trun-k* v dri«vi *N 73. itn. V Uutollani, v sredo 31. marca 1920. Leto IV. tadMJe ras*K> oondel|ki! la p© praznik«) vsak d«m opoldan. Uredništvo J« v IjnUDod, Frančiškanske uijtea £t.6/Li Učiteljska itekeras. Ucplse frankii-ati iu ped-pisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se no vraža. Oglasi; Enotriolpna pettt-mtice K 1-80, osmrtnic« in zahvale po K 8‘—, razglasi in poslano vršilca pe K 2-60; večkrat, objave p« dogovoru primeren popasi. Ciiasiio lugoslov. socilalno - demokratične stranke. Posamezna itav. slano — 60 vinarjev. —— ksročnina: Po poiti «11 s dostavljanjem na dom za celo leto K 120, ra pol leta K 60, za četrt ieta K 80, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K 132, za ostalo tujino in Ameriko K 140. — Reklamacije za Hat so poštnine proste, OpravulStvo ;e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.61,, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. M2. O Protič-Koroščevi vladi Zanimalo bo čitatelje »Napaja * •ko sporočim, kaj rasni belgraiskl Usti pišejo o tej vladi Pred menoj je dnevnik »Republika* od 26. marca. Berem v njej sledečo karakteristiko pod naslovom »Od Stojana na ovatno« — Velizar, (minister fmanc) le govoril o financah tako. da ?e vsak dobil utfsk, aa smo že bankerotni. Marko Trifkovič vodi državne posle ministrstva notranjih del na popolno zadovoljnost antidržavnib elementov. Ministerstvo trgovine razdeljuje Izvoznice živeža. 3Bela roka« zahteva, da v državi zavlada vojaški režim. V gledališč« beograjskem igrajo ba s Moč teme«. — * Kaj ne. čisto dobra karakterizacija. V »Republiki«! istega datuma berem članek »Državne premile«. Ne bo odveč, ako ga podamo slovenski, ker kaže politiko Protič-Koroščeve vlade v naileoši luči. Članek se glasi: V ti veseli deželi gre vse za dobičkom : polagoma so se vsi izpreine-nili v trgovce in špekulante. Trgujejo visoke dame, generali, menihi, obrt triki— in kdo ve vse) Stari, pošten! trgovci ne morejo več obstati v konkurenci, Našit! bodo morali na plašče sw>KornUka znamenja sookor-nosti in iti v menihe. No, pa bolje za nle, nego da postanejo verižniki in davčni irferanti. Nek! Vlailč iz Smedereva, ki Ima vse mednogole za državnega lite-ranfa, kupuje za ministrstvo obnove Beograd. 27, marca, bencin In kamena olla, Za nagrado pa dobiva izvoznice za živež. Vse v redu, kaiii mož le skromen. Samo pri enem izvoznem in dovoznem posta le »zaslužil« — 4 milijone dinarjev. Prel n! Imel toliko, da bi ga pes mogel oblajati, a sedal le velik gospod, ki ima vse. kar si želi: palačo, ekvi-pažo itd. Te dna le zopet napravil nov »kšeit- in dobil le izvoznico za 80 vagonov fižola. Ko Romanom proda fižol in pripelje k nam bencin — bo Imel čistega zopet malenkost dveh milijonov. — Pa kaj zaio — poreče Aljoša iz ministrstva izhrane. — Pa nat zasluži, naj — ne zavidal mu. sinko moj — poreče Ribarac — kajti pričanje v solunskem procesu se mora nagraditi.., — Trgovci, ko čuieio za to, šepečejo: poidemo še mi med verlžnlke. Uradniki pa pravilo: »kal čem#: drvo na drvo se naslanja.* «8 Kal ni to tudi zanimiv donesek za snoznavanie sedanje vlade?! Da, mnogo ie gnilega v državi.., Jugo-savili. moramo reči po Hamlet«. Citirati bi mogel še dnevnike »Epoho«. »Pravdo« »Politiko« — ali, naj bo dovoli za danes, če novem po »Beograjskem Dnevniku« še to-le: Slikarski pomočnik Tomičič }edobi! od svoiih orotezeriev dva vagona cukra za Cetinje. Cmigorel so bili že veseli, da dobe cuker. Cukra ni in ni. Tomičič ga ie v .Slavonskem Brodu — prodaš. Čemu bi nadlegoval železnice za prCvdž Na srečo pa so Tomičlča iiieli ter še dobili cuker« Zgodilo se ie to te dni... Proti draginji — za eksistenčni .minimum. fffiterpeladia sodtrnga Aniona Kristana tu tovarišev. Belgrad, 25, marca 1920, Včerai je sodrug Anton Kristan vložil toteroelacilo, ki io v celoti objavljamo. Interpelacija hoče, da se urede prehranbene razmere v drža vi, da se povzdigne industrila, da se delavcem, uslužbencem in uradnikom zasigura poštena eksistenca, Zahteva sodruga Antona Kristana gre za tem, da država zajamči vsakemu zaposlencu eksistenčni minimum, da postane vsa trgo vina z žitom in moko državni mo-“P0®1- da se izvrši oddaja oremože M»Vnni^ naČLn da oreideio mrtvo na oplčenega bogastva v last države ter da na vsem premoženju družba ljudska participira. Prelšnla vlada, v kateri sta sede la ooleg sodruga Kristana še sodr. KoraČ fn Bukšeg, ie bila bas na tem, da v interpelaciji naznačenem orav-cu vrši svoio nalogo — ali. morala je napraviti prostor vladi, kj se v tem pogledu 5e ni izjavila. Namen interpelacije sodruga Kristana je. da iz-DOdbudi vlado v tem pogledu na delo. Interpelacija se glask Gospodje ministri! ŽivHenjske razmere postajajo za prebivalstvo v iakozvanih pasivnih kralib in pa za delavstvo, za uradni-štvo in uslužbenstvo — tako državno kot zasebno — na sploh v celi državi tako težke in nnevzdržllive, da tiralo omenjene naravnost v obup. Položaj onih naših lludi, ki žive od dela svojih rok, ali sploh le od svoje plače, ie nadvse resen. In Hud- | stvo, zlasti delavci, uslužbenci In mali uradniki, kažejo že na različne načine. da se mora v naikraišem času ublažiti sedanje neznosno stanje z učikovitiml in dakkosežnimi ukrepi, Vredost denarja, ki tvori za delavstvo, nastavljene«- in uradnike eksistenčno podlago, pada neprestano. pada hitro in katastrofalno. Cene produktom se dvigalo od dne do dne. N. pr. moka št, 0 se oferira danes iz Novega Sada, Os jeka, Zagreba na debelo po 12 K 50 vin. do 30 K za I kilogram; pšenica se kuuuie in prodaja po 8 K 20 vin. do 8 K 50 vin. !n celo 8 K 80 vin. za I kilogram, kom • za jo že dosegla 7 K * a 1 kg na debelo. Mast je prekorači a že ceno 45 K za I kg v veliki kupčiji — na drobno pa se orodaia v Sloveniji že r>c 50, 52, 54 kron in še višje. Sol, ki je pred volno veljala 100 kg 18 kron. se prodata danes od 250 vi 350 K za 100 kilogramov. Krompir' ki fe poleg moke najvažnejša hrana za široke plasti naroda, se prodaja po 5 kron za en sam kilogram. Kava. ki se nam dovaža iz Italije, le > ellala pred pa* dnevi na debelo: 100 kg celih 6000 K, danes pa že prodajajo 100 kg za 900*1 kron. Pred volno smo dobili 100 kg take kave za 240 ku n. Sladkor pro-daiaio in kuouieio kilogram oo 50 K, pa tudi že oo 60 kron se oferira. !n omenjamo, da tonisoverižniške cene, ampak cene takozvane solidne trgovine in prve roke. Olje prodajajo v Ljubljani reelne tvrdke oo 94 do 100 kron 1 kilogram. Ne bomo naštevali vseh predmetov, kole rabi družina, ker se nam zdi to nepotrebno — konstatira se namreč lahko, da so cene vseh živil dosegle neverjetne višine. In to ne le cene Živil, ki jih moramo uvažati, ampak tudi cene onih živil, id jih imamo doma dovell. Ako napravimo račun: koliko denarja rabi petčlanska rodbina za na*, nuineiše mi trebe — samo za ohranitev golega žlvlienla. - - za takozvani eksistenčni minimum, naldemo v Sloveniji za dnevno porabo znesek 66 K, Ali pri tem ni vpoštevana niti potreba po novi obleki in obutvi, niti po treba po krriigi in časopisu, niti potreba po cigari hi tobaku, in niti nc trošek za stanovanje. Dejanske plače, ki Jih dobivajo delavci, uslužbenci ali nmniši uradniki, so oa po veliki večini mnogo, mnogo manjše. V ogromni večin! slučajev dosegalo koma} polovico zgoraj »avednega Meška. Posedujoči sloji, industrijalci, trgovci in sploh delodajalci, se Da trdovratno branilo, da bi priznavali zahteve, ki lih skrb za življenje uslužbencem narc kuje. LISTEK. Dr. K. Dobida: Krpanova rdeča marela. Dobre štrri tedne Je potreboval gospod Josip Kremen, da si le postalo« ^ie(i£.mok) »Predpustno epi- 3j? V"SSST’roomln‘- *°cledal marele«, ro prav^' tCed^oS Iz srca vese : Kajti bal sem se že, dl sem vendarle trdil neresnico, ko sem oiridan tako prešerno napisal, da ie vse uničujoči »Osamosvojimo se»« skupni bojni klic in geslo ogromne večine med nami. Te skrbi me je zdaj rešil g. Kremen, pokazal tni ie na molo žalost in dokazal, da se prav nič nisem motil. Očita mi pa v svojem članku toliko lepih čednosti, da sem bi! navsezadnje pošteno razočaran, da mi še z idealistom ni postregel. Nc da bi se morda skušal oprati teh nezasluženih pridevkov- ki so mf. priba-laloči od strani g. Kremena prej v Čast in priznanje, ampak da povem k stvari, ki se mi vidi pravtako (samo I* povsem drugih razlogov) kot nje- mu »vredna, da si jo pobližje ogledamo«, sem prisiljen znova pogrevati celo zadevo. O. Josip Kremen mi očita, da sem karikiral in parodiral praktično-eksi-tiške nazore g. prof. Suherja, ki jih Je le-ta razvil v svojem članku »Osamosvojimo se«. V dokaz temu le navedel nekaj njegovih umetniških postulatov, pri čemer ie pa previdno zamolčal vsa količkaj kočljiva mesta, osobito vsa ona, ki sem iih bil že citiral laz. Kar se tega tiče. mslim da le moia vest čista, kvečjemu bi si lahko očital« da nisem napisal vsega, kar sem hotel in bi bil moral. In baš zato se nisem prav nič začudil, ko sem videi s kakšnim navdušenjem se le g Kremen zavzel za imenovami članek in za njegove teorije. Ampak o nečem si pa te nisem čisto na lasnem: ga H le soloh prav razumel? O tem bi se skoro drznil dvomiti. Prof. Suher pravi lasno in nedvoumno; »Ne glejmo zato za svetovno moderno umetnostjo. To !e pač stvar naših, za razvoj svetovne umetnosti naiživahnejše vnetih umetnikov. Njim Je morda domovina pretesna, zato iščelo sreče na tujem svetovnem trgovišču, kjer se rešujejo višje nalove«. Kova Je neki mislil s tem? Gotovo ne g. Kremena, najbrž tudi onih umetnikov ne. ki jih ta navaia lepo ponižno na koncu svojega molka. Sai bi bilo »za našo bodočnost in našo srečo bolje, če bi sc mogli postaviti na primitivno stališče in se omejili na najmanjše potrebe«. In vendar našteva K. Kremen med imeni, ki mu siužilo za ščit tudi Grobarja, Jakopiča in Cankarja, same razkolnike, na katere prav gotovo meri zcomli očitek, med tem ko Je zamolčal Murna in Ketteja. Zato se mi zdi. da Je bila ta »Rdeča marela« porojena boli iz nekega nepojasne nega nesporazumlienia. nego iz no tranle potrebe g- Kremena. Kajti g. Kremen ogorčeno v sveti naciionalni ekstazi svečano konšta-tira. da so s vsi ti nemški in francoski veliki umetniki za naš narod, za dušo našega naroda, za naš o umetnost popolnoma brez pomena«. In da mora biti »materija« ( ) vsakemu umetniku lastna rodna zemlja in lastni narod fn vir vse inspiracije mora biti v njegovi lastni duši. ne pa v Van Ooghu, Kliintu ali Tassu!« Spet se mi zdi: ali Je g. Kremen v svojem zanosu preveč vspodbode! svoio kobilico — ali na. Hi sknm da Nujna potreba In nujna zahteva Je. da se zlasti delavskim slojem za- signra za vsako ceno eksistenčni m8wlaiuMv bodisi na ta način, da se zasigura vsakemu delavcu, vsaki delavki, vsakemu uslužbencu ali uradniku minimalna piača, ki naj bi se potom posebnih komisij periodično ugotavljala in katero bi morala država zasigurati brez obzira na odoor delodajalcev, Obenem seve moralo se uvesti maksimalne cene vsem živilom in vsem potrebščinam; prestopke maksimalnih cen pa se mora kaznovati tako. da lih bo vsakdo moral ie Iz strahu pred kaznijo spoštovati. Napraviti se morajo za te prestopke posebna sodišča, ki hitro razpravljalo in stiogo postopalo. Eksistenca delavca, uslužbenca In vseh onih, ki žive samo od plače ali mezde, mora postati neodvisna od nestabie vrednosti papirnatega denarja. Za pasivne kraje pa ie nujno, da se poskibi dovell onih živil, ki prl- nianikuleio. predvsem žita In moke. Preskrbo pasivnih kraiev Je pod vsakim pogojem zasigurati. To se pa more danes le na ta način, da preide vsa trgovina z žitom in moko v državni monopol, Država mora stvoriti organizacijo. ki naJ bo dovell kontrolirana, a M nal ima edina pravico kupovati in prodajati žito in moko, eveniuelno še razne druge enakovažne žlvlten. ske potrebščine. S špekulacijo z žitom in moko se mora preneiiati! Državo na sploh Je treba gospodarsko obnoviti. Poklicati Je v živ-Uenlc novo industrijo, ki naa nam da ▼se one Izdelke, ki Jih potrebujemo. Obstoječo industrijo pa le reorganizirati, da bo služila potrebam države in njenega prebivalstva. Nekatere naših dežela so živele že pi ed svetovno vojno precej od In- dustrije in trgovine. Slovenija Je n« pr. znatno živela od eksporta lesa in eksporta vina. Uspostaviti le predpogoje za zopetno gospodarsko delo v tem pogledu. Največil reveži v naši državi sa pa invalidi, sirote in vdove do padlih vojakih, ki kriče s svolo revščno kar najglasnejše po rešitvi iz neverjetno bednega položaja. Sredstva, da se pomaga tem najubožnejšlm. se mo-rdio najti. Dolžnost države ie. da Jih najde. Res le, da so te velike, ogromno in težke naloge, ki se ne bodo dala uresničiti, ako se ne napravi nekaj energičnega! In to Je: Prevzeli se moralo vsa nakopičena bogastva v last države In družbe ter s tem Izvršiti prepotrebna oddaja premoženja. Gospodje ministri! Vprašamo Vas zato, ali Vam ie vse to znano? —« Ako Vam Je znano: 1. Ali ste voljni zasigurati ekD stence delavskih sloiev z določitvijo nutno potrebnega eksistenčnega minimuma v obliki minimalnih plač? 2. Al ste voljni v obrambo eksploatacije vseh konsumentov uvesti v državi maksimalne cene ter tire« diti, da bodo te cene obdrževanc? 3. AH ste voljni ukreniti nemudoma vse potrebno, da dobe pasivna dežele najnujnejše življenjske potrebščine? 4. AH Ste voljni ukreniti vse potrebno za reorganizacijo obstoječe Iti za organizacijo vse one industriie. ki Je za obnovo in uredbo državo nujna? 5. Alt ste voHni delati za tem. da se zaseželo vsa nakopičena bogastva v Diid države fn družbe ter s tem izvrši neizogibno oddajo premoženja v korist države in družbe? V Belgradn. 24. marca 1920. Anton Kristan in. p. Melhllor čohal m. p. Dr. Dragotin Lončar m. Hura in hosana! Slovenski kerikaki se tako rad! baviio s sociiaino demokracijo, da jih Je kar veselic opazovati. Na vse grlo kriče, da Je sociialna demokracija zagrešila politiko, a o sebi molče kakor grob. Tudf v tistih vprašanjih, ki so prej, ko so bili še v oooziciil, o njih tako radi govorili, danes ne odpiralo svoHh lažnfivlte ust, Iz vse njihove pisarile se pa raz* vidi, da imajo satansko veselje nad tem, če bi se delavstvo cenilo. SociJaloa demokracija Je vodita vedno pošteno politiko za pridobitve delavstva. V tem oziru se Ji ne more ničesar očitati. Kdor H oa kaj očita. laie namenoma. V tem oziru očitamo do vsej pra-* vici nepoštenost vsem tistim, ki blatilo našo stranko, zlasti oa klerikalcem, ki so stebrt obstoječega režima. Pod vodstvom naše stranke Im strokovnih organizacij ter zastopnikov v raznih korporacijah so se obnovile pri nas vse sociJalne ustanove, kolikor smo iih imeli, preskrba invalidov. izvedlo se le nešteto mezdnih’ pridobitev, uvedla brezposelna podpora, pospeševal obrat v industr. im posredovalo v neštetih primerili, ua se delavstva ni preganjalo, dasf so se to slednje verjetnejše — me sploh m razumel, kakor tudi prof Suherja ni. Morda pa me sploh razumeti ni h o -t e L Saj kdo pa Je trdil kaj nasprotnega onemu, kar čiankar s takim zadoščenjem oznania vesoljnemu syelu. Jaz prav gotovo ne. Prebral sem nalašč še enkrat svojo nedolžno ept-stolo in nisem našel tiste žal besede, ki Je tako razburila g. Kremena. Citiral sem Prešerna, razvil Dar najzanimivejših misli prof- Suheria in se tako mimogrede drznil tudi omeniti, da po moiem mnenju višek vesoljne umetnosti še ne obstoji v avbi in rdeči mareli. Zato ni čudno, da še sc • dai ne vem. zakaj je baš ta rdeča marela povod, da se Je su Kremen tako ojunači!, Kal pa mi sploh očita? To ie zelo težko dognati. Kdor pa prav natančno analizira celo to storijo, bo izprevidei, da mi oponaša sa • roo eno, da sem namreč svetoval našim umetnikom * (risum teneatis amici!), da,nal kopiralo Tassa, Petrarko. Danteja, Arlosta In ne vem še koga. To bi bil torej mol poglavitm greh — in ravno tega nisem stori!. Ali ie tega »jiesporaznmlieaJn« krivo preveliko navdušenje pisca, kdo ve, gotovo pa Je metoda v tern. Sicer pa, da začne«? kar v sredM kaj pa Je »narodna umetnost«, kakršno sl predstavila g. Kremen? Rad bi vedel, kai se skriva za to lepodotteca besedo, ki se vleče po njegovem podi listku kot morska kača. Jaz ne poznam narodne umetnosti. Poznam samo eno. vesoljno, vselei In povsod enako umetnost, ki v posameznih slučajih zadobi morda poseben značilen obraz, bistvo pa 11 ostane vselei nespremenjeno. ker le pač po svojem svojstvu nespremenljivo. Poleg te pa poznam še ljudsko umetnost, kamor bi prišteval našo avbo in Co hoče g. Kremen tudi Čevlle na kve-der pa rdečo marelo in kar ie še sličnega narodnega blaga. V koliko ie ta slovenska današnja ljudska umetnost tudi res slovenska in ne samo izposojena od sosedov, ne vem. kot tudi g Kremen ne. Vse ono pa, kar -o ustvarjajoči slovenski duh rodil velikega in lepega, to vse tvori umetnost slovenskega naroda, ker nujno vsebuje najznačilnejše poteze onega vrelca, iz katerega Izvira. Umetnina' le narodna« samo tedai. če ie res dovršena, res samo umetnina. Tako so tudi Manet in Cezanne in Van Stran 2. N A P R S i. ate-.. 73, delale proti vol« naše stranke mnoge krivice^ ki iih zaradi meščanske«* nasilstva oi bilo mogoče preprečiti, Mi z lažmi tudi v bodoče ne bomo delali. Vsi tisti Da. ki so si vzeli pa-tetif na laž, lahko svobodno lažclo datte. zakai prepričani smo. da bo delavstvo Se o pravem času spozna« lo vso nepoštenost delavskih sovražnikov, ki stoie na stališču, da ital bo delavstvo razcepljeno, da ne bo kos bolem s kapitalistično družbo. Našli so se v družbi vsi tisti, k! iščejo sami sebe in tisti, ki se boje delavstva, da bi v enotni fronti bojevalo boi za socUalizem. Če delavec zapu- sti delavca v boiu, le to tudi škoda zanl in za njegovega tovariša. In naj kdo naglaša tisočkrat razne teorije realno dejstvo ostane vedno le eno, da dorek toče živeti. Prepovedovali smo vedno slogo in slogo delavstva. iiaglašamo za ved-nega delavstva. Nezavedna masa dedi tudi meščanskim agentom-pro-vokaterlem. zavedno delavstvo ne, Le kdor oznanja delavsko stoeo ta hoče ugoden socHahii položaj za delavstvo, ima poštene namene? To si na! zapomnilo vsi! Gospodarski in finančni polom Italije. Že v zadniem poročilu o burni sefi poslanske zbornice smo kratko javili odločni nastop opoziciJonainih socialističnih strank proti Nittiievi vladi, katera se opira le na neznatne parlamentarne. načelno sl nasprotujoče frakcije. Socialistični poslanci so temeljito presodili Nittiievo politično postopanle. kakor tudi njegov sistem vladama. Pri distatsiii o Nlt-trievem ekspozetu glede notranje in zunanie politike so bili burni nastopi med govori socialističnih zastopnikov. Polanec flamingo le raz-pravila! o naraščajoči draginli vseh nainuinelših živijensklh potrebščin, povdariaioč. da le vzrok tel draginji edino to, ker le prišel trenotek.ko mora Italiia poravnati svole voine stroške, za kar pa nima n frakih sredstev. Poleg obupne finančne stiske te nastopila gospodarska kriza. Tudi Itall-fanskl kmet se nahaia v obupnih prehranjevalnih odnošaUh. (Viharni protesti). Odgovornost 2« tak položaj pada na nacUonaUzem. ItalHi so določene izžete dežele, med tem ko so sj drugi zavezniki zagotovili pokrajine. obdarjene z naravnim bogastvom. Temeljiti kritiki Je podvrgej Nlt-tllev politični sistem soc. posl. sodi. Graziadel. Uvodoma poudarja Graziadel v svojem obširnem govoru, da sedanjo Nittljevo vlado sestav Halo elementi, ki predstavljalo različne političn* manišine. katere so se komai rešile pri aadnjih volitvah, kar le znamenje globoki politični krizi. Vsled tega nima sedanje ministrstvo zadostne mo - či rešiti kako aktualno vprašanje. Italiia se nahaia v ekonomski in politični krizi. Kar se tiče vojnih dolgov omenja, da Nitti v svoji izjavi ni omenil stališča zaveznikov. Finančni položaj države Je vedno slabši. Takojšnjo zmanjšanje vojnih Izdatkov je za Italijo živtjensko vprašanje. Ne začne se le s popolno demobilizacijo t Vojni proračun se ie povečal In je narastdvtekočem leta za drugih MO Od sto od lanskega. SodJaftstl bodo nastopili za oborožen boi v hrambo revolucije. Resnično velikansko je število mož. ki so v Italiji še pod orožjem, dočim ima komunistična Rusija sa. mo en mili ton in pol vojaštva, k Čemur pa ie bila primorana vsled napadov antante. In socijajlsti. če bodo primorani rabit! sHo. no za oboroženi boi kadar bo potrebno braniti revo« IncHol {Vihar na vladnih klopeh 1) Glede Rtžke zavzema govornik stališče stranke, ki se bo vedno borila za avtonomijo mesta In za Internacionalizacijo pristanišča. Govornk zaključuje svol govor? »Socialistična Stranka se bori za blagostanje delavstva. Socializem ne dela čudežev, ampak gre svojo razvojno pot Socializem, sledeč svojim idealom, bo ohrani! narodu blagostanje in svobodo.« — Govorni •• ka so vladni poslanci na več mestih hrupno motili in dvigali proteste proti njegovim izvajanjem. — Kakor smo že zadnjič poročati, le prišlo koncem sete %e do bmoe s tem pravzaprav hotel reči. ne vem. Najbrž st je mislil: Lanides clamabunt! Platno bo vpilo! Morda le pa samo hotel po-vdai iti. da ie ta nedovršena kompozicija. ki visi zdai v naši Narodni Galeriji, dasiravno slikana v Miinchnu In predstavljajoča skupino deklet v narodnih nošah, vendar le umetnina, čeprav so te narodne noše slučajno — bavarske. In d asi Je Orohar, kakor g. Kremen s takim zadovoljstvom dalle našteva, slikal »naše kosce. ženice, delavce na našem polju, naše kmete, kmetice In otroke*, ie vendarle tned našim narodom lakote utrni. Šele tujina je v njegovih koscih in ženjicah našla tisto, česar mi nismo uzrli, namreč njegovo bogato čutečo dušo. vsečloveško m slovensko obenem. Zakai v umetnosti ni tistih smešnih malenkostnih narodnostnih meja, umetnost te internacl-Jonalna. ne: hipernacijonalna. Zavoljo te najgloblje skrivnosti umetniške njegove duše ga ie sprejel tuii svet z odprtimi rokami in ni Šte-dfl s priznanjem, ki ga doma ni našel med rojaki, ne pa zaradi njegovih koscev in ženjic. In katere Jamove. Jakopičeve in drugih »kozolčarjev« (čuite g. Kremen!) slike so najboljše? Nedvomno tiste, ki so najpopolnejši izraz notranjih njihovih obrazov, nal-iskreneiše in nalvernejše izpovedi njih umetniškega spoznanja. O Imenih. ki jih je sramežljivo zamolčal (Vesel Tratnik. Berneker) bi to veljalo prav tako. Treba pa Je pri ti priliki povedati brez ovinkov, da ie ravno tisto, pri nas tako vsevprek razširjeno neumetniško, napačno literarno pojmovanje unodabllajočb umetnosti premnogim našim mlajšim upod. umetnikom postalo usodno, jih začaralo v ozki krog neke nejasne »narodne« umetnosti, kjer so, dasi- blago ter poprodai raznim mariborskim trgovcem kot Ulagj. Hobacher« iu, Plrhanu itd. Večji del blaga se ie našel in zapleni. Tatove pridno zasledujejo. — Voditelj ukrajinske socljaine demokracije sodra Michafi Tkačen-ko. bivši minister za zunanje zadeve pri ukrajinski centralni vladi, je umri v Moskvi vsled pegastega legarja. 'Ikačenko se je mudil v Moskvi, da bi se pogajal s sovjetsko vlado. — 14ietni deček se le ustrelh vsled nesrečne ljubezni. Po poročilih listov se Je ustreli na Dunaja 141etni sin nekega zdravnika, učenec me-šč;u>ke šole. vsled nesrečne llubezm. Dasl so ga tako! prenehali v bolnico, mu niso mogli ohraniti živhetiia. — Brezžični telefon na letal‘hu V Londonu so se vršili poizkusi z brezžičnim telefonom na letalih z velikim uspehom. Na letalih nahajajoči se novinarji so mogli občevati s svoiimi uredništvi na daljavo 150 milj. —■ Tatvina v Dunajskem muzeju. Dva meseca sta že pretekla, odkar se je zgodila v umetniškem muzeju na Dunaju velika tatvina, ki Je vzbudila po vsem mestu silno pozornost. Neznani tatovi so ukradli iz muzeja zgodovinsko znameniti maršalski pa • Ud nekdanjega avstrijskega cesarja Franca in vojvode Lotarinškeaa Palici so sicer poznele zopet našli v muzeju. a brez zlata in demantnih in drugih biserov. Policija Je po dolgem poizvedovanju aretirala sedal bivšega muzejskega kurjača Julija Bor-schiltza, ki pa odločno tali vsako krivdo. — Stisnjen zrak gonilna sila * prihodnjostl, Inžener Gaspar v Rio de Janeiro le izumil nov sistem gonilne sile. ki ie baie najboljši izmed vseh dosedanjih sistemov, in poleg tega tudi nalceneiši. Po mnenju inže-nerja in matematika Pereira Relse ne bodo več gonili parnikov in železniških strolev s paro. temveč s stisnjenim zrakom. — V jezi se le obesi v Solnogradu hlapec Josip Blaha. ker mu njegova Ilubica v veseli družbi ni hotela pred drugim dati poljuba. Ta zavrnitev ga ie take razjarila, da ji je rekei »nikda. več me ne boš videla«, odšel v gozd ter se obesil. ____ Dnevne vesti. Kristan —■ odžagana ve|a. »Večerni list«, »neodvisno* £ia-sJk> naših klerikalcev, tolče Po so-drugu Kristanu že dolge mesece. Sedaj mu seveda prav ugaja, da so nekateri ljudje zanesli spor med naše razredno organizirano delavstvo. Izmišljuje vsak dan novice, s katerimi hoče biti zanimiv, in obenem hoče škodovati naši stranki. Sedaj piše. da ie s. K. odžagana veja. No — sodr. Kristan ni prav nobena odžagana veja — »Večerni Ust« In njemu sorodni se bodo o tem že še prepričali. ker jih bodo dobivali od te veje Še mnogo po grbi... Morala v politiki? Kaj ne. vera In poštenost uči, da ie prava morala laž! Namesto s socializmom in komunizmom pitate ljudi le s frazami in lažmi. Ubogi slovenski delovni narod! Konec socialne demokracije. »Večerni List« piše — o konca socialne demokracije, češ kmalu »H> ne bo več«. Vemo. da bi to klerikalce zelo veselilo, ali — prefe bo njim oei mrtvaški zvon nege lugoslovan-ski socialni demokraciji. Dan odločitve slčer pride, ali to bo polom za klerikalce* Gospod dr. Korošec korupcija?! klele ravno zmožni napredka in ne brez umetniških sli. zaostali hi okosteneli. S tem so oškodovali sebe fet slovensko upodabljajočo umetnost imaginarni »narodni« umetnosti pa l>rav nič koristi«. v Treba je tudi, da povem g. Kremenu. da je »najkritičnejša« dunajska Secesija razstavila oelih pet sob, polnih slik iz Bohinja, ki tih je slikal nemški slikar ne morda zato, ker je slikal »same naše slovenske koče, kozolce, cerkve, hribe in gore, pa naše kmetiče s polhovkami In čevlji na kveder«, temveč ker jih je dobro slikal. Zanimivo pa te, da se je te lanskoletne spominske razstave spomnil pri nas edino le delavski družinski Ust »Svoboda« v 4. številki svojega lanskega, letnika. Pod skromno črtico »Ernst Stflhr — slikar Bohinja« stoji šifra K. D. če dalje meni g. Kremen, da jaz vsiljujem Slovencem Van Goghe. Cezanne In Metznnerje. se hudo moti, dasiravno bi naši upodabljajoči umetnosti sviti vzor teh treh velikanov prav nič ne škodi. Možije, ki Jih mislim jaz, sami brez mene prav dobro vedo. kam naj se obračajo za jasnimi ideali la v njih' samih ie Sedanja Prottč-Koroščeva vlad« ie te dni izdala vse polno izvoznt«. Tako Je dobi Dušan Srškič iz Sara« jeva, brat sedanjega radikalne«« ga bosanskega predsednika dr. Mfl, Srškiča Izvoznico za deset vagonov koruze. Dušan Srškič Je — trgovec z manufakturo. —* Djordj* Jovanovič, zet sedanjega radikalne-bosanskega predsednika dr. Milana Srškiča, Je dobil tudi Izvoznico za deset vagonov koruze. Diordje tudi trgovec z manufaktura in sicer, eden nalbogateiših Hud: v Tuzli in t Bosni sploh. — Aleksa Marko vi d, gostilničar iz Tuzle, tast Vlade Andrlča. vodje srbskih radikalcev v Tuzli. Je dobil tudi izvoznico za deset vagonov koruze itd. itd. — »Večerni List«, »Slovenec« e tutti quanh tl, kje ste. da udarite oo dr. Korošče- vi korupcijski vladi? Izdajanje is* voznic bratom, zetom in tastom le vendar korupdla prve vrste?! • Nakupovalna zadruga^ ie v poslednjem času tarča, v katere streljalo klerikalci, narodni socijald In komunisti. V članku »Gospodar« sko delo«, katerega smo priobčili pred tednom, le iasno in odkrito popisano njeno deio In njen razmah. Koštatiramo samo sledeče: 1. ona ni nobeno špekulativno podjetje: 2. n® služi v zasebno korist nobenega, naj-' manj pa njenega načelnika Kristana i 3. zasleduje, kolikor ie v sedanjih razmerah sploh mogoče, samo koristi svojih članov. Klici po »vladni posvetitvi v njeno delovanje«, lo prav nič ne vznemirjalo tn se »posvetitve« prav nič ne boli. Pribijemo še to. da so bilt njenega blaga v obilni meri deležni tudi tisti krogi — izven njenih članov ■— ki zdaj taka korajžno udrihalo po nji. Balkanske navade v »Vnovčevalnlcl« V Ljubllani se le v Stritarjevih ulicah otvorila svoječasno prodajalna »Vnovčevalnice za mast in živino«, ki naj bi bila tako nekaka lludska šarkuterila. kjer nai bi se dobivalo dobro blago za solidne cene. Ceno so res neka! niže. zato ie oa blago vse drugo, kot prvovrstne, tako. da tista vnovčevalnica gotovo ne dela nobene konkurence Staculu in ostalim prekajeval, ljubljanskim. Menid bi se io dalo k večjemu z Andretto-vim podjetjem žalostnega spomina, kjer se tudi ni ravno dobivalo prima-blago. Zato le vnovčevalnica že davno deklasirana in »boljši sloji« ne hodijo že davno več tla napravljat riskantnih kupov s smrdljivimi kračami ali slezastimi safaladi Za reveže in tiste, ki se jim po svojih gospo darskh močeh sumljivo bližalo, ie pa itak vse dobro: revež sl ne more pomagati. in če tudi za svoj trdo pridelani in orisluženi denar kupi za svol lačni želodec kos šoeha ali klobase, ostane berač, kateremu se orav malo daie vboealme. Da oa ne pride Iz te zayesti. In da se ga vedno soomlnm na to razmerje, skrbi do svoii obliki naravnost izbrani prodajalni oersonal vnovčevalnice. Uslužne besede sploh ne slišiš nikdar: prodalalka zarenči nekaj nate. te ošteie. če Ji nisi dovoli hiter in ti konečno vrže odrezani ko* na tako surov način pred te. kakor se komaj psu vrže obrana kost. Ton se vrh tega še ravna no tvoli obleki; boljše napravljeni imajo v njenih očeh prednost: brez trdega klobuka ali brez boe pa ne hodi pred nien pre« stol. To so razmere, ki so menda nemogoče celo v gostoiubni Albanili. dovolj iskrenega ognja, da bodo tudi te velike vzornike znali preboleti in presnovati njih novi nauk. Da bi jih pa vsiljeval umetnikom Kremenove vrste, to pa že celo ne. On si bo že izbral svoje vzore tam. kjer jih bo naše? sebi naisorodnejše. Naši poeti in pisatelj! se bodo g. Kremenu najlepše 2ahvalili za njegovo priznanje, kafti če bj bilo šele njega treba, da se bodo zavedal!, da so naši in če bi bilo sploh treba, da se šele zavedajo tega. bi bilo presneto slabo z njihovo tim etn ostjo. Da se on sam tega neovrgljivega dejstva s ponosom zaveda. o tem niti najmanj ne dvomim, pravtako kot sem tudi trdno prepričan. da bodo vsa njegova nepregledna dela. ki niso bila »napisana Izven okolja narodovega« Stali še pozni rodovi in se divill njihovim tipičnim, karakterističnim narodnim svojstvom. Ne nasprotoval pa bi g. Kremenu, če se z enakim ognjem obme zoper tisti prisiljeni, napačno umevanj pseudo-naturalizem. Id ga je svoJčas uvajal v na?e slovstvo g. Govekar, ne kot umetnico ■ ampak kot literarno modro novost to senzacijo. Tega nam v resnici ni bild treba. Štev. 78. ff APKBJ, h prav Kotovo le, da Mb delavstvo ne bo trpelo, če prizadeta gospoda tako! ne napravi temeljitega reda. In če bo treba, oglasili se bomo o te! višji Soli olike in zakladnici prvovrstnem blaga s tako odločnostjo, in v takem številu, da napravimo red na najradikalnejši način in tekom oar trenutkov! * Stanovanjska betka se vzlic vsem vladnim naredbam ni niti navidezno oblažila in se tudi ne bo, če ne bo vlada strogo in brez usmiljenja nastopila proti vsakemu, ki ovira s napačnimi podatki Izvedbo odloka stanovanjskega urada. Nikakor se gre več, da vsaka stranka, kateri se stanovanje na podlagi poizvedb odpove, če vloži priziv, zavlačuje izvedbo odloka stanovanjske komisije. Samo ob sebi je razumljivo, da taka stranka navaja vsakovrstne laži samo, da bi se ji ne odvzelo sta-siovanje. Za primer naj služi samo sledeči slučaj. Neki vdovi je bilo odpovedano stanovanje, ker ima na dežeh lastno posestvo in v hiši opremljeno stanovanje, Poleti biva M.ikp s’ 8, njeno Osnovanje v Pa ]e.t5Čas zaPrto. To je brezvestno^ dejstvo, katero mora vsak, ki ima ie malo ljubezni do bližnjega, obsojati. Ali kaj je nji mar, ce naši otroci v mrzlih vagonih hirajo, da Ie ona lahko živi poleti ira deželi, po zimi pa v Ljubljani. A pri tem bi lahko stanovala v Ljubljani pri svojih hčerah, ki imajo lastne hiše in prostorna stanovanja. In kaj navede ta brezvestnica za dokaz opravičenja do stanovanja? Navedla je, da stanuje pri nje] nečakinja **“ hči državnega uradnika, ki ima samo za se lastno hišo v Ljubljani *n ne potrebuje, da mu hčerka stanuje drugod — in neki dijak, ki je vedno stanoval pri eni njenih hčera, tako meče pesek v oči oblastem, katerim je stvar neznana. Taki in enaki slučaji se ponavljajo dan za dnem in kolikortoliko oviralo ohladitev stanovanjske bede. To se bo ponavljalo, če ne odpravi vlada pravice do priziva na odlok stanovanjskega urada. — Vse tiste pa, ki so do sedaj z lažnjivlmi navedbami ovirali izvedbo odloka, naj se strogo § 4(luradne 208 K. posebej Se org, F. in Q. Deč- toK- ,a 0 F10 hvalabogu na koncu labirinta, kar še pride, nima z rdečo marelo nič več opraviti. In ko pre- vse *°'86 izkaže. da pravzaprav niti ne vemo, za kaj ves ta šun- n^tjo?3KaksSeJLo J?aIodn? bistvo? o «rr- V čem je njeno nobeno teh vpraS^ ™ To Je storil med našim narodom živeč Nemec!... — Rdeča marela torej le ni tako zaničljiva...!« Iz tega bi namreč skoro sledilo, da Je vsled Slovenskih koč, komolcev, cerkva In čevljev na k veder, ki jih ie eiikal, ta Nemec pravzaprav slovenski narodni umetnik, njegove slike pa piistna naša narodna um/tnostl »in to posebnost (čevlje, na kveder ali kaj?) Je razstavila nafkritičnelša dunajska Secesija in žela vsestranski uspeh!« 'Ne. ne. g. Josip Kremen — geslo »iz naroda za narod« le ni tako orimitiv jio. kakor mislite! Vsem razumnim Hudem je Jasno, da so avbe. čeviii na kveder in rdeče m^r ,n* takih na- rodnih reicvizitov, za pravo na r o d o vo umetnost docela nepotrebne. Umetnik je vedno naroden, kadar Je samo umetnik, zlagane umetnosti pa ni. Zagonetno mi le, kako g. Kremen pride do zaključka. da zahtevam od naših umetnikov, da kopiralo Tassa in Danteja.Zakai ne pra- vi rale: p J a g I r a J o? Ce sem se pa zavzel za tiste naše umetnike, »ki Jim je morda domovina pretesna in zato iščeio sreče na tujem svetovnem trgovišču«. sem to storil zato, ker mislim, da le za kulturo našega nebogljenega narodiča najopaanelša ti- manu in j. Ribezlju, ki m nabfradL ~~ Frane Kumar, kovač. Trbovlje. Ljubljanski kruh. Zopet se porajajo razmere, kakoršne so bile v zadnjih vojnih letih. Kakršen kruh Iz mestne pekarne v Gradišču so primorani uživati revni sloji, ki komal zmoreio kupiti omeieno množino Črnega kruha, o belem misliti ne smejo. Je naravnost žalostno. Če smo že morali med votao uživati tak kruh, ga sedaj vsekakor ne bi bilo treba. Žitnica srednje Evrope... dežela, kier se cedi med in mleko.., tvoje prebivalstvo danes strada krufia! Promocija, V soboto. 20. t. m. Je bila na češkem vseučilišču v Pragi promvirana za doktorico vsega zdravilstva Tržačanka gospodična Nada S1 a v i k o v ?, Čestitamo! Obsojena mlekarica. Mlada Marija Moi?ke»c iz Sostrega ie bila obso* lena na 300 K g!obe in 3 dni zapora zaradi navijanja cen mieku. Izjavila Je, da ne plača, pač pa rale sedi. Zapleniti so nekemu Bosancu 30 kilogramov sveč in 500 vreč. Zanimivo Je, da Bosanci v Ljubljani silno pokupavalo vreče. Ukradeno kolo. Leonu Pičmanu Je bilo v Wolfovl ulici št. 3 ukradeno »Puch«-kclo, vredno 4000 K. Pogon v Mestnem logu. Po daljšem času le ljublianska policija zopet preiskala nočna stanovaiišča po šupah v Mestnem logu. Prilela le neka! mladih delavcev, od katerih nekateri so brez vsakega stanovania. Četudi zaposleni. V stanovaniski stiski hodiio prenočevat — v šupe. Značilno! Dva nepridiprava sta nekie izmaknila sušeče se moško in žensko perilo, še mokro sta ie prodajala no gostilnah v Kolodvorski »lici. Bila sta aretirana. Lastnik naj se lavi na policijski ekspozituri v Kolodvorski nlici. Policijska kronika. Na Vodnikovem trgu Je bil v soboto silen naval na stotnice, kier so prodala!! telečje meso, kakor tudi na stojnico »Vnov-čevalnlce za živino«, ki Je prodajata goveie meso. — Ni čuda. da so pri takih navalih konsumentov imeli žeparji obilne ln plodonosne posle. V času dopoldneva so izvršili kar šest žennih tatvin ter si prilastili okoli 2000 K denarja. — Tatvine suken! se zopet množe. zlasti po kavarnah in celo po privatnih stanovanilh, — Re vico Agato S. na Bohoričevi cesti le silno pretepla hišna irospodlnJa žara di zlatega prstana, katerega le prva našla v smeteh.________________________ Volitve agrarnega zastopstva v Sloveniji. Vsled naredbe ministrstva ga a*rramo reformo z dne 4. februarja 1920, št. 121 Uradnega lista se imajo vršifi volitve ograrnega zastopstva za pripravo ograrne reforme v Sla -venili. Volilcl. ki prihajajo pri teh volitvah v poštev, se dele na 5 različnih kategorij. Za uvrstitev voiilcev v eno ali drtmo kafegoriio ie merodajna površinska ploskev zemllišča. ki ga kdo poseduje. Jasno le. da izid volitev, zlasti po kmetijskih občinah, ne bo dajal prave slike, ako župan pri »e-stavi voltlnesa imenika nima na razpolago podatkov, koliko zemlle pose-duie vsak posamezni občan. Da postavi volitve agrarnega zastopstva na pravo podlago. Je glavno poverjeništvo za agrarno reJormo že pred časom odredilo, da davčni uradi zberejo in upošlieio podatke o posestnih razmerah v posameznih občinah Ta operat bo dovršen v kakih 2~—3 ted-nih. Glavno poverjeništvo bo na ta razposlalo potom okrajnih glavarstev vsem občinam, ki pnhalaio ori voiit- sta smešna megalomamla. ki meni, da bomo vse tisto, kar vesoljno človeštvo v tisočletiih trudanolnega grajenja še nJ doseglo, zmogli mi sami iz lastne moči. Kai nam mari svetovna umetnost, mi S! kvarimo'novo,svojo! Mislil bi. da te naša naloga popolnoma izvršena, če v trenot- ku in na mestu, kierse nahaiamo. po svoiih skromsiih močeh sodelujemo pri delu In nadallulemo od mililard človeštva zasanjano zgradbo lepote Jn Jo skušamo dvigniti čim višje v oblake. Ako v to smer svoie siie razvijemo do skrajnosti, smo častno izpolnili našo nalogo, {n Če ie v naiih kamnariih le količka! ognia večne lepote, bo zadobllo naše delo svoie in naše lice. ki bo odgovarjalo naši krvi in našemu duhu. obenem se bo pa zB- lo v najkrasnejši harmoniji s celotno stavbo duha — stvarnika. Dokler bo pa naša umetnost samo »inspirator narodnetra iedinstva« in samo isrra-ča v roKah neumetniško in proti-umetniško vsmerjenih ljudi, dotlej bo slabo za jiarodno edinstvo ln za — našo umetnost vah agrarnega zastopstva v poštev, seznam o posestnih razmerah y do-tični občini in naročilo, da se na podlagi in s pomočjo tega seznama sestavilo volilni imeniki in posamezni voliJci po površini zemljišča, ki ga imajo, pravilno porazdele v posamezne kategorije. Le v tem slučaju bo mogoče pričakovati, da bodo volitve agrarnega zastopstva pravilne. V zadnjem času prihajajo na glavno povereništvo od strani občin, posameznih interesentov in političnih oblastev (okrajnih glavarstev) pogledom na volitve agrarnega zastopstva vprašanja za navodila, kako >e sestaviti volilne imenike, kakšen Je uradni obrazec, ki ga naredba predpisuje Jn podobno. Glavno poverjeništvo opozarja tem potom vse interesente. nai potrpe še nekoliko, da bodo predpriprave gotove, nakar se bodo Izvršile volitve za celo Slovenilo obenem. Iz gledališke pisarne. V torek dne 30 t. m., v ned el k). 4. in pondeljek, 5. aprila ostane Marijonetno gledališče zaprto. Prihodnja predstava v četr-tek. dne 8. aprila z novo igro, Iz stranke. Hrastnik, Izobraževalno društvo »Svoboda*, podružnica Hrastnik, priredi na velikonočni pondeilek v dvorani konsumuega društva veseloigro »Pri belem konjičku«. Začetek točno ob 3. popoldne. Po igri srečo-lov, petje, šaljiva pošta in prosta zabava. ____ laiii pola. NITTI O JADRANSKEM VPRAŠANJU IN ITALIJANSKI ZUNANJI POLITIKI. LDU Rim, Odgovarjajoč na Izvajanja govornikov glede vladne izjave, Je ministrski predsednik Nitti zahteval razločno zaupnico. Nato je obljubil, da se bo posvetil trem na-logiam: preosnovi davkarst vu, agrarni politiki in zastopstvu delavcev v preosnovanih delavskih svetih. Glede jadranskega vprašanja je izjavil: Nudijo se nam tri rešitve. Najenostavnejša, prijateljski sporazum med Italijo In Jugoslavijo. Želim, da bi se to poizkusilo. Druga re-šitev, da zahtevamo Izvršitev londonske pogodbe, (Prosil sem Francijo in Anglijo, da bi priznali, da Je njuna dolžnost, pritrditi, ako bi zahtevali Izvršitev londonske pogodbe. Odgovorili sta, da tega ne bi moril odreči In da se smatrata vezani s pogodbo. Ako bi bila ftalljan-ska vlada pristfiena. da zahteva !*-vršltev bom to storil v polni meri. Nitti omenja nato pogodbesie določbe in poudarja, da se mora ker pogodba ne vsebuje obale od Voloskega do severne dalmatinske ožine, zahtevati polna Izvršitev pogodbe, ne da bi bila Reka v tem zapopadena. Vsled tega Je na londonski konferenci Izjavil, da bi Italija dovolila Dalmaciji tudi avtonomijo, ako bi zahtevala izvršitev londonske posrodbe.) Tretla refltev ob*tol« ▼ tem. da M se i orimernlmt orednieaCbaml sorelel predlog t dne 9. decembra 1919. M so ga podnlrale Zedlnlene države, Anglija In Franclja. (Svoboden dogovor 7. Jugoslavijo). — Gle de Rusije, smaira Nitti koristno, ako bi se dovolile zastopnikom delavcev, da gredo v Rusijo in proučavaio ta* mošnli položaj. Glede Turčije !e za to. da ostanek) Turki v Carisrradu In da se spoštuje kalifat. Italtla sl ne že- li pridobiti ozemlja v Turčiji ali Ma !i AziH. vetidar pa se mora udeleževati kontrole morskih ožin in odkritja maloaziiskih bogastev. Nato le erovoril o velikih težkočah glede železa ln premoga. Apelira na vsa stranke, da bi mied delavci Širili propagando za intenzivnejše delo ta da bi se zmanlšal konzum. iZVOZ SRFBR4 PREPOVEDAN. LDU Beograd. 29. Finančni minister je v mnogo ostrejši obliki ponovil naredbo o Izvozu srebrnega kovinskega denarja iz države. Izvoz je absolutno prepovedan. Kdor bi ravnal nasprotno, temu se vzame denar ob meji na korist državne blagajne in razen tega bo vsak izvoznik kaznovan po členu 100 finančnega zakona za leto 1919. CENZURA FILMOV. LDU Beograd, 29. Kriminalistika Je poslednji čas spoznala, da Imajo kinematografi mnogo slabega vpliva na duševni razvoj otrok. Zato je po vsem kulturnem svetu uvedena cenzura filmov. Kadar strokovnjaki ugotovijo, da fiJm nima slabih posledic sa otroke, je predstava do- »oljeika. Tako komisijo za presoja filmov bode sedaj ustanovili tudi v Belgradu, Sestavljena bo Iz dveij učiteljev in enega policilskega or« Kana, POROTA V ČEHOSLOVASKI, LDU. Praga. 29. (ČTU.) Sredi aprila se bodo v čehoslovaškl (Ano« « 1poro*na, sodeča. Pri predvčerajšnjem žrebanju porotnikov za pra< ško deželno sodišče Je bik) Izžrebanih 14 žensk. NOVO NEMŠKO MINISTRSTVO'. LDU Berlin, 27. (DunKU.) Kabinet je bil sestavljen takole: T)ržavni kancelar: Miilier. ki ostane začasno minister za zunanje stvari; v posliŠ zunanjega urada ga bo, kadar bo zadržan, zastopal državni podtaJnUš poslanik von Hanlel; namestnik državnega kancelarja In državni minfc ster za notranle stvari: Koch; dr« žavnt finančni minister WIrthj državni brambni minister: Gesslorg drž. pravosodni minister: Bluuckjt drž. gospodarski minister: Schmidtg državni delavski minister: Schlicke; državni minister pošte: Giesbertej državni zakladni minister: Bauer* državni prometni minister: Bell; državni minister za prehramo: Hermesi državni minister brez portfelja: David; državno ministrstvo za obnova zemlje se bo podelilo te cini. Novi kabinet se bo v ponedeljek predstavil narodni skupščini PROTI NADALJNEMU KRVO* LITJU OB VE7LL LDU. Berita, 29. (DunKU.) »Vo«-sische Zeietung« poroča Iz Frankfur* ta: Posebni poročevalec Usta »Frankfurter Zeltung« javlja Iz E»« sena: Daslravno voditelji neodvisnih socilalistov in komunistov porabljaj® ves svoj vpliv, da bi ustavili krvoiit* Je pri Vezli, ie dosedal ni posrečilo^ končati bojevanja. Vojaški poveljniki met-Jjo. da se mora boj bojevati! dalle in da bo odločilo s-amo orožje, vodstva bejev pa so pripravljena m pogalanje tud! med bojevanjem. D>> lavska fronta pa zahteva preko bie-lefeldskega dogovora, da m državna brarn ha pri činoma razoroži ta razpusti ter da se osnuje narodn* bramba delavcev, kateri se mora 1». ročlti vse orožje. Ako bi oogalan!« ostah brezuspešna, bo v NemJJli na-novo i/bruin.ila splošna stavka. Iz Slovenije.' Tržič. (Kapitalisttfineiaa-alre.) Alfonz Mallv Je tovarnar r. Tržiču. Znan le no svojem nemško* nacilonalnem čustvovanju, vsled ka* terega le bil že svo! čas nenaklonjen Jugoslovanski deklaradii ta je nje* srov skvarietii in posuroveii značaj sedal povod, da se oglašamo. Pred 14 dnevi Je odpustil iz tovarne delavca, k! Je fmei toliko ponosa, da n? dovolil, da bi ga pijani delodaiale* suval. Dne 24. marca devetnajststo-dvaJsetega pa Je v svojem velikem človekolfublu brez vsakega stvarnega vzroka vrgei Jz stanovanja na ce < sto tri delavske družine, Rozman, Keršič ln Bahun, dal znositi ven v sat vrata, okna ta štedilnike ter oči vidna smatral Jok in prožnie delavskih družin za neumliivo in nedovoljeno cme rlkavost. Ljudte se Čudite, kaj ne?, Kdo bi se tudi nel In vendar te vse do pičice res. čeprav se sliši kot bal-ka Pred tulcem se moremo sramo* , vati naših razmer, To pa še ni vse. Na odločni nastop občine ta orožni« Štva le izjavil Alfonz spričo orožni« kov Jn delavcev, da pusti delavske družine pač še štiri dni v stanovanju, da pa se bo pritožil pri deželni vladi v Liubliani ta v Belgradu Lhidje. M so v cesarskem ta krivičnem Duna» iu vedno čutili natrdnelšo zaslombo, čutilo isto zaslombo sedaj v Beldra-du! LJudle. ki so arrozill z Dunajem, groze danes z Beteradoml Kako }e to moKoče? AH se zavedajo mero« dainl krogi, kam to vodi kai naš de« iavec iz tega sklepa? K le so ljudski zastopniki, da poskrbe, da se kal takega nikdar več ne zgodi, Ali pa se hoče Javnosti dokazati, da sme prt nas človek, ki ima denar, delati ta storiti vse. da se sme norčevati ta delavcev, iz oblasti in iz vlade sam« samo zato. ker ima denar.! ; Tržiškl rlsokogolel. Novo! Novo! Ravnokar je islia zanimiva broSurica M ooptta in im Mii Bplul Abdlttu. Cena K 4*—, s poštnino K 4*20, Naroča se v upravniStvu ,Napreja‘f Ljubljana, Frančiškanska nlica 6-1. izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Tisk »Učit, tiskarne« v Liubliani. Prodaja starih železnih in kaiunitnilt kvadroveev nosilcev. Okrajni gradbeni urad ljubljanski prired i dne ltv> aprilu 1920 ■v svojih pisarniških prostorih {'I'urja6kl trg št J, I, nadstropje ofertalno licitacijo za prodajo starih nitanih nosilcev, hi sicer; I kosov po okoli 12 m dolgih in 8 manjši« kosov v skupni teži a&oH 12—13.000 kg. Nosilci so 1*23 m fisoki. Zloženi s# pri cestnem skladišču na Ježici Poleg tega se proda tudi nekaj kvadrovcev \% podjedka pogorelega skladišča tamkaj. Blago se odstopi kupcem na licu mesta, natovoriti In odpraviti pa ga morajo ob svojih stroških. Tela nosilcev je navedena približno, plača se pa po resnični teži, ki se določi na stroške kupca na tehtnici na Ježici. Ponudbe naj se predlože do gorenjega dne do 20, ure dopoldne, Kavcijo v znesku 1000 kron je vložiti na čekovni račun poverjeništvo za javna dela št. J0>234, Potrdilo o položeni kavciji naj se priloži ponudbi. Dotično položnico se dobi pri okrajnem gradbenem uradu ljubljanskem ali pri knjigovodstvu povejfcmi&tv« za javna dela. Ponudbi za kvadrovee jri treba kavcije, Obveznost za kupca nastane takoj po vloženi pomadbi, za državo potem, ko gradbena direkcija odobri prodajo, Po odobreni prodaji mora knpeOSPESlUEi S» ter UToa in iavoi, 3*1 it., at. 53 L L 131 II Uft Mii ®i, M i si M Mi Im ^S0 Ljubljana (Kolizej), Mtai tiftiviu Velika zaloga slivovke, tropinovca., brinjevca, *uma, konjaka in likerjev po najjniž. cenah. WP~ Prt odjemu cciili \agonov izjemne eene. Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. I r • ' HtDrlltflfi Ramiiak, Dunajeke t, BiBOIIIIo 81 43, J. nadstr. (nasproti cer* kve Sv, Kriltofa) s« priporoča cenjenim damam za naročila novih, preoblikovanje ter popravilo »Jarih damskih in otroških klobukov. 379 M sem (koleselj) In miki ni 1 težak v02, 1 lahek vo2 (koleselj) fn 1 ietverovrstna harmonika. Poizve se pri gosp. Franj® Berger, posestnik in gostilničar v Levcu pri Celju. fflmentbi iimmnii *® razprodaja dokler »BISIKHSm KlUUipli v zalogi. Kje pove Manrol* uprava ^Naprej* Dlfslni rtmi * nevidno pisavo Har-rlidllil SilOJ mond se prode. Naslov v upravi »Naprej*. 392 I ®vs dobra delavca, enega za {Ultjm.ll suknje ter drugega za telovnike se proti zelo dobri plači ter stanovanju in hrani v hlil, tako j sprejmeta pri tvrdki Janko Arniek, Hrastnik. tfaifffiftf 18 posebno fino mehanične Vujulcl stroko se i a k o j sprejme. THE REX Co., Ljubljana, OradiSCe 10, m pne sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji morava ^aprej'. Novoustanovljena tovarna lesenih žebljev ifiCe pod dobrimi pogoji 1 prvo moč, zmožno vodili obrat, 4 delavce* 5 delavk. Ozira se samo na osebe, ki so že delale v enaki stroki. Ponudbe z podatki pod .Zanesljiv* na AnonSno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, 405 Advokat v Beogradu Dr. Milan Dan Orelj korespondira v srpskem, nemškem in madžarskem jeziku. Uradne ure od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne. Čebulček, grahora in grah se dobi najceneje in najbolje v Ljubljana, Wolfov« ulica, St. 12. Kupim ti s s k o mnollno cinka in svinca po najvlljlh cenah. M. Ussar, itepta, Maribor, Schillerjeve Nika 17. Pat Inf Mii lit Sprejme se takoj hišnjavtrg hišo proti visoki plači in dobri hrani. Ravno tam se sprejme tudi I luiklnia za vsa hišna dela Naslov pove npravništvo »Naprej*. Spodnja Šiška it. 23 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zmerne cene. k> @ g & & Anton Čeme ^VRA,V£UR>vN 7D51P Odvetnik D-Fridr. Lmckmann Iroe pisarno v Ljinblfani, Gradišče st. 4, H. nadst 308 t Ljubljana Rimska e. 16 naznanja, da že vedno dela s pristnim blagom. Ir.vršitev točna. Zmerne cene Za »sa Inrfcna fola iamKm dve liti L jopilov. lian Mo A. Fuchs, Ljubljana, Selenburgova ulica -t. 6, Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se »ujejo v lastni delavnici točno in solidno. špedid jsko in komisijsko podjetje Selenbnrgou illca St. 4, Veletrgovina ■ premogom, drvmi, Koto in razntm kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gL kolodvor. Na drobnos Selenburg. ni. 12. Zmerne cene I Miši, podgane, stenice, tfurkl! izdelovanje In raipošiljatev preizkušenega radikalno učinkujotego uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in ml« K 7*—; za Murk« K najbllžajl lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr, Fl.eiseba orig. Skaboformovo mazilo. Ne maže, ne po&ča barve, brez duha. Po vteranju puder »Skabaform". Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna %aloga za Ljubljano in okolico Rihard Snšnik ?-• Marijin trg. - - . Mestni stavbenik Jaroslav Breuer tehnfiina pisarna In stavbeno podjetje Ljubljana, Vojaška ulica 16a (na FriŠkovcu) •»efavi Breueratevb« totetoi« kil« 447. levriuje ve« ne«l ln podtalne stavbe* kakor kile vneli vret industrij* eke stavbe, Seleanlce, ceste, lelesobetensk« mostove., eleU- trerne t«z izdeluje vae v tc stroko spadajoče natise. AniflD I špecijalne atavbe po njegovem patentu la votlega zidovja 66*/0 pri-r lil Hill hr*Bk® dane* najdražjege stavbenega materiala, to J« opeke. Oradba I IlltUll | je v dveh meeecih po pričetku popolnoma aoba In torej uporabna. Naznanjam s), občinstvu, da to pet osebno izvršujem svojo 403 krojaško obrt. Frodajajc in kupujejo se tudi še nekoliko nošene obleke. JOS. AHČIN, Objeva nllca št. 2. I ■o o NI 0 » 1 Nalvetle zaloga v Jugoslaviji I .m Spomladna sezona It Lastni izdelek I Bogata izbira po najnovejSih krojih izgotovljenih modnih oblek, žaketov, Bmokinjjov, površnikov * volneno podlago. Deške oblekce in kostumi (mam., športni itd.) v vseh velikostih. Uubllana Prva kranjska razpoSfUalna Schwab & Bizjak tis;. B2. Naivetia zaloga w Jugoslaviji i eievitlca * 200,000.000 kron. n Rezerve okrog *. 50,000.000 kron« • I |l • Preimova ulica 50 v lastnem poslopju Prodaja in naku|t vretfnosfnlkt papirjev; borzna naročila; sprejem in eskrbe etepotev i vestno revizijo Irebetaih efektov? santo-Utrantbo (Safe>Ceposits| ped lastnini zaklepom stranki krediti in predi^mi vseke vrtfej inkaso In eskont-nvenic; nakazila In iz-• • plačila na vsa is»eii« ty- In Inozemstva j potovalna kreditna plsme; sprejem denarnlk vlog no knJMIce In tekoči račun, itd. - -