poslanec dr. Mutilwerth je stopal mnenje, da je glavni vojni cilj Avstrije notranjepoli , namreč uredba in pomla-Nemški jezik' je treba viti kot posredovalni je v državnem zboru pa uvje-iov opravilnik in nemški vni jezik. Poslanec Wolf stopal mnenje, • da je tre-parlamentu ustvariti zdra-razmere in urediti jezikovno rašanje v zvezi s šolskim našatojem. Darilo za "Bulgarski Rdeči Ikrii." Za bujgarski rdeči tkrilž .so darovali: Gosp. J. Brezovar Smartnem pri Litiji 20 K, g. Vilman župnik v Ljubnem, 10 K, g. Mihael Zajce župnik na Skaručni, 5'K, Kino Central v jubljani 300 kron, občinski \ Cirknici 20 ,K. Tako o ljudje denar za tujce, do-siromaki lakote umirajo, e cene ca moko v Pri-ITflžašflco namestništvo določilb nove cene za moko podrobni razprodaji. Veljav-so odslej naslednje cene za m: V Trstu in v okolici Goriško-Gradiščanski: pše-zdrob in moka za peko 1 v, moka za kuho št, i. je-krona, moka za kuho št. v, moka za kruh 55 vtn. V pšenrčni zdrob in moka 21 v, 1 K 01 v, 96 v, in arjev. samomor. V Jti-rgu na štajerskem se je il ustreliti Rudolf Wah-je le težko poškodoval. Ijali so ga v bolnišnico. Vlada je sedaj iz-ukaz, s katerim prepovedi či Jemlje, kifeke in drugo pecivo iz pšenice, ržene čmenove moke. jmf*. ki so bili pri naboru spozna' tri ni za črnovojniika službovanje z orožjem zmožne, pa it »i»o nastopili in 3. ki bi bili do pri- žbovanje z orožjem. Ostro patrono je dobif v roke posestnikov sin Jakob 2etfe v Zagorju pri Postojni in se je z njo igral. Patrona je eksplodirala in dečka (nevarno poškodovala po obrazu. ni nevarna in da je simpton nevarne bolezni y jetrih in te mora vsekj takoj zdraviti. Rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. Regnbra odvajanje odpad-v hodnjega nabora spoznani za ^o Runien« sposobne za črnovo^ko slu- obr"na ^V6^ ^ ne. Dol vam tudi dober apetit in prežene slabost. V boleznih za« prtja naj se vedno rabi Cena $1.00. Po lekarnah. Jos. Triner izdelovalec, 1333-39 ISo. Ashland ave. Ccicago, 111. * * * • Kadar ste premrzli rabite Trinerjev liniment, dober tudi za revmatizem in nevralgijo. Cema 25 in 50c, po pošti 35 In 60 centov. Lepa front soba se odda v najem za 2 fanta. 1181 E. 6dtfi St. (21) VABILO f ina zabavni večer, katerega priredi žensko podporno društvo "Carniola", it. 493 LOTMiM', dne 26. febr. 1916 v John Grdi-novi vefiki dvorani. Začetek ob 7. uri-zvečer. K obilni udeležbi se vabijo vsi prijatelji domače zabave, tla se še enkrat pošteno zavrtimo, ker predpust bo POZOR! Cenjeni fantje in možje, tem potom si usojam naznaniti, da sem dobil precejšno zalogo blaga za spomladne obleke najboljše vrste, poleg tega pa i-mam na razpolago najboTjSe vzorce, da $i vsakdo lalhko po svoji volji zbere. Cene so pri - meni nižje, delo garantirano, kmalu pri kraju. Upamo, da ne Priporočam se vsem Sloven-bo nobenemu 'Zal, kdor bo po- v clevelandu in okolici. se til našo zabavo. Preskrbljeno je z vsem najbolje. Cena vstopnicam je 50c za osebo. Prosta jed in pijača. Vstopnice je dobiti pri Frances Obfek, 11235 E- ,6oth St. Ivanka Gorenčič, j 166 E. 6oth St. Rozi (Majers, 6205 Bonna ave. 'Frances Babnik, 1382 E. 43rd St. Terezija 2ele, 6108 St. Clair ave. Jidija Brezovar, 1173 E. 60th St. Mrs. Grdina, 6035 St. Clair ave. K obilni udeležbi vabi (23) Odbor. OTEKLI nook alf bol v hrbtu, katerega poriročajo ob 1«toe neprlUlce, vnetje obleti ali mehurja, aadrievanje ali pničanje goste vode, boleetno puljenje vode, zla* ten free In tiael Selodec ee hitro vdajo, »kd ee rabi peverovo idravdlo sa obl-etl ln Jetra (Sever s Kidney and Liver Remedy). Priporoča ee tudi sa odpravo močenje postelje pri otrocih. Mr. Ad. Kraipovich, Is Coaldale, Pa. P We: "Jaa priporočam Severovo Zdca-»vilo sa oMstl in Jetra vsem, hi trpijo vsted oblstnlh neprillk. Meni Je čudo->riio pomagalo." Cena 50c In $1.00 v veeh lekarnah. Zahtevajte Severove-ga. Ako vaa lekarnar ne more zaloti, tij naročite ga od W. F. Severa Oo., Cedar Rapids, Iowa. * i*c ••• > Možje dobijo delo! Stalno delo? Dobra plačal Premogarji, delavci v premogov-iiku se potrebujejo v premogovniku lizu Uniontown in Connellsville, ■ayette Co. Pa, in Mount Pleasant, Westmoreland Co. [i, pokladalci tračnic in timbarmani dobijo p«..... ..... $3.05 na dan Drawers dobijo...........<............$3.00 na dan miners dobijo........od $3.50 do $4.00 na dan ilci premoga dobijo po.........$5.00 na dan ktoiji strojev dobijo p« ............$6j00 na dan Drugo delo plačano ▼ proporc^i. ---:-=—*- v" • . « >re hiše za uslužbence, mnogo z električno. svetljavo. Premo-liki so blizu mest, šol in cerkev cestna kara. Mnogo kar. JOHN 2NIDAR&IČ, slovenski krojač 1134 E. 60th St. Cleveland, O. —-(Wed. 23) JOS. KALAN, «101 3T. CLAIR AVfc Fne pijače a dom. Dobro fino in fikeiji. Zmerne cene. Oglasite s« pri domačinu in bodete zadoveUni. ^ilSii—i! 8 - Hot** Union SCRAP TOBACCO J« delan iz najboljšega d uhana sa cigare. Samo najbo^ii tebak se potrebuje. Najbetfii tobak sa svečenje. V vsakem paketu je kupon. .ti*—»»11!* v Collin-m okolici naznanjam, da sem otvoril novo trgovino a prdkajenim mesom in vsakovrstnih domačih klobas. Blago bode vedno sveže in postrežba dobra. Se priporočam rojakom za obilen obisk. ' JAKOB GRDINA, 15616 Calcutta ave. (20) VABILO. k predstavi in veselici, katero priredi Slovensko Ipevsko m podporno društvo "Zvon", dtae 20. febr. 1916. v Mike Plutovi dvorani na 3611 E. 81st St. točno ob pol sedmih zvečer, Spored: Petje, poje dr. Zvon, 2. igra "Tfije ptički", v dveh dejanjih. Dejanje igre se je vršilo svoje dni v vasi Naklo na Gorenjskem. »Plo igri prosta zabava m ples. Svira tamburaški orkestter. Vstopnina 50, 35 in 25c. Ker je to šele druga in poleg tega smešna igra v tej sezoni, se cenjeno občinstvo vabi k obilni udeležbi. Odbor. Iiče se priletna ženska ali udo-va, če ima prav enega otroka, dobra, izurjena pri kuhi, /a malo družino. Služba stalna za pošteno žensko. Plača po dogoru. Poizve se pri upravništvu lista. -i-- (18) Slovenec dobi delo v mlekariji, mora biti i&let star in marljiv, dobra plača. Vprašajte pri M. Hegler, 1028 E. 61 st St. (20) CENJENA NEVESTA) Naj topleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto. Vsaka nevesta ali ženin ima v s klicaju poroke precej velikih stroškov, im torej, če si želite svoje strošlke zmanjšati .in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko pni meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje. . Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi »za poroko in to čisto brezplačno. Za obilen obisk se majtopleje priporočam, ker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem. Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road. (26) ZADNJA PRILIKA! Vse ženske in otročje zimske sulcnje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč m zgtfbo ali dobiček po sleclečiih, cenah: ŽENSKE SUKNJE: potprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 poprej $112.50 do $15. sedaj samo......$ 6.95 Vse suknje vredne $18 do $25. sedaj samo.......75 OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10, sedaj samo......$3.95 'Zapommite si dobro, da blago kutpljento pri meni, je ga' rant/icano čisto, sveže in trpežno. .« •Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene. Za obilen obi^k se vam naj-topleje priporočam (26) BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. biizu Addison ceate. ♦ 'Vsakemu, kteri mi poš ♦ ♦ lje naslove svojih pri j a- ♦ ♦ teljev in znancev živečih ♦ ♦ v Ameriki, mu pošljem ♦ ♦ lep spomin. ap+ + HEN. J. SCHNITZER, 4 + BANKIR. + ♦ 141 Washington St. ♦ 4 NEW YORK. 4 VARUJTE SVOJE LASE! U8PESNO, ZNANSTVENO ZDRAVLJENJE POPOLNOMA BREZPLAČNO ZA MOŠKE IN ŽENSKE »j«'«« Vse moške, ženske m otročje svedre iz čiste volne dobite sedaj pri metri po skrajno zniža ni ceni. Kupite sedaj in si prihranite denar, ker volna je vsak dan draija. Za dbilen obisk se vam naj-topleje priporočam (26) BENO B. LEUSTIG 6424 St Clair ave. blizu Addison ceste. Prošnja. Josip Gruden, 64124 Spilker ave je izgubil $50. 'Kdor najde in nazaj prinese dobi $5 nagra de. Denar je izgubil v okolici Spilker ave. (20) FIN O VINO vedno dobite pri Jos. Koielu. Belo, niagara in concord vina Posebno ienakam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ava. National Drug Stocsi Slovenska lekarna. vogsl St. Clair ave. in 61. ceate S posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniike predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) GORJEM ZOBOZDRAVNIK, Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 St. Clair Ave. Govori ae slovensko in hrvat-ako. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer ae govori slovensko b hrvatsko. Uradne nret Od 9t30 do II18O dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do &00 rrečer Telefon a rada: Eaat 408 J. Telefon atanovaqja: Eddy 1886 M. ▲11 vam laal predčaano po«tajalo sivi? Ali vam ttpadajo 1m1? AH «o vam laal «ruhi alt mastni? Ali vas srbi glava ali Imate prhi j«)? AH ate plešasti, aH postajate ple-iaatl? ' Ako trpite od katere gori navedene bolezni, potem ne Čakajte več, ker v sadro odlašanje Je nevarno. Flilte nam takoj po nato lloatrot.-ano kjajlgo pod naslqvom "RESNICA O LASEH/' Knjiga Ima sledečo vsebino: Popis o laseh; sestava las in temena, vzroki Ispadanja las In plešavosti, kako se vzdržijo laal lepi ln zdravi, lzipadanje las, brada ln brke. PrUmane zahvale od oidravljenlh ljudtj. Brezplačno poakuianj« zdravljenja. Ml vas hočemo prepričati o na Alti velikih stroških, da zdravilo "CAL.VA-CURA" ustavi lapadanUe las, odstnnl prhljaj in snbečnost na zlavl m pospešuje rast laa. Mi vam pošljemo 11.00 vredni lonček "Calvacura" Ste*'. 1. skupno 4 gori navedeno knjigo "Resnica o lasih", ako nam pošljete svoje ime in 10c v srebru aH zaam-tah v pokritje poštne pošlljatve. Izrežlte spodnji kupon ln pošljite ga takoj na: UNION LABORATORY, BOX 554, UNION, N. V. Union Laboratory, Box 554, Union N.Y Priloženo pošiljam 10c sa poštnino kn vas prosim, da ml pošljete fl.00 vredni lonec "Calvacure" štev. 1. kakor tudi vašo knjigo "Resnica o lasih", (Izrešite ta kupon tn prlloilte ga pismu. B Pouk v angleščini In lapoplft- D ju potom dopisovanja. V Clave- B B landu tudi a privatnim učita* B B I Jem. Denar, ki as trtvuja za as- B B mo Izobrazbo, Js najbolje nalo- B B tan, tn na vzame ga ne kriza na B B vojna. Pilita za pojasnila na B B SLOV. K. ŠOLA. B B HIS SL Clair ava. << B CLEVELAND, OHIO. i« WM S*r*. lal*aii|*|«rrM«MMla» te* hhJm ta «4 Mjefatojuh ašravll, im rm MMNMMtaTU. Vali sšravaSU rwtfti wrakpridT ttttSs Iskmtf kjer ti^I^IoI lataafas pm i»UI tlrt»ft«. Iwwii Iw4i pi>»U» i»lt>- iunijsvik pMT sdiaslsVf tottl#tmli ^olrsb* Mm. «hf. c is ar ta »UidkarJ*. Addison Rd. vagal St. Clair Ave. Stalno delo z dobro plačo dobi slovenski ali hrvatski brivec. Zglasi naj se takoj. Louis Jev-nikar, 11774 E. 28th St. (18) efefalritetf'M ioBi Addišon, zgoraj Soba ae ob»; 4** « sob. Zadnja je sts dve družini, prav ni. Električna M in voda. Oglasite, se na Shawnee ave. stop 195 Une. T ii .^ii Vi m %km JUTRI JE DAN DOLARJEV OlMTAMia PnoaPCCt , Več kot sto zalog finega blaga $ sezone iz cele trgovine. Vredna od $1.25 do $6.95..................... VREDNOSTI, KI VAS PRESENEČIJO 1 Nikdar v dragih trgovinah nisi« dobili anakih vradnostjj. 1 Samo en dan - jutri To j« najbojja dolarska razprodaja, kar smo jih ' imeli in ne morete se apemoitiyde bi ae vriile kdaj * enaka razprodaja. Slovanski oddalak na balkeno, vprašajte za slavanska prodajalca •J ^■aiiMB .................................................. CHARLES ARMBRUSTER MESNICA PljVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 0112 ST. CLAIR AVE. iaaeaasaaasasaassaeeeeeeeaasssssssssasssasaeeaeaeear ..... » "iT A Pisvi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . . $650 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Čista slivovka kuhana iz pravih čeipclj. Cena 6 steklenic $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Imamo najfinejli tropinjevec in drožnik; I gsl. $2^5, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galons . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL Viaaka posoda ob ^ do 10 gal. velja $ 1.00, za 25 gal. patoda $2.00. Pri ve »Po Saocardovi zaslugi in od ločnosti se je nova bančna palača dogotovila v šestih mese cili. Delalo se je noč in dan, brez da bi se le eno samo uro zamudilo. Nekaj čudovito krasnega je pa bila fasada in pročelje palače. Bilo je vse obdano od čudovitih žlahtnih rož, mimoidoči so se ustavljali imi ob čudovali to razkošno sijajnost. Njk: manj razkošna ni bila notranjost palače. Široke stopnji-ce so vodile gori v zborovalno dvorano, katera je s svojimi pozlačenimi okraski jednačila kaki krasni openna dvorani. Po-vsodi preproge, tapete in z bli-ščečini bogastvom opremljene pisarne. V pritličju so bile nameščene ogromne, v steno vzidane jeklene blagajne. Sacjsrd je kraljeval v najlepši, in najbolj raakošno opremljeni *obi. Pohištvo te sobe je bilo pozlačenp in z naj fine j še-icta, v slogu L/udovika Bilo je sedaj nastavljenih pa. Opomnila ga je, da je ob času vstanovitve banke vzela sto delnic, katere so se pri prvem zvišanju glavnice podvojile, pri drugem zvišanju zopet, da so seda/j narasle na štmsto,in da je vštevši profoente, plačala nanje sedeminsedemdesettisoč frankov. Ker je imela le dvajsetti-soč frankov, se je morala na svoje posestvo v Les Anblets •še za sedemdesettisoč frankov zadovoljiti. "IDanes sem pa našla," je nadaljevala, "nekega kupca za to posestvo.. .Ker je pa sedaj govor o neki movi komisiji, zato mislim, ako je mogoče, vse moje premoženje v vašo banko u-ložiti." Sedaj je bil Saccard pomirjen. Dopadlo se mu je, da je ta gospa, zadnja potomka velikega in prastarega radm, da je proti njemu tako zaupljiva. Br-zo ji je vstregel z potrebnimi navodili. "*Da, nova emisija, popolnoma prav 1 Ravtno sedaj se s tpm bavim.. .ipelnica znaša osem-' stopetdeset f rajnko v, in mi smo reki!, da imate vi štiristo delnic* Tem delnicam se bode dodelilo se dvesto novih, za kar boste preko štiristo uslužbencev. Vse- mogli še stosedemdesettisoč mu temu uradniškemu osobju frankov vplačati. Potem imatoJ } K L/ 1 '■ 'iv M«. ArAtr.Ji***'1* neusmttjen, pa vendar oboževani tiran. V resnici je bil vzltc svojemu navadnemu ravnatelj-skem naslovu pravi vladar, kateri ni imel strahu* niti pred nadzornim odborom. Nadzorni odbor je moral jednostavno vsemu, kar je on odredil pritrditi. Žato si je gospa Karolina vedno prizadevala, da je izvedela za vse njegove načrte, da ji;h je, ako je bilo potrebno onemogočila. iKmalu nato se je slišalo zopet nekaj novega: Saocard namerava zopet zvišati 'glavnico, mi sicer iz sto milijonov na sto-petdeset milijonov. Tedaj se je približala od usode mapovedarta ura. V veselem in razkošnem Parizu, kjer je bilo vse izvrstno razpoloženo radi svetovne razstave, se je vsega tega rajajočega ljudstva oprijel nekak nagon in pohlep po denarju. Ogromne mase so pričele špekulirati. Vsakdo je hotel svoj del pri plenu, stavili so pri "Banque Umiveselle" svoje premoženje na eno samo kocko, in vse to, radi pohlepa po zlatu. 'Ljudstvo je hotelo čez noč obogateti. »Kmalu je bil Saccard radi velikega navala ljudstva primoran se 4 svojo sobo zakleniti, ako je hotel delati. Neko jutro v iprvih dneh me-sooa julija je bil posebno neizprosen, ter je izreemo naročil, da se nima nobenega k njemu pustiti. Dejoie, kateri je pred njegovimi vrati sprejemal ljudi, se je prikazal pri stranskih vratab. Saccard ga je z divjo jezo spre-jel. "Kaj hočete? Nifhče ne more danes & menoj govoriti! Slišite? ...Tu'imate mojo palico, in postavite se z njo pred vrata 1" "Oprostite milostivi gospod", je rekel Dejoie, "grofica Beau-ville me je nujno prosila-. "Ah," je zaklical jezno Sac card, "naj se pobere k vraigu!" Takoj pa se je premislil, ter z zadržano jezo rekel: "Pripeljite jo notri, toda skozi mala vrata, da ne vdre čreda za njo!" Grofico iti njeno hčer Alico, ni Saccard baš vljudno sprejel. 'IProsim, milostiva gospa, povejte na kratko, kaj- vas je k mani pripeljalo, ker jaz imam zelo malo časa na razpolago." "Toda moj gospod, ako vas motim.. i" Sacard jima je ponudil sedeže. "Gospod, prihajam k vam po gotovosti in spqpnam, da sa- nfur nič ne dolgujete. Oni dve £a še niste popolnoma razumeli, on jim je mogel vse fce ejnkrat natančno razložiti "Z denarjem se ujema," je mrmrala mati. "Za posestvo v Les Anblets mi ponujajo dve-stoštirklesettisoč frankov, preje pa je bilo vredno Štiristotisoč. »Ko se bode poplačal sedaj narejeni dolg, mi bode komaj za vplačilo potrebna 9vota pro-stala.. .iMoj Bog, kako grozno! Ta nesrečna prodaja posestva, poleg tega pa stavljamo celo našo eksistenco na eno samo •kocko!" Njene roke so se tresle, ona pa je prjjnišljevala o tem velikanskem podjetju, katero ji je požrlo njene prihranke, potem izposojenih sedemdeset tisoč frankov, sedaj pa ji grozi, da bode efo) celo svoje posestvo. Njena hči jo je s svojim svetlimi in čistimi očmi nemo gledala. SaMcard se' je spodbujevalno sme lja F. "Treba je da imate zaupamije do nas...Toda številke so tukaj. Preiskusiite in preračunajte jih in rešeni boste vseh dvomov. Vzemimo, vi operirate po prej rečenenu načrtu in posedujete šesto delnic, katere jednačijo polno vplačane, sveti dvestosedeminpetdesettisoč frajnikov. Danes je srednji kurz entisočtristo, kar da za vas skupno svoto sedemstosedem-desettisoč frankov. Vi ste vaš denar toraj več kot po'trojili... In tako bode šlo dalje. Obljubljam* vam, da boste imeli pred sklepom leta celi milijon." "O mati!" je ndhote vzkliknila Alitcta. En milijon frankov! Koliko bi se z njim pomagalo! Hčerka bi dobila veliko doto, ter bi ko-nečno labko dobilla moža. Sin, kateremu ne ugaja posebno rimska klima, bi si lahko privoščil različna razvedrila in olajšave! In njej sami, ne 'bi bilo potreba več tako stiskati, ter bi lahko svojemu stanu primerno živela. ■Grofica 'že popolnoma zadovoljna se je obimila do svoje hčere, da izve tudi mjeno mnenje. "Torej kaj si misliš ti o celi stvari?" Alica ni odgovorila temveč je zaprla oči, da je svoje veselja se lesketajoče poglede zakrila. "Saj res," je smehljajoče nadaljevala mati, "pozabila sem, da mi ti dopuščaš neomejeno m » A ' —j JT »■■* »» v^r uu *rv w svet. ..Sedaj sem v mučni ne- oblastToda saj vem, kako si >ra in na kaj vse upaš... ■ v sod zelo pohvalno govori. Nikamor ne pridevi, kjer «e bi Vaj lepega in ginljivega o vas slišali. Ne samo kneginji Orvi-edo, temveč vse moje prijate Ijice so za vašo stvar navdušene. Vse me zavidajo, ker sem ena vaših prvih delničark postala," ,T T/ ; Nato je reklU Saccardu: "Vidim, da so vse nekoliko neumne, da resnično neumne Jaz sicer nisem več mlada — toda moja 'hčerka vas pa občuduje. Po vseh salonih, kamor jo peljem, dela za vas propagando." Vzhičen je gledal Saccard Alico, katera je bila v tem tre nutku zelo prijetna, tako da se mu je vzliic, rumenkasti polti Jn njenem pretankem vratu, zdela lepa. Laskalo se mu je, da to žalostno bitje tako vanj veruje, bitje, katero je že samo upanje na moža delalo srečno. "O," je rekla Alica z tihim glasom, "je nekaj zelb lepega ta pridobitev tam v daljavi----" Torej zopet ena skrivnost, katere pomena ni hotel niledo izgovoriti. On ji je prijazmo pokimal, naj molči, kajti ni maral, da se je v njegovi navzočnosti o ti veliki stvari govorilo. Nato je rekla grofica ganjena: "Torej gospod, sedaj sem prepričana! Pisala ibodem svojemu notarju, da sem priprav« Ijena posest vo prodati.... Bog naj mi odpusti, ako ne delam prav I" Saccard je vstal in je ganjen resno rekel: ^Milostiva gospa, &og sam vas je navdalhnil s to mislijo." Ko ju je potem spremljal ven na hodnik, je tam zagledal De-joia, kateri je bil zelo v zadregi. "Kaj pa je? Menda ni zopet ketlo tukaj?" "Ne gospoda! Toda ako bi smel gospoda vprašati za svet ...Stvar -se tiče mene same-ga..." Saocard je stopil nazaj v svojo delavno sobo, on pa je ponižno ostal na pragu. "A tako? Da res, Vi ste tudi delničar.Toraj moj dragi, vzemite nove papirje, katere bodemo za vas rezervirali, ter v zadnjem slučaju -tudi svojo srajco prodajte, samo da boste mogli delmice plačati. To je svet, katerega dam vsem našim prijateljem." "O, cenjeni gospod, ta grižljaj je zame prevelik. Jaz in moja hčerka ne 'hrepeniva po slavi-.. V začetku sem z prihranki moje vboge žene kupil osem delnic, ter sem vedno samo.te imel, ker pozneje, ko se je dvakrat kapital podvojil nisem imel potrebnega denarja, da ibi si jith kupil več. Toda o tem "ni govora. Hotel sem le gospoda vprašati, ali bi mi svetovali, da prodam?" "Kaj? Da bi delnice prodali?" Sedaj je Dejoie z vso skrbnostjo razločil svojo stvar. Ko je bil kurz po dvanajsto je zneslo njegovih osem delnic devet-tisočšesto frankov. Tedaj je bil v stanu, da bi (bil lahko dal svoji hčeri Nataliji doto šesttisoč frahkov, katero je zahteval knjigovez, toda v očigled neprestanemu naraščaju cen, se ga je polastil mekak pohlep po denarju, vsiljevala se mu je misel, da bi si tudi on zraven naredil malo rento kakih šesttisoč frankov, katera bi mu omogočila na starost brezskrbno življenje. Glavnkia dvaj-najsttisoč frankov ter šesttisoč frankov njegove hčere, naredi ogromno svoto osemnajsttisoč frankov. On je pa obupal, da bi mogel ke-daj priti do te svote, kajti izračunal je, da bi mogel biti kurz dvatisočtristo. "Zapopadete gospod, ako bi vedel, da ne bode šlo več gori v cenah, tedaj bi prodal, ker Natalijina sreča mi je prva. če bi pa cene še vedno rasle, tedaj bi mi bilo pa strahovito žal, da sem prodal..." 'kujete moj dragi, vi ste preveč neumni. lAli mislite, da bodemo mi obstali na dvanajststo? Vi boste svojih osemnajsttisoč frankov dobili, zato vam jam- Ko je bil zopet sam, je poklical dva načelnika dvdhi oddelkov, da se z njima pogovori 6 nekih novih načrtih. Sklenilo se je, d!a se bodo v mesecu avgustu sklicalo i?*an-redno občno zborovanje, da se bode glasovalo za zopetno zvišanje kapitala. Hamelin, kateri bode vodil to zborovanje, bode dospel tže prve dni meseca julija. 2e dva meseca mu je nje-gdva sestra v vsakem pismu nujnejše svetovala, da naj pride nazaj. Imela je nekak čuden strah pred neko nepoznano ne* varnostjo, in zelo je bila srečna ko se vrnil brat. Ze prvi večer njegovega prihoda mu je Saccard v risalni dvorani pokazal vse tozadevne listine, katere je imel za pogledati nadzorni odbor. Še prej pa ko se je to zgoos-lo, sta bila brat in sestra nekaj časa sama, ter sta nemotena govorila. Dalje prihodnjič. ■ Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik lista? mmm t DR. sv. JANEZA KRST. st. 37. J. S. K. J. pred«. A. BranUelJ, 1046 E. SI. St tat. R. Perdam, 6024 Bt Clair ave. blag. Al. z&krajftek 1016 B. 63. Bt. zaatop. Fr. MUaveo 1031 B. 61. St. idrav. P.J. IKern 6204 St Clair Avx DruAtvo zboruje vftftko tretjo nedeljo v J. OrdInovi dvorani 6026 St Clair are. sam08t. kranjsko podp. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, preda. J. Vidmar 3566 B. 81. St taj. J. Trfiefc 3696 B. 78. St. 8. B. blag. Ant Fortuna 3506 B. 81. 8t N&dxomlkJ (ottfednem saatavqao-6a ki »premiJev&lcl) Fr. Maver, Jo«. (Pipet ln John Perko. Vratar Alojzij Oliha. Telovadno In podporno drultvo "SLOVENSKI SOKOL" atar. J. Katan, 6101 St. Clair ave. taj. F. Hudovernik 1052 B. 62. St blag. John Pekolj 1197 B. 61. St. zdrav. F.J. Keni 6202 Clair Av. Drufctvo z:boruJe vsako drugo (nedeljo V mesecu ob 9. uri dop. v mali Schwalbovi dvorano!. deo.-16. dvorani. avg. 16. DR. Z. M. B. Nftfi. F. H. Mervar, 1361 B. 55. St. podnačelnlk Andy Sadar, podna-fieinlkdr namestnik Joe. Veael. preda; J. MegliC, 6614 Schae/er A v podpredsednik; Mike Sele, I. taU. L. Mar, (1146 B. 61st St II. tajnik Job. Glavič; blagajnik Math Glavich, 6305 Glass ave. Društvo zfooruje vaako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovi dvorani. aug. 16. MLAD. DR. SV. ANTONA PAD. preda. D. Blatnik, 3641 B. 81«t St. n tail. Jo«. Lekarn, 3568 B. 81 at 0t. II. taj. Jos. Papež, blagajnik Jos. Lekan at. 3656 B. 80th St načelnik Alojz Gllha, 3652 B. 80th St. poe. Chicago* lil. IH Vaaka družina bi moral« imeti ralej dobro sredstvo proti kaliju pri rolcL Ra- Hfe bite TRINERJEV "COUGH SEDATIVE", Iger ni nobenih strupenih primesi, ka- wS\, kor morHn ali kloroform. Rabite ga pri Icaitfu, hripavosti, bronhitis bolečinah v grlu ■■II in t d. Cena 25 in 50c, po poiti 35 in 60c. XI Posebna razprodaja Sj! Tosebna pritiKa. se n)am nudi, da Kjipi-te iz naJre *OeliKfi naloge pohištva, peči\ preproge in drugo od 25 odrt. do 50 odstotKonJ ceneje Kot Kje IIS drugje %) mestu. g|l ili ^^ n*č* aKp pridete trgo- ■li nJino in si ogledate naJre cene blagu. ■■i v^^SM o|o ii! Mi xfam dajemo tudi na raxpolago po-ggg polnoma BREZPLAČNO rabo enega. Ill avtomobila, aKo Kupijo nonJo poro-čenči pohiitx)o pri nas. 1 THE STAH nmhdniKi ■ i t *• Cleveland Furniture Co. 5824 St. Clair A-Oe. blizu E. 55th St. jUa upanje ali za goto*) denar.