Tematskištevilkinapot MihaelaZavašnik Gostujoˇ ca urednica tematske številke VinkoLogaj Direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Pred vami je tematska številka revije z naslovom Coaching, men- torstvo, svetovanje in supervizija v podporo vodenju v vzgoji in izobraževanju. V njej bomo ovrgli nekatere mite, razblinili mo- rebitne pomisleke, odstrli nejasnosti in širši strokovni (in laiˇ cni) javnosti predstavili izbrane novejše pristope, ki so se zaˇ celi širi- ti na vzgojno-izobraževalnem podroˇ cju. Omenjenim pristopom je skupno, da jih lahko uvrstimov skupino t.i. svetovalnih pristopov, ki pa se prvotno niso razvili na podroˇ cju vzgoje in izobraževanja, ampaknadrugihstrokovnihpodroˇ cjih,npr.vzdravstvu,gospodar- stvu,socialnemdelu,kadrovskemmanagementu.Kersozaveˇ cino vodstvenih delavcev na podroˇ cju vzgoje in izobraževanja novi in z njimi praviloma nimajo veliko izkušenj, nanje pogosto gledajo s predsodki in dvomijo o njihovi uˇ cinkovitosti ter o njih, na primer, menijo,dasoterapevtski,površinskialiusmerjenipredvsemkra- stidobiˇ cka.Tolahkoovržemozdejstvom,dajestrokovnoinznan- stvenozaledjevzadnjemdesetletjunapodroˇ cjutehpristopovsko- kovitoraslo,rezultatipagovorijovpriduˇ cinkovitostitehpristopov zaprofesionalnirazvojvodstvenihdelavcevterrazvojvodenjaozi- roma ravnateljevanja. Hkrati je treba izpostaviti, da ima podroˇ cje vzgoje in izobraževanja v primerjavi z drugimi družbenimi pano- gami svoje posebnosti, zato je tovrstne pristope treba prilagajati namenu in ciljem, ki jim vzgoja in izobraževanje sledita, vkljuˇ c- nozosrednjomislijonato, ˇ cemujeposamezenpristopnamenjen. Na tem mestu je zagotovo treba omeniti razjasnitev vlog, ki jih imajo posamezniki v izbranem pristopu, prav tako dejstvo, da je svetovalni proces na podroˇ cju vzgoje in izobraževanja že naredil premik od t.i. »nasvetovanja« k svetovanju na naˇ cin, ki svetovan- ca vodi k iskanju zanj in za kontekst, v katerem deluje, primernih rešitev. Drugaskupnaznaˇ cilnostomenjenihpristopovsloninanovejših raziskavahouˇ cinkovitostiraznolikihpristopovkprofesionalnemu razvoju, ki kažejo, da tradicionalne (množiˇ cne, frontalne) oblike izobraževanja in usposabljanja oziroma izpopolnjevanja odraslih vodenje 1|2021: 3–6 Mihaela Zavašnik in Vinko Logaj ne zmorejo veˇ c zadostiti raznolikim potrebam posameznika v hi- tro spreminjajoˇ cem se okolju ter da je treba okrepiti ponudbo in- dividualnih, skupinskih in timskih oblik. Potrebe posameznikov so namreˇ c v danem trenutku tako specifiˇ cne, da »enak pristop za vse« ni veˇ c ustrezen in zadosten. Uˇ cenje in pouˇ cevanje ter vode- njevzgojno-izobraževalnih zavodov so tako kontekstualizirani, da je treba profesionalni razvoj vodstvenih delavcev prilagoditi aktu- alnimizzivominokolišˇ cinamterindividualne,skupinske(timske) in množiˇ cne pristope uravnotežiti. Šeenaskupnaznaˇ cilnostvrevijipredstavljenih pristopovje,da temeljijo na poglobljeni refleksiji in dejavni vlogi udeležencev, so samoregulativno naravnani ter zelo jasno problemsko in/ali kon- tekstualno usmerjeni, kar vodi v hitrejše in intenzivnejše spre- minjanje posameznika, skupine ali tima in zavoda. Takšni pristo- pi podpirajo tako »vodjo« (osebnost) kot »vodenje« (profesionalna vloga) oziroma vodstvenega delavca kot celovito osebo, kar je za razvoj posameznika v sodobnem ˇ casu izjemno pomembno. Da bi ˇ cim bolj kakovostno in uˇ cinkovito podprli vodstvene de- lavce – ravnatelje in ravnateljevanje, smo v nekaterih tradicional- no že uveljavljenih pristopih že razvili »prilagoditve«, npr. men- torstvo z vešˇ cinami coachinga, svetovanje z ravnatelji svetovalci in skupinsko svetovanje za razvoj vodenja, kar kaže tudi na to, da se snovalci in izvajalci teh pristopov, še posebej v javnih zavodih, zavedamo, kako pomembno jih je nenehno izboljševati. Mentorstvo je najstarejši znani svetovalni pristop, saj njegov izvor pripisujejo že starim Grkom. Mentorstvo novoimenovanim ravnateljem v Sloveniji obstaja že veˇ c kot petnajst let, kar Slove- nijo na mednarodnem zemljevidu uvršˇ ca med tiste države, ki so zelo hitro prepoznale, da je na podroˇ cju vodenja v vzgoji in izo- braževanjuuˇ cinkovito.Nastanekomenjenegaprogramainnjegov razvojterizzive,kisoprednjimdanes,vpriˇ cujoˇ citematskištevil- kipredstavljaJustinaErˇ culj,snovalkainizvajalkaprogramavŠoli za ravnatelje. Mentor naj bi bil tisti, ki je na strokovnem podroˇ cju bolj izkušen odmentoriranca, zato gavodi in usmerja, mentorira- necpaseodnjegauˇ ci.Sodobnomentorstvozvidikakomunikacije temelji predvsem navešˇ cinahcoachinga, ki mentoriranca postav- ljajo v položaj razmišljajoˇ cega praktika, pri ˇ cemer se težišˇ ce po- stopoma prenaša na mentoriranˇ cevo lastno presojo okolišˇ cin in k iskanju rešitev, ki so ustrezne za njegov kontekst. Dolgoroˇ cno si moranamreˇ c mentor prizadevati za to, da se odmakne od dajanja konkretnih nasvetov, kar tudi zanj pomeni spremenjeno vlogo in pogled z drugaˇ cne perspektive. 4 Tematski številki na pot Omentorskemprogramu,kitemeljinavešˇ cinahcoachinga,go- vori prispevek Nadine Trepanier-Bisson. Kanadska avtorica je s študijo analizirala program mentorstva z vešˇ cinami coachinga v kanadskem Ontariu in ugotavlja, da ravnatelji, ki se tega progra- ma udeležijo, pridobijo veˇ cje samozavedanje in laže sami anali- zirajo svoje vodstvene spretnosti, okrepijo samozavest, so pri de- lu bolj zadovoljni, poleg tega pa vešˇ cine coachinga uporabijo za uˇ cinkovitejše delo s kolektivom, pri uvajanju sprememb in pre- mikov. Avtorica izpostavi, da takšen pristop z vidika sistemskega uvajanja prinaša tudi izzive, še posebej ˇ casovne in finanˇ cne. Da so coaching v podporo vodenju v vzgoji in izobraževanju prepo- znali tudi na ravni sistema, je jasno iz prispevka Maire Ni Bhro- ithe z irskega Centra za razvoj vodenja v izobraževanju. Avtorica v ˇ clankuobravnavauvedboindividualnega intimskega coachinga za izboljšanje dela ravnateljev in ravnateljevanja od leta 2017 do danes. Te oblike podpore se je na Irskem udeležilo že veˇckotti- soˇ c ravnateljev in evalvacije kažejo, da coaching spodbuja razvoj osebnih sposobnosti, moˇ ci, zmogljivosti, uˇ cinkovitosti in vzdržlji- vosti ter da prispeva k izboljšanju širših vodstvenih spretnosti, še posebej prirazlikovanju pomembnega odnujnega,inkustreznej- šemu poverjanju odgovornosti, s ˇ cimer se izboljša distribuirano vodenje. V Sloveniji smo coaching na podroˇ cju vzgoje in izobra- ževanjazaˇ celisistematiˇ cnouvajatileta2011naZavoduRepublike Slovenije za šolstvo, nekaj let kasneje pa še v Šoli za ravnatelje. Kronologijouvajanjainizvajanja(kolegialnega)coachingaprinas orišeprispevek»Odretrospektivedoperspektive«,vkateremavto- riceZoraRutarIlc,TatjanaAžmaninMihaelaZavašniknapodlagi analiz in evalvacij ugotavljajo, da coaching prinaša številne kori- sti, prispevek pa sklenejo z desetimi predlogi za njegovo trajno in sistematiˇ cno umestitev v usposabljanje vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Kako je coaching pomembno podpiral novoimenovane ravnatelje med epidemijo covida-19, sta empiriˇ cno prouˇ cili Mihaela Zavašnik in Tatjana Ažman v prispev- ku z naslovom »Coaching za novoimenovane ravnatelje«. Avtori- ci raziskovalno potrdita uporabnost coachinga za novoimenovane ravnatelje pri reševanju izzivov iz prakse oziroma vsakodnevnih specifiˇ cnih resniˇ cnih okolišˇ cin, v katerih se ti znajdejo. Uporab- nosticoachinga inmentorstvapritrjujetatudidvanovoimenovana ravnatelja, s katerima smo opravili paralelni intervju. Študijo primera skupinskega svetovanja kot dela programa iz- popolnjevanja ravnateljev naŠvedskem orišeta in ovrednotita Eli- sabet Edqvist in Lena Wiman. Avtorici izpostavita, da skupinsko 5 Mihaela Zavašnik in Vinko Logaj raziskovanje ravnateljevanja s svetovanjem lahko uˇ cinkovito raz- jasni specifiˇ cne razmere posameznega ravnatelja in mu ponudi možnosti za aktivnejše vodenje. V Sloveniji so ledino na podroˇ cju svetovanja za ravnatelje orali pravniki Šole za ravnatelje, kasne- je pa se je svetovanje na podroˇ cju pedagoškega vodenja razvilo v projektu Vodenje in upravljanje inovativnih uˇ cnih okolij (vio)in poteka šedanes.Svetovanje spomoˇ cjo t.i.ravnateljev svetovalcev lahko s strokovnega vidika umestimo v sistemsko vodenje in ga razumemokotkoncept,kipresegavodenjeposameznegavzgojno- izobraževalnega zavoda in siprizadeva za podporo prirazvoju vo- denja drugih zavodov ter šolskega sistema kot celote. O naˇ cinu svetovanja ob podpori ravnateljev svetovalcev kot sistemskih in družbeno odgovornih vodij govori prispevek Katje Arzenšek Ko- njajeve in BrankeLikon. Tematsko številko sklenemo s prispevkom Brigite Rupar, ki po- sebno pozornost nameni superviziji v vzgoji in izobraževanju ter med njenimi pridobitvami izpostavi izsledke fokusnega intervjuja z ravnateljicami, ki so bile dve leti vkljuˇ cene v supervizijsko sku- pino. Tematsko številko smo dolgo snovali. Izjemno nas veseli, da nam je uspelo privabiti štiri tuje avtorje iz držav, v katerih so coa- ching, mentorstvo,svetovanje insupervizija napodroˇ cju vzgoje in izobraževanja že dalj ˇ casa uveljavljeni. To Vodenje v vzgoji in izo- braževanje umešˇ ca ob bok uveljavljenim tujim publikacijam, kar je za revijo v neangleškem jeziku velikega pomena. Ponosni smo nato, da vSloveniji nezaostajamo za naprednimi državami vpre- izkušanju pristopov za kakovostnejši razvoj vodenja, še veˇ c, ugo- tavljamo, da sodobne pristope uspešno prilagajamo posebnostim našega družbenega okolja in podroˇ cju vzgoje in izobraževanja. Prijetno branje vam želimo. Dr.MihaelaZavašnik je podroˇ cnasekretarka v Šoliza ravnatelje, Zavod RepublikeSlovenije zašolstvo. mihaela.zavasnik@zrss.si Dr.VinkoLogaj je direktorZavoda RepublikeSlovenije zašolstvo.vinko.logaj@zrss.si 6