Poštnina plačana т gotovfnL
Leto XI., št. 79.
LJubljana, petek 4« aprila 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša «nesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Teleion
št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te»
lefon št. 2410 (ponoči 25S2). Celje is O' ..nova ul i Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi pc tarif j
-..............m ....... hi p 11hiiщит
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešeri nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta s t. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubs Ijana št 11 842: Praha čislo 78.180; Wien št ins?41
Odločni ukrepi proti makedonstvujuščim
Vlada je odredila aretacijo vseh članov makedonskega odbora in ustavila vsa njihova glasila
ТЗаллггоН "2 о.пгЯ-, лд А <-o.net.-5 iivf nrnto-cřno с t-1 «чек" i tip kl Hb íf Wl7.;ři1
Beograd, 3. aprila, M. Atenski list »Ikaterini« objavlja dopis iz Sofije, da se je bolgarska vlada po posredovanju velesil in Jugoslavije odločila, da izvrši arctaeiie vseh voditeljev make-donskega revolucionarnega komiteja glede na težavni položaj v državi, ki bi mogel skaliti odnosu je med Jugoslavijo in Bolgarijo, ako bi še nadalje trajal. List poudarja, da je bolgarska vlada pravilno razumela korake velesil ter se končnoveljvno odločila, da izroči voditelje makedonskega revolucionarnega odbora sodišču, ki iih bo sodilo po zakonu o zaščiti javne varnosti. List tudi poroča o že odobrenih ukrepih, da se ustavi izhajanje vseh listov makedonskega revolucionarnega odbora.
Sofija, 3. aprila, M. Bolgarski listi, zlasti opozicijski, prinašajo obširna poročila o protestih m pokcetu. Id se je razširil proti bolgarski vladi zlasti med gospodarskimi krogi zaradi nezadovoljstva z malomarnim načinom njenega dela za odstranitev težke gospodarske krize po vsej državi. Po vseh večjih mestih Bolgarije so se vršile ve'ike
protestne skupščine, ki jih je opozicija seveda temeljito izkoristila. Na zborovanjih so govorniki silno ostro napadali politiko in režim Demokratičeskega zgovora, ki mu očitajo, da se peča preveč s politiko zaradi ohranitve svoje oblasti, kakor pa z živajenskimi interesi bolgarskega naroda. Trgovci so za čas protestnih zborov zaprli svoje trgovine. Aretiranih je bilo mnogo trgovcev, ki so terorizirali svoje stanovske tovariše, naj v znak protesta zapro ooslovne lokale.
Ljapčev nenadno obolel
Sofija, 3. aprila, r. Predsednik vlade Ljapčev je nenadoma vbolel. Njegova temperatura znaša 39 stopinj. Snoči se ie zbral pri njem svet zdravnikov, ki pa še niso mogli ugotoviti, ali je zbolel (ta trebušnem tifusu ali na vnetju ledvic.
Brat angleškega zunanjega ministra
v Sofiji *
Sofija, 3. aprila, č. Semkaj je prispel brat angleškega ministra zunanjih poslov Neuville Henderson Nastanil se je pri angleškem poslaniku v Sofiji. Proučeval bo bolgarske razmere, zlasti v zvezi s poslednjimi dogodki.
Dramatična seja boljševiških mogotcev
Naraščanje anarhije in kaosa v sovjetski upravi - Na-rodni komisarji navalil? s pestmi na Stalina
Moskva, 3. aprila, d. Preteklo nedeljo se jc vršila v Kremüu izredna konferenca voditeljev komunistične stranke in političnega urada, ki bi se kmalu končala z medsebojnim krvavim obračunavanjem in ubojem Stalina. Konferenca ie bila sklicana zaradi pretresala vprašanja gospodarske krize in o potrebi ukrepov zaradi vedno pogo-Mejšili neredov v raznih predelih Ru-s e. Na konferenci so bila prečitana zelo neugodna poročila iz poedinih oblasti o tem. kako se vedno bolj razšina zmešnjava med narodom, ki mu grozi glad.
Veliko senzacijo ie vzbudil govor komisarja Unakova, ki je dokazal, c:a ie znameniti petietni načrt diktatorja Stalina za obnovo i» napredek ruskega gospodarstva popolnoma onemogočen га-radi nesposobnosti in odredb lokalnih komunističnih oblasti. Mesta so ostala brez delavne sile, dočim se pretvarja-30 kmečka kolektivna gospodarstva v zavode za brezposelne In delomržneže. Velik vtis je napravil tud> govor vojnega komisaria Vorošilova, ki je izjavil, da so poslednje naredbe zanesie kal razkola že tudi v sovjetsko vojsko, ki ie bila dosedaj najmočnejša opora komunističnega režima.
Tajnik Sveta narodnih komisarjev Edukidze je trdil z dokumenti v rokah, da so delavske brigade, ki so bile odposlane na deželo, zanesie popoln razkroj v podeželski sovjetski aparat ter popolnoma diskreditiraie sovjetske oblasti. Ti govori so strašno razjezi); diktatorja Stalina, ki ie pričel deiati medklice in očitati narodnim komisarjem. da se bavijo s spletkami ter da so postali žrtev panične psihoze. Ponovno jih je napadal z izrazi kot »izdajalci«, »goljufi«. Oni pa so mu odgovarjali z ne mana ostrimi izrazi in očitkom, da ie s svojim terorizmom in samodrštvom pripeljal ruski narod in boljševizem na rob propada. Po teh napadih se ie pretvorila konferenca v pravi metež, v katerem je le malo manjkalo, da niso razliučerii narodni komisarji dejansko napadli Stalina ter ga ubili. V najkritič-nenšem trenutku je namreč najožji prijatelj Stalina. Održanikidze zaklical: »Tovariši, spomnite se Robespiera! To-
variši, ne ponavljajte Termidora!«
Stalin je bil tako razburjen, da je padel v nezavest in izjavil, čim se je osvestil, da podaja ostavko na svoje mesto. Narodni komisarji pa so mu odgovarjali: »Ti nimaš pravice do ostavke, ker ne „š zbežati z ladje, ki se potaplja!
Varšava, 3. aprila. Predsinoäijini se íe v okolic. Motcäieczna uprl oddelek ruske obmejne straže- Čeka je poslala tjakaj kazenski oddelek, ki pa so ga uporniki sprejeli z ognjem 'rt strojnic. Oddelek čeke se le moral umakniti m je pozneje nastopil proťi upornikom s precejšnjim ojačenje-m. Zarad; premoči so uporniki zapustili svoje postojanke i-я zbežali v bližnje gozdove.
Ugodnosti kolektivnega
gospodarstva
Moskva. 3. aprila, AA. Plačilo dolgov, ki so jih kmetje odstopili kolektivnim gospodarstvom, je bilo odloženo do konca izvajanja kolektivnega gospodarstva s tem, da se vrši postopna amortizacija v sorazmerju z doseženimi uspehi kolektivne proizvodnje. Skupna gospodarstva bodo oproščena plačila dolgov na posestvih kulakov, ki so bila konfiscirana in pretvorjena v last skupnih gospodarstev
Moskva, 3. aprila, AA. Časopisje pri-občuje odredbe centralnega odbora komunistične stranke glede olajšav za kolektivno proizvodnjo. Na podlagi teh odredb je vlada oprostila za 2 leti vse davščine na živino, predvsem davščine od krav. ovc. svinj in perutnine na kolektivnih gospodarstvih, kakor tudi od krav in svinj v posesti posameznih članov skupne proizvodnje.
Stalin se zagovarja
Moskva, 3. aprila g. Stalin zagovarja danes v sovjetskem tisku v dolgem uvodniku obzirno novo gospodarsko politiko Krenila. Med izdatnim citiranjem Lenina skuša Stalin dokazati da ie ostal Kreme' zvest pravim Leninovim idealom. Da bi pomiril kritiko z levice, zagotavlja Stalin, da iz politike socializacije poljedelstva in likvidacije kulakov ni umika. Proti napadom z desnega krila izjavlja Stalin, da beg kmetov iz kolektivnih posestev ne pomeni poraz, temveč zmaso. Mrtve duše naj le zápuste kolektivna posestva. Če bodo žive ostale, ie stranka dosegla popoln uspeh
Angleški premogovni zakon sprejet
London, 3. aprila, s. Zaradi dogovora med Lloyd от Georgeom in Macdonald от je bil rudarski zakon rešen brez težav. Med delavsko stranko in liberalci je brez dvoma sklenjeno skupno delovanje, ki bo najbrž imelo dalekosežne notranjepolitične posledice.
jPriprave za španske volitve
Madrid, 3. aprila s. Priprave za nove volitve so zadele na večje težave kakor so sprva mislili. Volilne liste so večinoma nepopolne. tako da že računajo z možnostjo, da bi te liste na podlagi splošnega ljudskega štetja obnovilo. Vlada je ponovno pokazala namero, da hoče nove volitve izvesti v naikraýíem času in po možnosti nepristransko.
Novi poljski poslanik v Berlinu
Varšava, 3. apriia. AA. V diplomatskih kro-gih je govori, da bo za poljskega opolnomočenega m mistra v Barfirra imenovan bivši predsednik poljske vlade dr. Skrzmski.
Petrolejski škandal v Franciji
Pariz, 3. apr. s. V kuloarjih zbornice se imenujejo v zvezi s petrolejskim škandalom, čigar podrobnosti bo ministrski predsednik Tardieu, kakor je sam izjavil brezobzirno razkril, imena več politikov, ki so zapleteni v to zadevo. Po teh govoricah sta med prizadetimi dva senatorja, izmed katerih jc bil eden že v zvezi z veliko pona-rejevalsko afero državnih rent na Madžarskem, ter več poslancev in članov rudarskega odbora. Kakor sc zatrjuje, so prejemale te osebe od raznih inozemskih petro-lejskih družb denar, da bi zavlekli ali pa sploh preprečili ratifikacijo pogodbe med francosko državo in gotovo petrolejsko skupino.
Živa sežgana na grmadi
Moskva, 3. aprila AA. V Pareini na polotoku Kamčatki je bila sežgana na grmadi neka živa devoika zajedno z njeno pokojno materjo. V tistih krajci stanuje pleme K&rfaiov, ki je znano zaradi svojih nenavadnih običajev«
ZAUPNICA NEMŠKI VLADI
Z glasovi Hugenbergovih nacionalistov je bila z 253 proti 187 odklonjena nezaupnica Briiningovi vladi, ki so jo predlagali komunisti in socialisti — Narodni socialisti ostanejo v opoziciji
Berlin, 3. aprila, s. Državni zbor je danes nadaljeval debato o vladni izjavi.
Narodno socialistični poslanec grof Reventlov je nastopil proti onim zakonom, ki jih napoveduje vladna izjava iu so namenjeni organičnemu nadaljnjemu razvoju dosedanje zunanje oohtike. kar pomeni ponovno zasužnjevanje nemškega naroda. Narodni socialisti bodo vedno kazali na izdajalsko delo onih strank, ki so omogočile in odobrile Youngov načrt.
Državni kancelar dr. Brüning je v svojih izvajanjih o bodoči zunanji politiki izjavil, da bo vlada pri debati o proračunu zunanjega urada, ki se bo pričelo v najkrajšem času. podrobno obrazložila svoje stališče. KancelaT je nato govoril o včerajšnjem govoru socialističnega poslanca Breitscheida in izjavil, da bo paraeraf 48 ustave prišel v poštev samo v skrajnem primero in po skrbni proučitvi položaja. On sam je
že izjavil mnenje o stanju tega vprašanja in ugotovil, da se bo vlada zadnjega sredstva ustave, t. j, čl. 48. po-služila le ted3j, če ne bo nobenega upanja več, da bi parlament in njegove stranke izpolnile svojo misijo.
Potem je govoril voditelj nemških nacionalcev poslanec Hilgenberg in izjavil, da je nemško nacionalna držav-nozborska frakcija včeraj sklenila s tri-četrtinsko večino, da bo izrekla vladi nezaupnico v primeru, če bi bil predlog o odgoditvi parlamenta, s katerim se hoče pospešiti čim hitrejšo predložitev agrarnih zakonov, odklonjen. Na njegovo pobudo pa je frakcija danes soglasno oddala mnenje, ki odgovarja stališču vseh v stranki zastopanih stanov, kakršno je bilo izraženo na strankinem zborovanju v Kasselu, t j. da bo podpirala vsak noskus, ki bi imel lahko za posledico vidno zbolišanje poljedelstva. Zato danes nemško nacionalna liudska stranka odklania socialno de-
mokratski in komunistični predlog za nezaupnico. Do tega pokreta je prišlo zaradi tega, ker je vlada z močnimi besedami napovedala ukrepe za zaščito vzhodnih provinc, ki trpe pomanjkanje.
Med govorom llugenberga je bilo čuti kljub opominom predsednika Löbeja dokaj medklicev s strani levice, ki ie pozivala Hugeuberga naj vstopi v dr. Briiningov kabinet, ki je itak odvisen od njegove milosti. Precej živahni so bili tudi socialni demokrati, ki so opozarjali centrum, da je povsem odvisen od razpoloženja nemških nacionalcev.
Po Hugenbergovem govoru ie bilo jasno, da bodo vsi predlogi za nezaupnico vladi s precejšnjo večino odklonjeni. Pri imenskem glasovanju, ki se je vršilo okoli 13. ure, ie glasovalo 253 poslancev proti nezaupnici, 187 poslancev pa za nezaimnico. tako йя je dobila vlada kancelarja dr. Briininga 66 glasov večine.
Dogovor o srbskih predvojnih dolgovih
Podrobne določbe o valorizaciji - Izplačilo že zapadlih
kuponov
London, 3. aprila, s. Zastopniki zveze francoskih upnikov in jugoslovenski poslanik v Londonu so danes podpisali pogodbo o ureditvi srbskih predvojnih dolgov v Franciji. Obveznice se bodo valorizirale prvih šest let po 55 odst. v zlatu; valorizacija se bo do leta 1958 zvišala na 100 odst., tako da bo leta 1946. vznašala 60 odst., leta 1955. pa 75 odst. Plačevanje vaiorizi-ranih kuponov se bo pričelo 1. aprila ter bodo od tega dneva dalje zapadli kuponi izplačani s 5ö odst. v zlatu. Prvo ejektivno plačilo bo najbrže 15. aprila. Ce bodo lastniki posojila sprejeli plačilo, se bo to smatralo kot pristop
h pogodbi, ki bo z jugoslovenske strani ratificirana s kraljevim dekretom.
Za kupone, ki so zapadli pred 1. aprilom t. 1., torej za zaostanke, je dogovor naslednji: Lastniki posojila imajo na izbiro sprejeti bodisi valorizacijo v višini 35 odst s plačilom v gotovini 1. julija 1930. ali pa valorizacijo v višini 40 odstotkov, pri čemer se takoj izplača 20 odst. v gotovini, ostalih 20 odst. pa v petletnih obrokih odnosno iz izkupička bodočega jugoslovenskega posojila. Očividuo se namerava Ldati tako posojilo po emisiji prvega posojila za mobilizacijo nemških reparacij po Youn-govem načrtu.
Važne določbe univerzitetnega zakona
Poostrene določbe za univerzitetne profesorje — Napredovanje v najvišjo uradniško stopnjo — Zgradba najmodernejšega observatorija
v Beogradu
Beograd« 3. aprila p. Rektor beograjske univerze dr. Ceda Mitrovič je podal novinarjem daljšo izjavo o aktualnih univerzitetnih problemih v naši državi jn o določbah novega univerzitetnega zakona, ki bo v kratkem sitopil v veljavo. Med drugim je izjavil:
Aktuelni problem beograjske univerze tvori zgraditev poljedelske fakultete za katero je že zagotovljena vsota 9 milijon-ov dinarjev. Razen tega bo zgrajen velik observatorij, ki bo največji na Balkanu in eden najboljših v Evropi. Zanj so že dobavljeni prvovrstni aparati in teleskopi. Z zakonom o univerzah bodo po izjavi rektorja beograjske univerze gotovi najstarejši profesorji izenačeni s položajem armijskih generalov. Z novim nniverzátetnim zakonom ne bo samo uzakonjeno, kar je veljalo že skozi 25 let. temveč se bo še dvignil ugled univerze, ker bo znatno otežkočena izvolitev univerzitetnih profesorjev. Za izvolitev rednih in izrednih profesorjev bosta odslej potrebni na posameznih fakultetah Po dve tretjini članov profesorskega zbora ter absolutna večina skupnega šte-
vila članov profesorskega sveta. Ako ie
n. pr. 88 profesorjev na univerzi, bo moralo bHi prisotnih in soglasnih 54. dočim jih јг bilo treba prej samo 45. V smislu avtonomije univerze bosta ustanovljeni višje in nižje disciplinarno sodišče, ki bosta obravnavali vse nerednosti in nepravilnosti profesorjev. V teh sodiščih bo po pet profesorjev, ki jih bo volil profesorski svet. Proti razsodbi nižjega disciplinarnega sodišča bo mogoča pritožba na disciplinski senat. Določena je tudi ustanova tožit el ja in preiskovalnega sodnika. Disciplinarni postopek bo predpisan s splošno uredbo, v vsem ostalem pa bodo vedjali predpisi uradniškega zakona. Z novim univerzitetnim zakonom bodo profesorji napredovali tudi v činih. Pet profesorjev v Beogradu, pet v Zagrebu in trije v Ljubljani, ki imajo 30 let državne službe in ki so bili najmanj 20 let na kaki jugoslovenski univerzi, bodo dosegli najvišjo uradniško stopnjo. Do leta 1940. bo namesto 20 letnega službovanja na univerzi zadostovalo za to napredovanje 10 let službovanja na naših univerzah.
Nova razdelitev poštnih direkcij
V vsej državi bo odslej sedem poštnih direkcij — V dravski banovini
ostane stanje nespremenjeno
Beograd. 3. aprila AA. Z odlokom ministra za gradbe so v smislu novega zakona o ustrojstvu tega ministrstva določene tele poštno-telegrafske direkcije:
Beograjska direkcija s sedežem v Beogradu za področje uprave mesta Beograda: Vardarska direkcija s sedežem v Skoplju za vardarsko in moravsko banovino, dokler se ne ustanovi posebna direkcija za moravsko banovino v Nišu za področje moravské banovine;
Dravska direkcija s sedežem v Ljubljani za področje dravske banovine:
Drinska direkcija s sedežem v Sarajevu za področje drinske in zetske banovine.
dokler se ne ustanovi posebna direkcija za zetsko banovino s sedežem na Cetiniu:
Dunavska direkcija s sedežem v Novem Sadu za dunavsko banovino:
Primorska direkcija s sedežem v Splitu za področje primorske in vrbaske banovine. dokler se ne ustanovi posebna direkcija za vrbasko banovino s sedežem v Bania-luki;
Savska direkcija s sedežem v Zagrebu za področje savske banovine.
(Kakor znano, ie minister pooblaščen, da združi pod eno direkciio več banovin. Tako bo najbrž dunavska banovina priključena beograjski direkciji. Od. ur)
Imenovanje
Beograd, 3. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil .postavljen za tajnika državnega sveta v 5-1 g. Momčiio Ktkič, sodnik sodišča v Panče-vu, v isti grupi m kategoriji.
Odgoditev konference producentov alkohola
Beograd, 3 aprila, p. Iz centrale industrijskih korporacij objavljajo da je za nedoločen čas od god en a konferenca producentov octové kisline, deetilatorjev vina ter proizvajalcev alkohola in vina, ki je bila napovedana za 9. t. m.
Generalni direktor drž. železnic upokojen
Beograd, 3. aprila A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen generalni direktor državnih železnic Bořivoje Ojuričič v 2-1
Velika žaga v Zagrebu pogorela
Zagreb, 3. aprila, n. Na Strojarski cesti v Zagrebu je izbratail snoči velik požar, ki je upc-peffl veliko žago ter znatne zaloge lesa. Škode je nad pol milijona dinarjev. Požar ie bil tako silen, da je moraJo priti on pomoč gasilstvu tudi vojaštvo.
Carinska unija balkanskih držav?
Beograd, 3. aprila, s. Na povabilo Veni-zelosa se bo baje v kratkem sestala v Solunu gospodarska konfercnca baikansKih držav. Venizelos sc bavi že dolgo z mislijo carinske unije balkanskih držav.
Zborovanje zveze hrvatskih kmetskih zadrug
Zagreb, 3. aprila, n. V Jeronimski dvorani se je vršila danes glavna skupsčna Središnjega saveza hrvatskih seljačkh zadrug.
Na zborovanju je zastopnik policije izročil predsedniku Strahinščaku akt Danske uprave, s katerim javlja ministrstvo notranjih poslov Savezu seljačkih zadrjg ua vlada ne bo intervenirala glede na smaci-jo osrednjega saveza, češ. da je dobila informacije, da savez materijelno dobro sto-ji. Vlada samo priporoča skupščini, naj izvoli novo upravo, ki bo zvezo sama sanirala. Zatem je predsednik podal poraci'o ravnateljstva o poslovanju in sporočil, da je Nj. Vel. kralj sprejel pokroviteljstvo nad akcijo za postavitev Zadružnega doma ter da je prispeval 100.000 Din. Fond ?a zgradbo posebnega doma znaša sedaj 329.000 Din. Glede na konkurz Hrvatske seljačke banke in zavarovalne zad.ugtí »Providnost« je objavil predsednik, da je središnji savez izgubil vpisano deležno glavnico v obeh institucijah. O po.-očirj se je razvila živahna debata, ki je b:la deloma precej burna. Bilanca izkazuje o*;rog poldrug milijon dinarjev deficita. V novi odbor je bilo izvoljenih nekaj novih oseb. med njimi kot podpredsednik dr. Gjuru šurmin. V odbor je bil izvoljen na novo tudi zagrebški mestni podnačelnik Arrur Mahnik, dočim je ostal predsednik se i.a-prej kanonik Milan Strahinščak.
Kolonizacija južnih krajev
Beograd, 3. aprila, p. Iz Skoplja poročajo, da odide jutri v Beograd deputaciia naseljencev v južni Srbiji, 'ki bo po sklepu kongresa zveze agrarnih zajednic iz var-darske, zetske in moravské banovine zaprosila za avdijenco pri kralju. Deputaci-ja se bo ob tej priliki poklonila Nj. Vel. kralju ter se mu zahvalila za pozornost, ki sta jo Nj. Vel. kralj in njegova vlada kazala vedno za probleme kolonistov. Depu-taeija bo pošetila tudi več članov vlade in jim izročila resolucije kongresa agrarnih zajednic. v katerih se naproša minister za kmetijstvo za uveljavijenje novega agrarnega zakona, nadalje, da se čimprej 'izda zakon o gojitvi tobaka, s katerim bi sc pospešila produkcija ter svoboden izvoz tobaka.
Velik požar v Subotici
Suboiica, 3. aprila, č. Sredi mesta je iz-bruhnil snoči ob 23. požar v veliki tvor-nici železnine Milko Rotman. Zanimivo jc, da so uničeni baš objekti na onem kraju, kjer se itak nameravajo podreti vse stavbe zaradi regulacije ulic. Strahovit požar je trajal vse do 6. zjutraj. Ognjegasci so bih zaposleni pri gašenju vso noč. Dose-daj ugotovljeno škodo cenijo na poldrug milijon. Uradna komisija ni mogla ugoto-y;t> vzroka požara. Pri gašenju so bili poškodovani trije gasilci, od njih dva tako težko da so jih morali prepeljati v bolnico. V tvornki je bilo zaposlenih 500 delav-ce\- kJ so sedaj brez kruha Zaposlenih bo v bodoee le nekaj maleöa delavcev v livarni in kurilnici, ki nista poškodovani. J-Gleg drugega je pogorelo tudi veliko dvonadstropno skladišče.
Samomor beograjskega književnika
Beograd, 3. aprila p V pretekli noči ie izvršil samomor znani beograjski književnik Vladislav Kačanski. Izpil je večjo količino veronala. Davi so ga našli nezavestnega. Prepeljali so ga v bolnico, k.ier se kljub zdravniški pomoči bori s smrtjo in ni upanja, da bi ga rešili. V pismu, ki sa je zapustil, pravi, da ga ie srnala v smrt žalost nad izgubljeno mladostjo. Verjetno je izvršil dejanje v hipni duševni zmedenosti.
Grupiranje na ljubljanskem magistratu
Ustanovitev posebnega Hribarjevega kluba
Občinski svetniki gg. Ivan Hribar, dr. V. Kavniliar iti dr. V. Gregorič so prošli ponedeljek ustanovili svoj poseben »Gospodarski krub obč. svetnikov v Ljubljani«, ki šteje Ьаче 14 članov. Klub je zamišljen očividno kot opozici-ju: talna formacija, kar je še posebno interesantno z ozirom na dejstvo, da so razen g. Hribarja, ki je bil odsoten, tik pred njegovo ustanovitvijo prošli teden vsi njegovi člani kakor en mož glasovali za mestni občinski proračun. Sedaj je naknadno klub ustanovljen »proti prehudi obdavčitvi gospodarskih krogov«, »proti zadovoljevanju občine« in »za štednjo v občinskem gospodarstvu,« kar se po odobritvi novih mestnih izdatkov in davščin x proračunu za 1. 1930. glasi s stališča »Gospodarskega kluba « zelo kot zvonenje po toči
V ostalem je ustanovitev opozicijo-nalnega kluba zanimiva tudi z drugega vidika. Dosedaj se je smatralo kot nedopustno, da se v občinskih upravah snujejo razne frakcije, ter se je polagala največja važnost na solidarno sodelovanje vseh obč. sv etik ov. Dejansko tuidi v nobeni drugi občini države ne eksistirajo posebni klubi, ki imajo naravno tendenco, da razbijejo složno delo, torej grešijo proti osnovnemu principu režima. Ustanovitev Hribar-Rav-niharievega kluba je torej važen nrece-dens in bi po njegovem vzorcu moglo priti v bodočo v vsaki občini do razcepitve občinskega odbora po frakcijah in grupah.
Ljubljanski župan jc že dosedaj pred vsako važnejšo sejo obč. sveta klical
vse obč. svetnike na sestanke, na katerih je v svobodnem prijateljskem razgovoru mogel vsakdo uveljaviti svoje poglede na vprašanje obč. uprave. Tak sestanek se je vršil tudi pred proračunsko sejo. VeČina gospodov, ki so se sedaj organizirali kot poseben »klub.« je bila navzočih, a iznesli niso ničesar, kar bi bilo v načelnem nasprotstvu s splošnimi smernicami sedanje občinske uprave, v kateri ni dvoma, da uživa tudi polno zaupanje faktorjev, ki «o jo imenovali.
Naravno ie ustanovitev posebnega Hribarjevega kluba izzvala med veliko večino obč. svetnikov živahno začudenje. Da se prepreči nadaljnjo za složno delo v obč upravi opasno »grupiranje,« so se sestali včeraj oni obč. svetniki ki hočejo očuvati v obč. svetu sol'dar-no-st dela ter so se konstituirali v »Delovni gospodarski klub«. Ta klub naravno ne predstavlja nobene frakcije, temveč je Ie oblika, k; naj proti vsakemu poskusu uvesti v obč upravo spore in prepire, postavi organizirano voljo delavoljnih in v skrbi za dobrobit ;r> napredek občine solidarnih obč. svetnikov. brez ozira na njihove r^zne politične, kulturne ali socialne roglede. Seveda ta Delovni gospodarski klub v katerem je združena ogromna večina obč. svetnikov, nikogar ne odbija na tudi ne onih gosoodov ki so morda v pogrešnem nazlranb na položaj osnovali povsem nepotrebno in za mirno delo v naši občini opasno posebno frakcijo.
Predlog mestne občine ljubljanske za odobritev proračuna
Zakaj je bil ljubljanski proračun sprejet v predloženi obliki
Ljubljana. B. aprila.
V Beograd je odpotoval en oči župan dr. Puc v spremstvu fin. konzulenta dr Kanta m ravnatelja mestnega dobodarstvenega urada Zupana da izroči v finančnem ministrstvu v potrditev ljubljanski občinski nro račun za 1. 1930.. ki crn je ljubljanski občinski ?vpt soglasno odobril
Proračun predlaga mestna občina finančnemu ministrstvu v potrditev s poročilom ki uvodoma ugotavlja, da je bil proračun sestavljen po predpisih navodil za sestavljanje predlaganje, pregledovanje in odobravanje občinskih proračunov ter je bi] v «mislu £ 53. občinskega reda z4 mesto Ljubljano občanom 1-1 dni, i. j. od 2. do 15. decembra 1i>2f) v mestnem knjigovodstvu na vpogled лпр'г proračun je priobčilo 9 strank svoie pomisleke. Nadalje izvaja da je mestna občina že v 1. 1929. zašla vsled okrnit ve prvotno predloženega proračuna v težke stiske, ki so se pri sestavljanju proračuna za 1. 1930 še občutno poostrile v taki meri. da izkazuje sedanji soglasno sprejeti proračun kljub največji pažnji, ki se je posvečala pri sestav) načelu štedljivosti. primanjkljaj 1 milijona 438.317 Din, za katerega trenutno ni kritja. Glavni povod za razmeroma visok ori-manjkljaj je iskati v znižanju trošarine na slkoholue pijače in v dejstvu, da je morala občina prevzeti plačevanje za okroglo 100 % zvišane stanarine za učiteljstvo po novem šolskem zakonu.
Pasivni saldo proračuna se približno krije r izpadkom. ki sra mora mestna občina uir peti. če sp ii ne prizna špecijalna trošarina ла vino po 00 para na liter, ki je z rešenjem ministrstva za finance % dne 14. iiiniia 19"Í7 brezpogojno vezana z obligacijskim posojilom za 7;:radho stanovanjskih hiš po 30 milijonov Din.
Delno kritje za pasivni saldo, ki bi ga morala občina prevzeli vsled maksimiranja do-klad na alkoholne pijače, se je našlo v reviziji trošarine in uvoznine. ki Je prikrojena po vzorcu beograjske občine in je bila izvršena v sporazumu s prizadetimi krogi. Predvideno pa ie pooblastilo za župana, da sme še tekom proračunskega IeJa pristopiti k reviziji tarife če bi se v praksi pokazale trdote. ki bi ogražale posameznes kupine pri-dobilnih krogov.
Želji goslilničarjev, naj se odpravi davščina na nočni obisk gostiln in kavarn ter davščina na igre v gostilnah in kavarnah, do zadnjega časa ni bilo mogoče ustreči, ker bi tega finančni položaj občino ne mogel prenesli Našla pa se je kompromisna formula. po kaleri je mogoče omenjeni dve davščini eliminirati iz proračuna, če se uvede sanitarno - obrtno - kontrolna taksa ki bo sicer donašala občini letno 180.000 Din manj. zato pa zadovoljila gostilničarje in kavarn a rje, ki se bodo znebil' dokaj odi.joz.ne
davščine. Solucija je sprejemljiva, ker ее je napravila v sporazumu z gostilničarji in kavarnami.
Da se občina resno zaveda svojih dolžnosti napram občanom, je dokaz, da ie kljub težkemu finančnemu položaiti znižala gosťa-ščino od 8 % na 6 davščino od vozuih listkov cestne železnice od 10 % na 5 % in na vodarino od 10 % na 9 %. K temu je še pripomniti, da se bo vodarina za proračun sko let.-i 1931. popolnoma revidirala in reformirala.
Proračun je med drugim konstruiran na diierenciiaciii občinskih doklad na državne direktne davke, z diferenciacijo stoji, če bi se Pa ukinila. pa tudi v istem trenutku pade Navijanje doklad na direktne davke bi pa dovedlo do katastrof malih in srednjih obrtnikov. trgovcev itd., ki nlnčuietjo enormno zvišano pridobnino. V praktični izvedbi teja načela Pri izdelavi proračuna ie občina ".nižala občinske doklade na državne direktne davke, za 1(1 % pri zeniJjarini zgra»larini. družbenem davku in uri rentnini. Pridobnino pa od 110 % na 40 %, upoštevajoč zgoraj navedene tcfiťnc argumente.
Industrijski krogi so se počeli v zadnjem času zavzemati za mehanično Izenačenje občinskih doklad na državne davke, češ, da je to načelo edino pravilno. Tei trditvi pa se mora z vso resnostjo ugovarjati. Po proračunu občine ie diferenci jaciju izvedena po stvarnih načelih in ne bo nikomur v kvar \Tasp-otno pa se rezultati uniformno izvedenih doklad na državne davke drastično pokažejo pri pregledu tabele, po katerem bi n. pr. pri odmeri doklade s 100 % plačali hišni posestniki 3.778.863 Din, trgovci, obrtniki in drugi poklici 3.881.928 Din, delniške in druge javnemu polaganiu računov zavezane družbe pa le 1.871.508 Din.
Razmerje se od odstotka do odstotka sla bi v neprilog šibkejšim slojem ter v nrilog moiaini gospodarskim organizacijam, kar šibkejši sloji rie bi mogli spraviti v s'iad z načelom davčne pravice. Uniformna odmora doklad z n. pr. 40 % га vse davčne oblike bi postavila ves sistem naravnost na glaov
Končno opozarja mestna občina finančno ministrstvo na že omenjeno dejstvo, da s padeem diferenciacije pade tudi mestni pro račun.
Mestna občina zato prosi naj:
1.)	ministrstvo izda formalno rešenje za špecijalno, z obligacijskim posojilom vezano trošarino za vino po 50 para za Jiter, s čemer bi se kril v proračunu izkazan primanjkljaj;
2.)	naj odobri diferenciacijo občinskih doklad na direktne davke, kakor je s proračunom predlagana;
3.)	naj odobri proračun mestne občine za leto lí)30. v predlagani obliki;
4.)	naj se pomisleki občanov zavrnejo.
Novi grški poslanik v Beogradu
Beograd. 3. aprila M. Grški listi poročalo, da bo za novega grškega poslanika v Beogradu imenovan sedanji poslanik v Tirani Leontos Melas
Prevnet uradnik pred sodiščem
Peograd, 3. aprila. Včerai se je pred sodiščem 1. stopnje v Beogradu pričela razprava proti bivšemu inšpektorju notranjega ministrstva Petru Kunavčiču. ki ga je obtožilo državno tožitejjstvo da je kot načelnik zvečanskega s reza zgradil okoli 20 osnovnih šol in orožniških postaj, ne da bi upošteval predpise o državnem računovodstvu, kakor tudi navodila nadzornih stavbnih oblasti, s čimer je oškodoval državo. Danes je bila razprava končana ter je bil inspektor Konavčič oproščen. Zanj je zlasti ugodno izpovedal komandant Beograda general Vojislav Torrňc, ki je istočasno tudi komandant vsega orožnfštva in ki jc izjav M. da ie bito delovanje inšpektorja Kunavčiča zelo koristno za prizadete kraje v zvečanskem s rezu. čeprav ni bfflo povsem v skiadu z zakonom o državnem računovodstvu, ker je zgradil izredno mnogo šol in orožniških postaj.
Obsojen izseljeniški agent
Osijek, 3. aprila, č. Josip Netiga, zastopnik Hamburg Liid America Linie, je bil tukaj obsojen na tri mesece zapora in 2.000 Din denarne kazni, ker k na nedopusten način izvabljal naše Jjmdst-vo k «izseljevanju v Južno Amerike.
Tardieu obolel
Pariz. 3. apr. AA Tardieu se jc na seji komisije za civilno zakonodajo v parlamentu danes popoldne počutil nenadoma slab o. Prepeljali so ga takoj na stanovanje, kjer je zdravnik ugotovil prenehanje prebave radi zastrupljanja z jedjo. Predpisal jc nekaj ur odmora. Stanje ni nevarno.
Nova zagonetka v Kutjenovi aferi
Pariz, 3. aprila, s. Kriminalna policija je skupno s krajevno policijo normanskeaa kraja, kjer so baje videle priče, kako je bil odveden general Kutjepov, ugotovila, da so vse te izjave izmišljene. Na označenem mestu je namreč izključeno najti prehodno pot ali vsaj prehoda preko pečin, kjer bi lahko na vrvi spravili mrtvega ali živega človeka. Zato upravičeno domnevajo, da so imele izjave teh prič le namen, polici io zavesti na novo napačno ■led.
Novi predsednik izvršnega sveta Irske
London. 3. aprila AA. Snoč: je bií v Dublinu ponovno izvoljen za predsednika izvršnega sveta irske države Cosgrave, ki ie demisijoniral minuli teden. Ker sta De Vater a in delavski vodiitelj O' Conell odklonila izvolitev, je irska zbornica s 65 glasovi »voti 39 izvolila Cosgrava za predsednika.
га vse, к trpijo na itf>$ah.

Dr. Scholl Tol Flci
SPECIALIST ZA NOGE tvrdke Scholl Comp. London, bo danes in jutri občinstvu v nasi prodajalni zopet na razpolajo. da bode predstavljal in razkazoval Scholi-ovc zdravstvene pripomočke.
Brezplačno posvetovanje brez potrebe nakupa!
Nikdo naj ne zamudi te redke priložnosti.
Vsem težkočam in bolečinam nos se га-more odpomoci z dr. SehoH-ovimi vložki in ortopedičnimi pripomočki, ki se individualno prilagodijo.
iPetevia, $aíoga eevijev £f ubijati a, Ј)нпај&ва?"
Patrijarh Dimitrije resno obolel
Zaradi visoke starosti bolnika so zdravniki zelo v skrbeh - Snoči je bilo stanje zelo kritično
Beograd, 3. aprila. ДА. Patrijarh Dimitrije je pred par dnevi nenadoma resno obolel. Po par dneh se mu .ie obrnilo tla bolje, sinoči pa se je njegovo stanje zopet zelo poslabšalo, tako da so zdravniki v resnih skrbeh. Davi ob 8. je bolnika pregledal zdravnik doktor Mihajlo Petrovič in ugotovil tole:
»Zdravstveno stanje patrijarha Dimitrije ie neizpremenjeno in resno. Pljuča očitujejo znake hipostatičnega vnetja. V obistih se razvija resno vnetje. Bolnik je pri zavesti. Subjektivno se počuti dobro.«
Dr. Petrovič ie izjavil novinarjem, da se sestane danes zdravniški konzil, da pa ni računati na kakršnekoli spremembe v razvoju bolezni do jutri zjutraj.
Po zadnjih vesteh se jc patrijarhova bolezen razvila v kritičen Stadij, čeprav ne občuti velikih bolečin. V Beograd prihajajo od vseh krajev pisma in
brzojavke, v katerih se vprašuje, kako je z zdravstvenim stanjem patrijarha. Danes so ga pošetili minister pravde dr. Srškič, univ. prof. direktor Čeda Mitrovič in mnogi drugi. Patrijarh Dimitrije leži v svoji vili na Dedinju in so okoli njega neprestano zbrani zdravniki. Bolezen vzbuja velike skrbi zlasti zaradi njegove visoke starosti in slabe konstrukcije.
Popoldne jc pošetil bolnega patrijarha kraljev odposlanec general Pekic. Kralji si pusti neprestano poročati o pa-trijarhovi bolezni. Danes je imel sv. sinod skupno posvetovanje z zdravniki. Sv. sinod je obvestil vse arhijereje o težkem zdravstvenem stanju patrijarha ter je odredil, na.i se vrše po vseh pravoslavnih cerkvah zanj molitve. O natrija rho vi bolezni so bili službeno obveščeni tudi minister dvora, predsednik vlade in minister pravde.
12.000 ljudi na koncertu v Brnu
Največji uspeh učiteljskega zbora na turneji po ČSR
Brno, 3. aprila, h. Sinoči po koncertu jugoslovenskih učiteljev v Olomucu se je vršila svečana večerja, na kateri je med številnimi govorniki nazdravil di-vizijski general Cenek Weiss jugoslovenski armadi. Navzoči gostje so silili zbor, naj bi ostal še en dan v Olomucu. čemur pa voditelji turneje zaradi točno določenega programa niso mogli ugoditi. Zjutraj je zbor potoval dalje v Brno. Na kolodvoru se je ob odhodu zbrala izredna velika množica občinstva, med njimi zastopniki številnih organizacij, častniki itd. V imenu armade se je poslovi od pevcev general Weiss.
Iz Brna so se pripeljali nasproti zastopniki raznih organizacij. Popoldanski listi, posebno »Lidove Noviny«, so polni navdušenih člankov o učiteljskem pevskem zboru.
Ob 10. dopoldne je privozil vlak z gosti na brnski kolodvor, kjer so bili pevci zopet navdušeno sprejeti. Posebno Številno je bila zastopana jugoslovenska kolonija s konzulom g. Viškovi-čem na čelu. Jugosiovensko akademsko društvo »Jugoslavija« je prišlo k sprejemu korporativno s predsednikom Mi-kužem. Za mestno občino je pozdravil
goste mestni zastopnik Kadlec m za njim še drugi d'elegatje. Za vse pozdrave se jc zahvalil v prisrčnih besedah g. Emil Adamič. Nato so goste v privatnih avtomobilih prepeljali v bivališča. Popoldne so si ogledali mesto.
Zvečer ob 8. so gostje nastopili h koncertu v največji brnski dvorani Stadiona«. Koncert je bil prvotno določen v drugi dvorani, toda prireditelji so ga zaradi ogromnega povpraševanja za vstopnice v zadnjem hipu preložili v ogromno stadionsko dvorano. Ta dvorana, ki ima prostora za 12.000 oseb, jc bila do zadnjega prostora razprodana. Koncert sam ie prekašal vse koncerte, ki so jih do sedaj priredili učitelji na tej pevski turneji. Ovacije niso hotele ponehati in občinstvo ie opětováno zahtevalo ponovitev posameznih pesmi.
Posebno navdušeno so bili pozdravljeni vsi skladatelji. Po koncertu se ie vršila svečana večerja, pri kateri je bilo izrečenih več zdravic. Jutri ostanejo pevci v Brnu, da si bodo ogledali mesto in njegove znamenitosti. Pojutrišnjem zjutraj bodo potovali dalje v Bratislavo, kjer bodo tamošnji koncert oddajali tudi po radiju.
Potres v Grčiji
Središče potresa je bilo v okolici mesta Volos, kjer je mnogo hiš
porušenih
škodovana tudi h»>a pomorske komande, v kateri so bili nastavljeni begunci.
У teku včerajšnjega dne ie bilo opaziti več ponovnih potresnih sunkov, od katerih so bili trije tako močni, da se ie znova porušilo 20 hiš. Prebivalstvo je zelo zbegano ter se nahaja v veliki bedi. V mestu Ňikri-íiiki so bile tri cerkve znatno poškodovane. 7 gore Sarakonos se je zvalila ogromna skala, ki je napravila veliko škodo.
Volos. 3. aprila, s. Potresni sunki v okolici Vo-!osa trajajo dalie. V dveh drugih vaseh se je podrlo 25 hiš. v ostalih pa sploh n! mogoče stanovati. Na raznih krajih se ie opazilo, da so se tla pogrezala. Vse šole so zaprte.
Atene, 3 aprila d. Poveljstvo žandanneri-je v Volosu ie obvestilo ministrstvo notranjih del. da ie predvčerajšnji potres povzročil veliko stvarno škodo ne samo v Volosu. temveč tudi v vse.i okolici. V Zagori so zapustili prebivalci številne lii'e, 20 hiš je tako poškodovanih, da je vsak hip oričakovati. da se bodo zrušile. V vaseh Ruri in Horveto sta se dve hiši porušili. Poškodovani sta tud;; obe vaški cerkvi
V samem Volosu je porušeno mestno gledališče. Pošta in poslooie Atenske banke pa sta tako težko poškodovani, da ie vsak hip pričakovati katastrofe. Na neki hiši se je fasada popolnoma porušila. Težko ie po-
Gandhi pred ciljem mučeniškega romanja
Priromal je v Surat, kjer je govoril na velikem manifestacijskem shodn — Napeto pričakovanje »tedna neodvisnosti«
' Bombay, 3. aprila. Handln in njegovi pristaši so dospeli snoči v Surat. ki ie samo 15 mili oddaljen od Dindiia. kier bo Gandhi poskušal prekršiti določbe solnega monopola. Shoda se je udeležilo nad 10.000 liudi. V Gandhijevo orgatffzaciio se ic vpisalo mnogo prostovoljcev, ki so nabrali za borbeni fond 1125 funtov sterlingov. Na drugi strani pripravljajo člani vseindijske-ga kongresa isto akciio kakor Gandhi.
Bombay. 3. aprila A A. Z bližaniem tedna neodvisnosti, ki se prične v ponedeljek, na-
stopi kritičen čas v borbi za neodvisnost Indije. Kakor poročajo, bo vlada odredila stroge odredbe, da- zajezi vedno bolj naraščajočo agitacijo za nepokorščino nasproti oblastem in za neplačevanje solnega davka.
New Delhi, 3. aprila AA. Državni svet ie potrdil načrt zakona o carinskih tarifah, ki je bil sprejet od zakonodajne zbornice 31. marca. Ta zakon je izzval živahno opozicijo nacionalistov, ker vsebuje odredbo o prednostih za blago iz angleškega imperija.
Arbitražna pogodba med CSR in Bolgarijo
Belgrad, 3. aprila. M. Sofijski list v,Padne r poroča, da »o dovršena pogajanja med Češkoslovaško in Bolgarijo o zakliučitvi Prijateljske in arbitražne pogodbe. Bolgarski poslanik v Pragi Boris Vazdov se bo v kratkem vrnil v Prago zaradi podpisa te pogodbe
Justiřikacija francoskega morilca
Pariz. 3. aprila. AA. V Versaillesu je bil giljotiniran mesarski pomočnik Marcel Maurice ]ri j? ubil ueko .starko in jo okraje! za par ir?ckov.
Otvoritev železnice Turkestan - Sibirija
Moskva, 3. apr. AA. 28. aprila bo na postaji Ainabula dograjen severni in južni del železnice med Turkestanom in Sibirijo. V kratkem bo nato otvorjen neposreden železniški promet med Turkestanom in Sibirijo. Istega dne bodo odšli prvi vlaki iz Taškenta v Novos birsk in iz Novosibir-skega v Taškent. Slavja otvoritve te železnice sc bodo udeležili člani vlade, razne delegacije in zastopniki inozemskega tiska
Londonska konferenca
London. 3. aprila AA. Danes so vodje delegacij razpravljali o odgovoru japonske vlade. Načelnik iaponske delegacij? Vakat-suki ie naprosil ameriške in angleške delegate. naj ta odgovor odkritosrčno pro-uče. Ministrski oredseduik Macdonald je ime! daljši razgovor z načelnikom italijanske delegacije Grandijem. Pozneje je tien-derson nadaljeval razgovore s francoskim zunanjim ministrom Briandom. da se najde formula, ki bi zadovoljila v vprašanju varnosti francosko in anglo'-ko stališče. Kakor poročajo časopisi, ie Tardieu odgovoril na načrt formule in njegove opazke proučujejo trenutno angleški :n francoski delegati. »Dail.v Herald,, pravi, da bo plenarna seia konference prihodnji teden.
Ljudsko štetje v Zedinjenih državah
Washington. 3. apr. Včeraj je pričelo v Zedinjenih državah 120.000 uradnikov s predpripravami za ljudsko štetje Vsak bo moral izpolniti polo, v kateri so vprašanja glede na zaposlenost. Vlada bo skušala pri tem ljudskem štetju točno ugotoviti število brezposelnih Vprašalna pola bo predložena kot prvemu predsedniku Iloovcrju,
Pozna zima v Rumuni ji
Bukarešta, 3. aprila. <3 V Rumuniji vlada že rti dni ostra zima. V Moldaviji in Besarabiji je zapadel sneg V Besarabiji i* padla temperatura pod ničlo, v nekaterih krajih celo do 5 stopinj pod ničlo.
100 oseb utonilo
Tokio 3. aprila, d. Parnik »Vakatomaruc, ki je vozil v tokijskem pristanišču med obalo in velikimi prekooceanskimi pjrniki. ее je v bližini obale prevrnil. Od 300 potnikov jih je 100 utonilo. Parnik se je potopil.
Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane
IX.	kolo.
V tem kolu, o katerem srno že kratka poročali, je biila najvažnejša partija Ciril Vidmar - Milan Vidmar ker ie imela odločiti plasman obeli igralcev Ciril Vidmar je Milana Vidmarja porazil in mu s tem odvzel precej šans na boljše mesto. R'jprnk drvi proti svojemu cilju — prvemu mesta. Ima še največ šans- ker je večji del svojih močnejših nasprotnikov že pospravil. Porazil je v tem kolu Gabrovška JidHa. F ur lani ie partijo proti Hrenu dobil. Kavečič je proti Ludoviku Gabrovšku po trdem odporu klonil Prot. Žisubrek je proti Ba'cu re-•miíziraí. Cibic ie po prekin.ienju partije proti Erkerjii dobil. Partija Vogelnik - Zidan je še prekinjena. Pozicija je še zamotana, vendar kaže, da bo prvi partijo dobil
Stanje po IX. kolu: Rupnik 8 "m pol. Ga-brovšek Ludovik 8, Milan Vidmar, Cibic 6, Ciril Vidmar 3 in po!. F url ani 5 (l)- Vogelnik 4 (2), Hren 4, Zidan. Žimbrek 3- Kavečič 2 in po!, Bajec. Gabrov šek J tmi 2, Erker I m pol.
X.	kolo.
Stanje okrog pol 11. ure: Prof. Žimbrek ie v damskeni gambitu napravil že v pri-četku pogreško proti Hrenu ju bo izgubil! partijo* ako Hren ne bo napravil večje pogreške. Rupnik ie v francoski igri krepko stisnil Cibica im stoji ob prekinjenju odločno boljše-. Tudi Furlani si je proti Gabrovšku Juliju izsilil nekai šans za zmago. V enaki poziciji še visi partija Erker-Cirfl Vidmar. Zidan stoji nekdiko bolje proti Bajcu Najvažnejša v tem kolu je borba med Vogelnikom m Lud©vikom Oabrnv-škom. Vogelnik doslej ni mogel pokazati še nobene prednosti. Partija Kavečlč-Milan Vidmar je preložena.
Velik uspeh Olge Scheinpflugove v Ljubljani
Liubliana. 3. aprila
Drugi večer gostovanja praških umetnikov ie po izrednem uspehu Drekosiil prvega. VprizoriH so komedijo Oige Scheinpflugove >:Laska neni všecko«, v kateri je igrala glavno vlogo avtorica sama. Delo je občinstvo prijetno iznenadilo po svoj.; sve-žosti in neprisiljenem humorju, igra gdč. O. Scheinpflugove pa je bila po svoji umetniški višini in pristnosti pravo razodetie. Zelo sta se odlikovala tudi ga Dostálová ki g. Vydra. Uspeli ogromen: c-urne ovacije in šopki cvetlic. Obširneje prihodnjič.
Zopet avtomobilska nesreča v Mariboru
Včeraj ob 1. popoldne se je v znanem ostrem ovinku Koroške ceste pred Kamnico pripetila težka avtomobilska nesreča, ki sicer ai zahtevala čioveških žrtev, pač pa je gmotn3 škoda precejšnja. Lastnik avtotaksija, 351etni Rudolf Vidmar, je okoli 1. vozil s svojim avtomobilom znamke »Fiat« 16-539 26!etnega ključavničarja Franca Kristla, ki se je hotel izvežbati v šoferski stroki, v pouk na Koroški cesti. Zadaj je sedel še neki drug šofer. Na znanem ostrem ovinku nad posestvom dr. Schmie-dererja, se je Kristl. ki jc kot učenec upravljal volan, znašel ob robu ceste, ki je bila sicer dovolj široka, ter se je voz znašel na nasprotni strani v jarku. Ž največjo brzino je šofer tedaj pognal voz preko ceste, toda že je bila nesreča tu. Avto se je dvakrat prekucnil in obstal na nekoliko nižje ležečem travniku. Pri nesreči je zadobil Krist! težke notranje poškodbe, istotako lastnik voza Vidmar, dočim se zadaj sedečemu šoferju ni prav nič pripetilo. Voz sc je po dvakratnem saltomortaiu postavil na kolesa. Avto se je precej razbil, karoserija je vsa zvita in nerabna, dočim je ostal motor nepoškodovan. Nesrečo je prvi opazil neki kolesar, ki se jc mimo peljal v Kamnico Takoj je zdirjal v mesto ter obvestil rešilno postajo Rešilni avto je oba ponesrečenca prepeljal v bolnico. Imata sicer težke notranje poškodbe, vendar •mo stanje ni nevarno. Jutri ju bodo na rentgenološkem oddelku pregledali.
Vest o nesreči se je naglo raznesla po Mariboru, na kraju nesreče se jc kmalu zbralo veliko občinstva, pešcev, motocikli-stov in avtomobilistov. Ob 2. je tja prišla komisija policijske uprave, pod vodstvom nadsvetnika Kerševana. Razbiti avtomobil so fotografirali, nato pa so ga s pomočjo dvigal mariborskih gasilcev zopet spravMi na cesto щ odpremili v popravljahiica.

Maši kraji in ljudje
Naš učiteljski pevski zbor pred praškim parlamentom
V sredi ministeri-jalni svetnik dr. Beringer, ki se je mnogo prizadeval za prijetno bivanje naših pevcev v Češkoslovaški
cJSe
ep s i zobje
SARGOV J
KALO D 0
Zimska sezena pri Staničevi koči
Že od srede preteklega meseca do na-clal.mc.ixu ie Staničeva koča oskrbovana in z vsem založena kakor v poletnem času in to za zimske turiste — smučarje, katerim .ie postala ta koča in obsežni smučarski tereni okoli pravi raj za izlete in vežbanie. Oskrba je prvovrstna in kljub ogromnim stroškom prenosa iz doline ne predraga (таг-ска! ia iz .Mojstrane do koče ie 10 ur in višinska razTka 15(Ю -m) tako. da ie mogoče vsakemu za nekaj dni uživati krasoto naših planin po zimi v okolici Kredarice. Tako га •j/vežhjue. kakor tudi za začetnike je do-veij izbire, saj je takoj pred vratmi ktčc juiidcaliicjši prostor za vežbamje.
tudi se ravno sedaj postavljajo koli in t.'Mice za markacijo in laž io oriientacijo v snegu, in to na i>oti skozi dolino Krme. Tako bo mogoče tudi onim. ki so v tem kraju neznani v lepem vremenu priti brez težkoč in brez vodnika do Staničeve koče.
'■ruši civilni smučarski tečaj je končal z odličnim uspehom. Ker so snežne pnMke tako ugodne in lega koče ua takem mestu, da. se pri vsakem vetru lahko zakloni pred udím, ie mogoče vežbati prav vsaki dan tudi če mede smeg z viharjem, kajti na tej višin,; in v tem času naletava le popolnoma suh sneg. Tudi je izbira prostora za vežba-niie velika, tako za prav prve uočetne vaje in pa pozneje, ko se ocenjuje pridobljeno znanje na lažjih izletih v okolico. Uspeh teh tečajev ie po izjavi vodje v tej Višini mno-o ve I ii. ker ie učenje zaradi usodnih prilik lažje, na drugi strani pa sili značaj terena na katerem se vežba smučarja do večje .ia-'.!.HVosti. torej tudi bolj intenzivne duševne prisotnosti pri izvajanju sniuške tehcike.
Vse to pa mine pred nebeško lepimi soln-
ea polnimi dnevi ko lete v svojem čaru še tako vnete smučarje prisilijo k blaženemu
1 en ar eni u.
bo društvo imenovalo »Ribarsko društvo v Ljubljani«.
Ker ie podpredsednik g. inž. Ciril Dimnik podai ostavko z utemeljitvijo, da biva v Beogradu in se v doglednem času ne vrne v Ljubljano, .ie bil z vzklikom, za podpredsednika izvoljen g. Ivan Bogataj. _ Med slučajnostmi je stavil dr. Josip Tavčar predlog, naj odbor deluje za čim najtesnejšo medsebojno organizacijo vseh ri-barskih društev v Dravski banovini, nakar je predsednik ob 24. zaključil zborovanie, pri katerem so člani zaradi njegove zanimivosti z malimi izjemami vztrajali do konca.
Zanimiva peticija mariborskih gostilničarjev
Maribor, 2. aprila.
Mariborski gostilničarji, ki se čutijo vedno bolj ogroženi v svojem obstanku, so se obrnili na višja oblastva z daljšo p red stavko, v kateri takole slikajo sedanje stanje v Mariboru.
Znano je. da .ie nas mariborske gostilničarje gospodarska kriza zajela v izdatno večji meri. kakor druge obrtnike Slab poset naših gostiln priča jasno, da ie stanje našega stanu postalo nevzdržno in da ie takojšnja odpomoč potrebna, če se želi ohraniti gostilničar ski stan na oni višini ki jq za razvoj prometa potreben. Kriza v Mariboru se .ie povečala predvsem zaradi odprave velikega županstva, ukinitve oblastne samouprave, zaradi preselitve kontrole dohodkov državnih železnic v Beogradu in ukinitve finančnega okrajnega ravnateljstva. kar znači. da se ie v najbolj kritičnem času za našo obrt izselilo iz našega
mesta preko 400 oseb ne da bi se za ta iz-padek nudilo kako nadomestilo. Ce pa upoštevamo. da je prihajalo zaradi navedenih uradov dnevno najmanj 200 do 300 ljudi iz dežele po uradnih opravkih v mesto, potem bo izguba, ki .io je utrpela naša obrt. še boli jasna.
Odhod teh uradov pa ni samo edini vzrok, temveč so še drugi, katerih posledice občutimo posebno bridko. Pravilnik o gostilnah in kavarnah z dne 15. junija 1925 in vse poznejše naredbe in odredbe upravnih oblasti, so zaradi posptošenja teh predpisov za vse neenako razvite kraje naše države odprle pot k izigravanju uradnih predpisov. Le na ta način je bilo mogoče, da so se otvariale in se še vedno otvarjajo različne točilnice.
To razpasenje konkurenčnih obratov, ki ne odgovarjajo ne gradbenim in tudi ne zdravstvenim predpisom, kakor se najstrožje zahtevajo od nas. škoduje ne samo solidnemu, reelnemu in dosedaj uglednemu rednemu gostilničarskemu stanu, temveč jemlje tudi ugled državni upravi. Miislimo, da ni treba poudarjati, da je utis tujca, ki stopi v naše obmejno mesto in zablodi v take nehigijenske prostore, naravnost porazen. Ker mora biti vsem državnim kakor tudi avtonomnim oblastem največja briga zadovoljstvo in blaginja narodnih slojev, naj se proučijo razmere, v katerih živimo in пап se ne podlagi tako dognauega materiala skliče anketa, ki naj bi končino odpravila te krivice.
Smatramo, da bi se težka kriza omilila, če bi dobil Maribor divizijsko komando, če se ustanovi srednja gostiilničarska in hotelirska šola. če se ustanovi srednja gozdarska šola. če se odpravijo vse točiiuice in da se slede vinotočev izvajajo vsaj strikt-
no v veljavi stoječi predpisi, če se priključi Maribor mednarodnemu letalskemu prometu. če se začne z gradnjo poslomia za carinarnico in okrožni urad za zavarovanje delavcev, če se izvede čim pre.i avtomobilska cesta in vzpenjača na Pohorje, če bo dajalo mesto industriji brezplačno stavbi-šče na razpolago, če se znižajo gostiiničar-ski obrti cene električnega toka. če se odpravi pavšalna točilna tak«a kakor tudi pretirano visoke takse za zabavo in kerte. če pokojninski zavod zgradi še eno stanovanjsko poslopje, če se nemudoma namesti kle-tarskega nadzornika in če se ukineio vse privatne kuhinje in uradniške menze.
Samo z odpravo naštetih ovir lahko računamo na ozdravljenje naših nevzdržnih razmer, kar ne bo samo nam temveč tudi v splošno korist.
Damske №
že ud Din 250.— samo pri Fran Lukič, Stritarjeva ul. — Obleke, kompleji od priprostih do luksuznih komadov.
Zopet strašne posledice alkohola
Maribor, 3. aprila.
Nikjer drugje na Slovenskem ni nož tako priljubljeno sredstvo v fantovskih rokah kakor na Ptujskem polju in sploh v ptujskem okraju. Nikier drugje pa tudi ne pride do tolikih pretepov, lahkih in težkih telesnih poškodb ter ubojev zaradi praznega »aufbiksa«. Kriva ie temu mnogo tudi raz-narodovalna akcija bivših Ornigov et cotns., ki so z žganjem demoralizarali naše ljudstvo da bi ga tem lažje pridobili za svojo stvar.
Iz takega okot.ia in miselnosti .ie nastal tudi zločin, katerega ie večarj obravnaval senat mariborskega okrožnega sodišča, in siicer zaradi mladoletnosti dveh osumljencev v talni razpravi. Na zatožni klopi so sedeli: dne !9. marca 1. 1906. v_Potencah pri Ptuju rojeni hlapec Franc Šumenjak, dne 22. septembra l. 1910. istotam rojeni posestniški sin Janez Lebar in dne 22. oktobra I. 1909. rojeni posestniški sin Janez Janžekovič od istotam.
Ribarske afere
V sredo zvečer se vršeči izredni občni zbor Ribarskega društva je trajal pozno v ti, č. Y naslednjem objavljamo konec poročila. Om orcč o finančnem stanju društva je predsednik g. Pustoslemšek poudarjal, da ie prevzel novi odbor od starega samo 31 I'in gotovine in ničesar drugega. Odbor ie potem iz knjig ugtovil, da ie pri Ljubljanski kreditni banki naloženih 6165 Din. v shrambi pa vrednostni papirji ratne štete v nominalni vrednosti 33.000 Din. Iz blagajniških knjig ie razvidno, da je vsa vplačana članarina bila izročena Slovenskemu lov-Лети društvu za Lovca«. Po vrhu pa .ie ?. R. D. še potrošilo za svojo rubriko v listu na leto okrog 15.000 Din. Končno ie predsednik stavil predlog, da občni zbor ne prizna nobenih obvez, ki jih je morda ir odbor prevzel napram »Slovenskemu k vskemii društvu« glede prispevkov »SIo-\ enskega ribarskega društva« za »Lovca«, kr je bilo sprejeto.
O predsednikovem poročilu se ie razvila p av živahna debata, definitivno sklepanje o stališču napram staremu odboru pa je bilo odloženo, dokler se ne uredi zadeva glede društvenega imetja.
Naslednja točka je bila sprememba pra-v:'. ki io je utemeljeval predsednik Pu-sioslemšek. Z nebistvenimi spremembami so bila nova pravila osvojena. V bodoče se
Danes premifera ob 3. in 5. pop.
(Večerne predstave odpadejo radi koncerta)
Metro Goldwyn zvočni film!
Nepozabni princ iz filma »Stari Heidelberg«, ljubljenec kinopu-blike.
poje božansko ijobavno pesem v zvočnem filmu
Divne, očarljive, nepozabne arije, katere bo v najkrajšem času pela vsa Ljubljana!
Izven sporeda: pevec solnčnega juga DEYVEY WASHINGTON
Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje. Rezervirajte vstopnice v predprodaji!
Elitni Kino jtiatica
Telef. 2124
Raptrtearfi
ljubljanska drama.
Začetek ob 20.
Petek, 4.: Za ljubezen eo zdravila. A. Sobola, б.: Glavni dobitek Ljudska predelava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 6.: Vdova Košiinka. Izven. Ponedeljek, 7.: Vihar. C.
ljubljanska opera. Začetek ob pol 20.
Pet эк 4.: Zaprto. Si:bo1a 5.: Črne maske. B. Nedelja, G.: Netopir. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Petek 4.: Zaprto.
Sobota 5. ob 16.: Koncert Brandl - tria. Za dijastvo. — Ob 20.: Koncert Brandl-
tria«. A,
Nedelja, 6. ob 15.: Grudica. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: Naš gospod župnik. Kuponi. Zadnjič.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15.
Sobota, 5.: Revna kakor cerkvena miš. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 6.: Pred poroko. Gostovanje v Borovnici.
Cosima Wagner
S Cesimo Wagnerjevo, ki je umrla dna 1. t. m. v Bayreutiiu, je zapustila svet ena najznamenitejših žen. katere ime ep stalno omenja у evropski kulturni zgodovini. Tei ž ni je bilo dano. da je zvezala svojo živliensko usodo z velikim skladateljem R. Wagnor-jem. Ni mu pa bila samo žena marveč ie neposredno vplivala tudi na njegovo tvorbo in soodločevala pri njegovi usmeritvi. Zato se o Cosimi. ki je odšla'v večnost kot'9Slet-na starka, pišt-jo cele knjige in nje ime nikdar ne manjka, ko je beseda o reprezentativnih ženah 19. stoletja.
Cosima je bila hčerka skladatelja Fr. Lisz-ta in francoske pisateljice Marije grofice d'Agoult. Poročila se je z dirigentom" Ilan-som von Bülow, 1. 1.870. pa se je dala ločiti in je pestala žena Riharda Wagnerja. Z vnemo ее je oprijela izvedbe njegovih velikopoteznih zasnov. Vodila je organizacijo slavnostnih iger v Bayreuthu. Ko je R. Wagner postal evropsko znamenita osebnost in so se sukali okrog njega celo taki mogotci, kakor je bil bavarski kralj Ludovik II. je Cosima energično sodelovala pri vseh akcijah za razširjenje wagnerijanstva. Njena nenavadna delavnost, pač priča izredne inteligence in močne volje te žene, pa ni bila vedno srečna in je beyreutskemu mojstru odtujila mnoge njegove prijatelje. Po Wag-nerjevi smrti 1. 1883. ie sama prevzela upravo Wagnerjevega gledališča v Bayreuthu in
je ostala vse do zadnjih lei središče ondot-nega gledališkega življenju. K vi ji so prihajali najznamenitejši ljudje Evrope, kadar jib je zanesio v Bayreuth; entuzJjastom Wag-nerjeve muzike pa je bila nekako nadčloveško bitje, ki eo ga oboževali. Toda minljiva slava svela se je že za njenega življenja znatno zmanjšala; nekateri življenjepise! so odkrili razne negativne strani njene uloge v wagnerijanstvu. Zadaja leta je bila slepa in bolna, le še živ spomin na zašle čase. Zdaj se bodo tudi ostanki nekdanje lepe. ponosno in duhovite žene pretvorili v peščico pepela.
Truplo Cosime Wagnerjeve bo vpepeljo-110 in žara s piahom položena h krsti velikega mojstra.
Desatil a Maksimovice^ a, nežna 1 irska pesnica, Ki je lani nastopila na prireditvi Pen-kluba v ljubljanskem gledališču, je izdala v založbi beograjske »Misli« svojo pesniško zbirko -Zeleni vitez-. Pesmi kažejo celotno umetniško fiziognomijo gdč. Maksimovičeve in .iih je beograjska književna kritika simpatično sprejela. Avtorica je profesor na beograjski ženski gimnaziji.
Ali obstoje »stari« in »mladi«? V torkovi »Politiki« je izpregovoril k vprašanju »starih- in »mladih« v književnosti pesnik in kritik Ž. Milicevic. Predvsem ugotavlja, da »starih« in »mladih« v slovstvu ni mogoče ločiti po letih in da so med »starimi? mladci in narobe. Kvečjemu bi se dali danes aktivni književniki ločiti po idejah, stilu in tehniki. Če. pa vzamemo to merilo vidimo, da se »mladic mnogo naslanjajo na starejše pi-
satelje. »Slučajno je pri njih (n. pr. pri Cr-njanskem) dobra baš tista plat njihovega dela, ki eo jo posneli po sfarih: tisto pa, kar je pri njih »ntlad'-gar, je po večini ne-godno in slabo ter samo po sebi odpada. Ta konstatacija je zanimiva in ne velja samo za srbske književne razmere. Kaže, da se pravo literarno delo še vedno drži zdravih tal tradicije. .Milicevic sklepa, da j? izm^d dveh struj v književnosti prava fn mlada samo tista, ki je »globoko nacijonalna. ki ima akcente našega življenja in zahteve naše bodočnost:.«
»1000 najljepših novela«. Izšel je 16. zvezek te simpatične zbirke, ki jo izdaja Nákladní zavod »Slovo: v Zagrebu, urejuje pa pesnik Ljubo Wiesner. Zvezek vsebuje šest povesti, in sicer: Grigorija Xenopula »Popina mačka~ Georgija Р. Stamatova »Dva talenta?:, Jokaia Mora »Lijepa Angjelka«. Zeigmondvjo Moricza »Sedam krajca rat! Rose Fittinghoff »Dragi Bog и sni.j.?gu< in Alfreda Hedenstjerna »Stari dug«. Zastopani so potemtakem Grk, Во1гаг, dva Madžara in dva Šveda. Kakor vedno, so povesti tudi to pot izbrane z okusom, dobro prevedene in opremljene s kratkimi podatki o piscih.
Ali pride John Gals^orthv v Jugoslavijo? Po nekaterih vesteh bo ria poti v Varšavo obiskal Zagreb in morda tudi Ljubljano angleški pisatelj John Galsworthv. ki spada med najbolj čitane pisatelje našega časa. Galsworthy bi imel priti že lani, io se je vršil kongres Pen - klubov na Dunaju.
Kongres mednarodnih Pen - klubov bo
v prvi polovici junija v Varšavi.
Dogodek se ie odigral takole: Šumemak, Lebar in Janžekovič so na večer v nedeljo 27. oktobra lanskega teta precei vinjeni ležali na občinskem pašniku v Polencih. BiH so očf vi dno bojevito razpoloženi, kajti ko sta po 20. uri prišla mimo oosestnik Martin Arnuš in njegova žena Ana. ki st se vTa-čala iz svojega vinograda in od tašče, pri kateri sta bila na obisku, so iu na mřren pozdrav >.-Dober večer!« pričeli izzivati in oddali za njima tudi dva streia. ki pa ni^ta zadela. Nato pa so se dvignili, stekli za V-oiešem in njegovo ženo ter ju hoteli napasti. Ženo Ano. ki je bežala, so tudi res dohiteli, io prijeli in vrgli v jarek, pofn vode, nato pa so nadaljevali z zasledovanjem Martina Annuša.
Arnuš ie pred zasledovalci bežat k hiši posestnice Marije IClemenčičeve v Polencih. poklical njo in pri njej stanujoče ga Tomaža Mikšo ter prosil pomoči. Med tem je prispela do hiše tudi žena Ana. za njo pa vsi trije obtoženci. Tako se je ured hišo Kle-menčičeve prog 21. ure vnef nov prepir med Arnušem in fantovsko trojico, ki ie kmalu na to navalila nanj s koli in noži. Janez I.ebar ie udaril Arnuša s kolom po glavi, ostala dva. Šumenjak iu Janžekovič, Pa sta se ga lotila z noži. Arnuš ie d?;b:l dva globoka ubodliaia v prsi. dvignil roke in brez glasu pobegnil za hišo do vrat bližnjega hleva, kakih 50 metrov od kraia napada, in se mrtev zgrudil na tla. Sedaj so se napadalci spravili nad pokojnikovo ženo Ano in Tomaža Mitošo. ki ic pri-liitel na pomoč, ter tudi njima pri zade i aH nekai lažjih poškodb na kar so zbežali v noč.
Pri obdukciji pokojnikovega trupla so zdravniški izvedenci ugotovili, da prva poškodba na glavi, prizadeiana s kolom, m bila težka -:n smrtnonevarna. pač Pa sta ЫН absolutno smrtni obe rani z nožem. Prerezali sta mu prstni коя ter dospela do pljuč in celo v srce. Smrt ie vsled notranje iz-krvavitve nastopila takoj
Osumljenci so biti kmalu na fo aretirani in oddani v sodne zapore v Ptuj. od koder so pa bili pozneje izpuščeni in tako včeraj sami prišli pred senat. V svoiih izpovedbah so se zagovarjali s silebranom. češ. da iih ie pokorni Arnuš prvi napadel z nožem. 1 it Franc Šumenjak ie pokazat tudi male ubod-tjaie. o katerih na so zdravniki sumiti, da si iih ie prizadeta' sam. da bi se ootem mogel sklicevati na nuinost obrambe. Razprava ie trajala precej dolgo, posebno posvetovanje senata se ie nenavadno zavleklo. Po razsodbi senat ni mogel prit' do jasnega sklepa, kdo ie Arnušu prizadejal obe smrtni rani. upoštevajoč razne okoliščine in mladostnost dveh obdolžencev pa je obsodil: Franca Šumenjaka na 2 in not leta strogega zapora. Janeza Jarižekoviča na 2 leti strogega zapora in Janeza Lebaria s triletnim pogojnim rokom na 3 mesece strogega zaoora. Pokojnikovi ženi mora in skupno povrniti 1077 Din za pogreb in 3SO Din za zdravlienie in izgubo zaslužka. Zahteve po drugih odškodninah so se zavrnile na civitnosodno pot.
Razkrinkan slepar
Ljubljana. 3. aprila.
V Zagrebu je bil te dni prijet izredno ra~ finiran slepar, bivši tajnik pri finančnih direkcijah v Zagrebu in B.ielovaru Pavel Aleksander Huber. ki ie osleparit več naših ljudi, ki so se odpravljali v inozemstvo.
Ena prvih njegovih žriev ie bil posestnik A. H. iz Koblerjev pri Kočevju. Ta se je odpravljal v Ameriko že dal.ie časa. Ima tam mnogo sorodnikov, ki bi mu takoj priskrbeti delo. Neki njegov sosed iz domače vasi se ie mudil pred časom v Zagrebu, kjer ie pripovedoval znancem o te/kočah svoiega prijatelja, ki ir kakor ne more čez velrko lužo. Stvar ie prišla na ušesa tudi Huberiu. Zvita buča si ie takoj zamislil načrt kako ukaniti naivnega kmetica. Pisal ie A. H. kot zastopirk neke odvetniške Pisarne v Beogradu in mu omenil, da se ie posrečilo tei pisarni pridobiti nekaj kvotnih številk za izsetienie v Ameriko. Omenil 11111 je v pismu, da ie pripravljen te številke prodati niemu to pa samo zaradi tega. ker pozna nekega njegovega sorodnika na Pra-gerskem. A. H. ie bil ponudbe seveda ves vesel. Kakor ie izgledalo, bo imel na potovanju celo druščino, kajti oddati ie bito vendar več šteyilk. 17. novembra lanskega leta se ie pripeljal »dr. Huber« v Ljubljano, kier ^е ie sestal z A. H. in njegovimi tovariši. Prodal jim ie kvotne številke za *kup-no 36.000 Din. nakar se ie odpeljal spet nazai v Zagreb. Pozneje iim je pisaril iz Zagreba, da ima s pripravami za oot v Ameriko nemale težkoče in je še nadalje tirial denar od njih.
Slednjič sta se odneliala A. 11. ter neki niegov tovariš naravnost v Zagreb, kier na sta ugotovila, da ie izselieniška kvota za Ameriko izčrpana in da so vsi nasedli drznemu sleparju. Denar. k: so ga izplačati Huberiu. ki si ie orilastil tudi doktorski naslov. ie bil izgubljen. Seveda so drzno prevaro takoi naznanili oblastvom. ki ie pričela goljufa zasledovati. Slednjič ie b! ta vendarle izsleden in sedi zdaj v luknji.
Pri hripi. bronhitisu, vnetiu mandl ev. pljučnem katarju, zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes. skrbimo za to. da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjak; za nego zdravja svecločiio. da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specirij-skih trgovinah.
oiiiaei* vesti
*	Kralj Aleksander pokrovitelj vseslo-vanskega gasilskega kongresa. Ni. Veličanstvo kralj Aleksander je prevzel pokroviteljstvo nad vseslovanskim gasilskim kongresom, ki se bo vršil v Ljubljani v dneh 1. do 4. avgusta letos. Kakor poroča starosta, ki ie po nalogu starešinstva zaprosil v avdijenci za pokroviteljstvo, ga ie kralj nadvse ljubeznivo spreje! ter se v dal!jsem zaslišanju informiral o kongresu in gasilstvu sploh. Obljubil je tudi, da se bo po možnosti osebno udeležil kongresnih pri reditev.
*	Premestitev v državni službi. Višji finančni tajnik Stanko Brinšek ie po potrebi službe od finančne direkcije v Ljubljani premeščen v odelenje katastra in državnih posestev v finančnem ministrstvu.
*	Vsem onim, ki obiskujejo naša zdravilišča, priporočamo, da prečrtajo članek »O nastanku zdravilnih mineralni.! vrelcev« v zadnji številki tedenske revije »Življenje in svet.« Posamezne številke dobe po vseh trafikah řn stanejo samo 2 Din.
*	Izenačenje naše železniške terminologije. Prometni minister je odredil, da se v splošnem oddelku prometnega ministrstva sestavi stalna komisija za izenačenje naše železniške terminologije. Zaključki te komisije se bodo natisnili v službenem listu prometnih institucij ter bodo obvezni. Pravilniki, odredbe, zakona in predpisi trajne važnosti se smejo natisniti še le tedaj, ko jih ta komisija pregleda.
*	Inseratni oddelek »Avale«. Na zadnjem občnem zboru Agencije Avale je poročal upravni odbor, da je predsednik vlade odredih da se morajo vsj oglasi državnih in samoupravnih uradov in oblasti objavljati v nov in а л Avale, ki je v to svrho organizirala poseben inseratni oddelek. Tam, kjer se nahajajo podružnice odn. ekspoziture Avale, bodo le-te sprejemale in oddajale listom inserate iz svojega okoliša. »Avala« ibo direktno obračunavala z uradi in plačevala listom inserate po tarifi.
*	Tiskarna Merkur v novih rokah. Kakor znano je svojčas skupina trgovcev dobila koncesijo za tiskarno, ki naj bj poslovala kot nekako podjetje slovenskega tr-govstva. Ustanovljena je bila delniška dražba Merkur s 750.000 Din kapitala. Delnice so prevzeli trgovci v Ljubljani in со deželi, večino pa sta imela gg. Jelačin in Sarabon. V tiskarni se tiskajo m. dr. vse tiskovine Zbornice TOI in »Trgovski list«, za katerega je tiskarna dobivala redno zbornično podporo. Letos ,ie Zbornica v ta ramen že izplačala 100.000 Din. Svojčas je v tiskarni izhajal ^Narodni dnevnik«, ki se pa deloma zaradi zgrešene politične smeri in nezadostnega žurnalističnega vodstva, n; mogel držat; ter je prenehal z deficitom nad pol milijona Din. Ta deficit ie tiskarno težko obremenil. Kakor čujemo, sta te dni gg. Jelačin in Šarabon prodala svoje akcie banu g. Sernecu, ki namerava tiskarno spremeniti v banovinsko podjetje. Kakor se govori znaša cena dva milijona Din. Baje bo tiskarna zopet izda.ala svoj ust.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani ie preminula ga. Amalija Balo Irova, rojena Štěrková, v 68. letu starosti. Pogreb pokojnice bo v soboto ob 16. Na Dunaju je umrl g. Artur pl. P e r g e r, veleposestnik in in-dusirijec, lastnik veleposestva v Misli n ju. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Dijaške ustanove trgovca Antona Ko-lenca bodo razpisane šele v pričetku prihodnjega šolskega leta. Kuratorii ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju objavlja, da bodo ustanove zaradi tehničnih ovir razpisane prihodnjič šele ob pričetku novega šolskega leta. Zaradi tega naij se sedaj opusti pošiljanje prošenj.
*	Šestdesetletnica gasilskega društva v Laškem. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem bo na bmkoštne praznike proslavilo šestdesetletnico svojega obstoja. Slav-nos: bo združena z zletom Jugoslovenske gasilske zveze. Ob tej priliki bodo slovenski gasilci prvič nastopili s telovadnimi vajami s sakiricami. Gasilnemu društvu v Laškem načeliuje že deset let g. Adolf Масса.
*	Notranjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Borovnici naznanja, da bo letošnji občni zbor 6. t. m. ob 15. v dvoran; Sokolskega doma v Cerknici. Občni zbor je vezan z izletom iz Borovnice čez Kožlek v Cerknico. Po občnem zboru bo igrala gasilska godba.
' Plesni venček zagrebških Slovencev priredi plesni odsek Narodne knjižnice in čitalnice v vseh prostorih »Janje« (Nikoli-čeva 7) v soboto 5. t. m. ob 21. Natančnejše informacije daje odbor v-društvenih Prostorih (GunduDičeva 29, telefon 6865).
*	Šestmesečni tečai za privatne otroške negovalke v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani se bo zaradi tehničnih ovir pričel 23. aprila in ne 7. t. m., kakor je Ml o razpisano v Uradnem listu št. 40 z dne 15. marca. Cas za vlaganje prošenj je do 12. aprila.
' Nenavadno denarno Pismo. Sarajevska policijska uprava je te dni prejela nenavadno denarno pismo, v katerem je bilo 1500 dinarjev. Pismo je bilo oddano v Zagrebu ter .ie razen denarja vsebovalo obvestilo, da je neimenovani pošiljatelj leta 190.S. našel v Sarajevu blizu Zemaljske banke nov-čanico za 1000 kron. Denar je obdržal in si ž njim ustvaril eksistenco. Pozneje je izvedel najditelj, da je denar izgubil sluga hotela Brunner Ote rman. Sedaj mu vrača 6000 kron f 1500 Din). Denar naj se izroči O te rmanu. Ce bi pa tega ne mogli najti, nai se vsota razdeli med sarajevske reveže.
*	Vlom v stanovanje. Pred par dnevi je bil izvršen v stanovanje Franceta Stožirja
Gozdna semena
SAŠA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.
v šmarjeti pri Celju drzen vlom. Tat je odnesel kompletno črno Obleko, nekaj parov hlač, razno perilo, 2 srebrni uri* 2 britvi, klobuk in par novih čevljev. Kat vlomilca so pozneje izsledili 241etnega Lu-dovilka D., po poklicu brivskega pomočnika, doma nekje iz Hrvatske, ki pa je z vsem ukradenim blagom neznanokam izginil. Tat je Stožirja oškodoval za okrog 3000 Din vrednosti.
* Krvav zločin na vinkovskem sodišču. Na sreskem ^odišču v Vinkovoih je bil v sredo popoldne izvršen zagoneten umor, o katerem govori vse mesto. V arhiv sodišča je prišel sodni služiteli Ivan Gecič ter je, ne da bi izpregovorii besedo, z revolverjem ustrelil sodnega uradnika Luk-šiča, ki se ie takoj zgrudil na tla. S težavo Pa ie zopet ustal in skušal zbežati na hodnik. Gecič pa .ie še enkrat ustrelil nanj in ga smrtno zadel. Lukšič je čez par minut izdihnil. Atentator je bil aretiran in izročen sodišču. Motiv atentata ni znan. domneva pa se. da gre za neko maščevanje.
ín potPebřSt&e nVceoeje ▼ dďogecijah
KAMC, LJUBLJANA
i«l _ KAMC (Wolfram!, MARIBOR CENIK GRATIS! j
*	Deca na državni onovni šoli na Boron-gaju. Doznali smo, da je tvrdka dr. A. Wander, d. d., poklonila 30 najslaboimejšim učencem državne osnovne šole na Вогол-gafu za prijetno in zdravo malo južino v času zimskih mescev gotovo količino svojega proizvoda Ovomaltine z mlekom řn sladkorjem. Ta deca je večinoma od siromašnih prebivalcev zagrebške periferije in pokazuje po vživanju Ovomaltkic viden telesni napredek. Naš sotrudnik je pošetil zaradi tega to šolo, pa mu je ljubeznivi upravitelj g. Mirko Cajne-r pokazal deco, ki je tam okrog 10. ure, ko je bil šolski odmor, veselo vživ al a svojo okusno m tečno južino iz skodelic z napisom Ovomaltine. »Karakteristično ie«, je menil upravitelj g. Cainer, »da ie eden otrok v teku kratkega časa pridobil na teži 1 kg- dva otroka pa preko po! kilograma, dočim drugi otroci, ki prav tako pijejo v šoli Ovomaltine, kažejo bolj svežo in zdravo zunanjost.« »Kako ti pri.ia mala južisna?« je vprašal naš sotrudnik enega malčkov, nakar so se vsi otroci v zboru oglasili: »Zelo je dobra Im sladka!« Neka deklica lepo oblečena in s prijetno počesanimi divnimi plavimi lasmi je rekla ob odhodu našemu sotrudrfku: ^Ovomaltine«, ki jo pijejo otroci v šoli, je boljša od kakava. Jaz pijem doma včasih kakav, toda Ovomaltine ima boljši okus in mi mnogo bolj ugaja kakor kakao ali kava.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich-
Iz Ljubljane
u_ Koncert ge. Pavle Lovšetove bo
drevi v Filharmonični dvorani. Na programu bodo samospevi iz domače in drugih svetovnih literatur, pa tudi nekaj biserov slovaške narodne pesmi v koncertni obdelavi Vítězslava Novaka. Popolnoma odveč bi bilo vnovič poudarjati vrline, ki so lastne koncertni in opern; pevki ge. Pavli Lovše-tovi Vsak njen koncertni nastop, bodisi v samostojnem koncertu ali pa v velikem orato-riijskem delu, je zanjo in za našo glasbo ponoven velik triumf, ki ga vsikdar zagotavlja njen prelepi in tehnično dovršeno izšolani pevski materijah Zato ponovno priporočamo obisk nocojšnjega koncerta v Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami
u— Iz gledališča. Drevi se uprizori v drami za red A Nestroyeva komedija »Za ljubezen so zdravila«. — V operi bodo v soboto Kogojeve >Crne maske« za abonma B.
u— Zadnjič v sezoni se uprizori na Šentjakobskem odru veseloigra »Revna kakor cerkvena miš« v soboto 5. t. m. Veseloigra je dosegla izreden uspeh. Publika se izvrstno zabava vso igro. Smeha ;e dovolj, še več pa prisrčnosti. Pošetíte predstavo. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Na letošnjem koncertu pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki b.) v pe-telk 11. t. m. v dvorani Union a, se bo izvajala kot prva točka sporeda simfonično delo jugoslo venskega skladatelja Josipa Štoicerja-Slavenskega »Balkanofonija«, ki obsega б točk, nekaj pesmi in tipičnih, balkanskih plesov za veliki simfonični orkester. To točko sporeda bo izvajal pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča operni orkester, pomnožen s člani orkestra državnega konservatorija, deloma pa tudi z godbeniki dravske divizijske oblasti. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni
m
inoetova--1
barka j

u— Monsignor Janez Ev. Klobovs +. Včeraj je umrl v Ljubljani po kratki bolezni g. monsignor Janez Ev. Klobovs, papežev tajni komorník, vojaški superior I. razreda v pokoju in častni kanonik solno-grašlkega metropoMskega kapi tla. Pokojnik je bil priljubljen duhovnik in ie vžSval povsod velik ugled. Med vojno je bil superior avstrijske soške armade in je v času ko je postajalo jugoslovensko gibanje glasnejše. v ožji družbi svojih rojakov vedno odkrito pcszdravlii to gibanje. Pogreb priljubljenega pokojnika bo 5. t. m. ob pol 14. iz hiše žalosti do mestne meje, odkoder se
Najlepše darilo za „VELIKO NOČ"
je lepa aluminijasta ali emajlirana kuhinjska garnitura. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino
STANKO FLORJANČIČ
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
truplo prepelje v Škofjo Loko. Bodi blagemu pokojniku časten spomin!
u— Smrt ugledne Trnovčanke. V Cerkveni ulici v Trnovem ie umrla v lepi starosti 76 let gospa Terezija Zagorčeva. Poznalo .ie to blago ženo vse trnovsko in krakovsko predmestje. Bila ie res vzornica v vsakem pogledu: poštena, delavna, pobožna, skromna. Prva je bila pokonci, vselej ob 4. zjutraj, poslednja pri hiši .ie legla k počitku. Po rodu je bila iz Šmihela pri Novem mestu, mož j; je umrl že pred 40 leti, njena edina hčerka je poročena z znanim pekarskim mojstrom Markičem v Trnovem. Pokojnica ie bila že prababica, kar je pač redek primer v današnji dobi. Pogreb se bo vršil danes ob 14. iz Cerkvene ulice 19. na pokopališče k Sv. Križu. Nai bo blagi pokojnici ohranjen najlepši spominu, žalujočim naše sožalje!
h— Popolni zakon. Danes ob 16, pol 18. pol 20. in 21. bo predvajala ZKD v kinu Ideal velezanitniv film posnet po znameniti knjigi '"Die vollkommene Ehe«. Zelo poučno filmsko delo, ki pojasnjuje vsa vprašanja današnjega modernega zakona priporočamo vsakomur najtopleje v ogled. Mladini izpod 16 let je film neprimern.
u— Dvorska knjižnica, Borštnikov trg 1, izposoja vsakomur, kdor sc zadostno legitimira, najlepše knjige slovenske, srbskohr-vatske in nemške književnosti. Izposoje-valniua zelo nizka.
ff
Ж
je
verjetno
и
boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14.
u— Redni občni zbor »Poštnega doma«
za lansko poslovno leto se je vršil pri Mikliču v Kolodvorski ulici. Iz poročil funkcionarjev mo posneli naslednje. Članov je bilo 31. decembra 1.928. S27 s 1827 deleži med lanskim leitom jih je pristopilo 12 z 22 deleži, izstopilo pa 6 s 6 deleži tako da je bilo stanje dne 31. decembra 1929. 833 članov s 184>3 deleži. Računski sklep izkazuje točno in vestno poslovanje odbornikov. Čisti dobiček .ie znašal nekaj tisoč dinarjev. Da bi se čim prej zbrala za zgradbo Poštnega doma potrebna vsota, je postavilo načelstvo v veži glavne pošte kiosk, v katerem se prodajajo tobačni izdelki in poštne vrednotnice. Trafika donaša precej dobička. Škoda le, da jc zadruga prejela odíick gradbenega ministrstva, da so prodaja v kiosku ukine, kiosk sam pa odpravi iz vestibula. Enaki trafiki sta ukinjeni tudi v Zagrebu in Splitu. Načelstvo se i с zelo potrudilo, da bi dobilo dovoljenje za loterijo, a brez uspeha. Izposlovalo pa .ie dovoljenje za tombolo, ki se je kakor še vseleij dobro obnesla. Zadruga ima kupljen len svet na Dunajski cesti in upa. da bo stala v dveh letih dvonadstropna hiša z zlatim napisom »Poštni dom«, kamor se prenese vse društveno delovanje poštnih brzojavnih in telefonskih nameščencev. Pri voMtvi članov načelstva in nadzorstva so bili izvoljeni: V Smerdu za predsednika, Jos. Čampa za podpredsednika. S. Ljubic za tajnika, Mihaela Tavčarjeva za tajniko-vo namestnico, T. Pokom za blagajničar-ja, M. Luznar za njegovega namestnika; ostali člani načelstva so: Jos. Dular, Jos. Jakše. Jos. Falout, V. Jazbec in R. Paljavic, Namestniki načelstva so: V. Rozman, Janja Andcrlinčeva. Jos. Ferluga in Iv. Metelko Člani nadzorstva so: K. Čeh, L. Kovačič, Iv. Rabič, Ant. Boh, Iv. Rakovec in St. Knez; njih namestniki pa: Fr. Martmšek im Antonija Simčičcva
Gospodje!
Moderne klobuke, kravate, perilo, čepice itd. se kupi najbolje pri tvrdki
G. č A D E Ž. Ljubljana
Stritarjeva ulica — Mestni trg.
u— Československa obec v Ljubljani
priredii v soboto v restavraciji »Zvezda« prijateljski večer. Na sporedu novi češki film iz slavnostnih dni v Pragi. Želimo obilno udeležbo, prijatelji društva dobrodošli.
u— V »Soči« odpade to soboto 5. t. m. predavanje, ker so prostori pri »Levu« oddani drugi prireditvi.
u— Akademski klub za Društvo narodov opozarja člane in prijatelje, da bo drevi ob do! 18. na univerzi (soba 69) predavanje Branilka Ahrjeviča o važnejših momentih iz mednarodnega delovanja in izbranih Poglavjih iz mednarodnega prava.
u— Uradne ure ZPNJ podružnica Ljubljana so od 1. t. m. dalje od 19. do 20.
u— Razstava projektov za zgradbo Pokojninskega zavoda. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nam javlja: Vsi došli projekti za stanovanjsko in poslovno poslopje Pokojninskega zavoda, 30 po številu. bodo razstavljeni v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani, Miklošičeva cesta, in sicer v dnevPh 4. t. m. od 9. do 1. popoldne in od 3. popoldne do 6. zvečer, v soboto 5. t. m. od 8. do 1. popoldne ter od 3. popoldne do 5. zvečer ter v nedeljo od 8. dopoldne do 1. popoldne. Dosedai znani
uspeh glede podeljenih nagrad je naslednji: Projektant pod geslom »1S84« z 20.000 Din nagrade je profesor arhitekture na ljubljanski univerzi Ivan Vurnik; projektanta pod geslom ^9125« z 20.000 Diu nagrade arhitekt Ivo Spinčič, Ljubljana řn cand arh.
Jože Mesar, Ljubljana; projektanta pod geslom »Tesna vrata« z 20.000 Din nagrade stud. arh. Milan Sever in stud. arh. Bojan Stupica, oba na ljubljanski univerzi. Odkupljen ie s 5000 Din pod geslom »Solnčne terase« načrt arhitekta kraljevske banske uprave v Ljubljani Emila Navinška, med tem ko v nakup predlagna projekta za 5000 Din pod geslom »101« (poslan iz Prage) in pa pod geslom »Eta« še vedno nista poslala svojega soglasja. Razsodišče .is zaključilo svoje delo in podpisalo zapisnik ki bo na razstavi iavno razstavljen.
u— Odsek nadzornikov ^rogoMie službe UJNŽB vabi vse člane na redm 'ctní cbčnj
zbor. ki se bo vršil v nedeljo 6
m. ob
10. dopoldne v steklenem salonu k 'otverske restavracije g. Гс пса v LJubiVmi.
u— K članku »Planinstvo in dr. Jos. C. Oblak«. Prejeli smo naslednji dopis: Vele-cenjeni gospod urednik! Z ozirom na včerajšnji članek pod gorenjim naslovom, si dovoljujem pripomniti sledeče: Prepričan sem. da je imel naš stari borec in najodlič-nejši delavec na tem polju prof. Ferdo Seidel najboljšo voljo in da je bil iskren, ko je napisal gori označeni članek v včerajšnjem »Jutru* potegujoč se zame, a pri tem navalil toliko hvale, ki se mi zdi daleč pretirana in ie jc več, kakor je prenesem in zaslužim. Značilna slovenska lastnost je, da — (tud; izven polemike) — tako radi zaidemo v eksireme, tako v hvali kakor v — graji. Le srednjo pot nam je težko ubrati. Ko sem jo hotel ubrati v znani kritiki, se mi je celo — zamerilo! Smo pač sosedje južnjakov in mnogo iužnjaškega temperamenta .ie v nas, — pa naj smo »mladi ■ ali »stari«. Pa brez zamere! — Dr. Jos. C. Oblak.
u— Ukradena listnica. Gostilniški poslovodja Ivan Lozič, ki vodi gostilno »Trnovski zvon« na Krakovskem nasipu- je imel predsnočnjim izredno smolo. Okrog 22. je namreč opazil, da mu ie zmanjkala iz žepa njegova listnica z okrog 300 Din gotovine. Pozneje se je spomnil, da je pustil listnico v stranišču, kjer pa je nato ni več našel.
u— S podstrešja ukradeni predmeti.. Gospa Angela W., stanujoča v Trnovem, je imela spravljenih v podstrešju šolskega ■poslopja v Šiški več zabojev z raznimi predmeti, ki jih ni mogla spraviti v svoje stanovanje. Za omenjene zaboje se ni mnogo brigala, ker je mislila, da so popolnoma na varnnem. Ko pa jih ie predvčerajšnjim le pregledala, je ugotovila, da jih je odprl neznan tat. Iz zabojev je zmanjkalo več dragocenih knjig, dalje nekaj s t ekkrine in drugih predmetov v vrednosti okrog 2000 Din. Oškodovanka je zadevo prijavila policiji, ki je uvedla preiskavo.
J. Maček
Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši
u— Izgubljeno. Mala devojka je včeraj popoldne izgubila tuiia 200 Din in sicer od Cankarjevega nabrežja do zmajskega mosta. Lepo prosi najditelja, da izroči najdem denar uredništvu 'Jutra«.
u— Izgubil sem v Rožni dolini, Cesta V., 26. marca prstan z malim briljantom. Na prstanu ie bilo gravirano E. H. 1. III. 1930. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne v upravi »Slovenskega Naroda.«
Iz Celja
e— Straussova znamenita opereta »Netopir«, ki jo prištevajo h komičnim operam in ki sc odlikuje po svoji klasični muziki ter izredno zabavnem dejanju se vprizori v celjskem gledališču v sredo, 9. t. m. »Netopir« je v mariborskem gledališču v režiji g. SkrbinSka dosegel zelo velik uspeh.
e— Z avtomobilom na celjski Stari grad. V sredo popoldne je povabil lastnik avto-takse g. Alojz Drofenik iz Celja celjske zastopnike tiska na zanimivo vožnjo z avtomobilom na celjski Stari grad. Marsikomu bi se videla vožnja neizvedljiva, vendar je v vsakem pogledu prav lepo uspela. Takoj poleg »Skalne kleti« je krenil avtomobil tvrdke Chevrolet, obložen s 5 osebami, strmo v breg po ozkem in vegastem kolovozu mimo Šmigovčeve gostilne in sc pod spretnim vodstvom g. Drofenika vzpenjal v krasnem tempu vedno višje. V dobrih 10 minutah je dosegel Stari grad in smuknil mimo Jichove gostilne skozi železna grajska vrata na s travo poraslo grajsko dvorišče pod Friderikovim stolpom. Po krajšem odmoru so se izletniki vrnili po isti poti nazaj in brez vsake nezgode dospeli v mesto. G. Drofenik je že star vozač na celjski Stari grad, saj je bil samo lani kar 16krat s svojim avtom na dvorišču sredi razvalin bivše trdnjave celjskih grofov. Pri tej priliki bi apelirali na celj-
NOETOVA--1
---BARKA j
sko mestno in okoliško občino, naj bi dali cesto na Stari grad v vsej dollžini razširiti vsaj za pol metra, nakar bi bila to ena izmed najlepšsh »gorskih« avtomobilskih tur v najbližji celjski okolici. Tudi tuiski promet bi se s tem zelo dvignil na krasno razgledno točko. Želeti bi bilo, da se cesta razširi, kar ne bi zahtevalo večjih izdatkov, še v teku pomladi
e— Občni zbor Muzejskega društva se bo vršil v ponedeljek 7. t. m. o bl8. v rdeči sobi Narodnega doma.
Dane» zadnjikrat!	g
Ob 4., četrt na 7, pol 8. in 9.!
Norma Shearer
Nepozabna iz filma »Stari Heidelberg« v filmu ljubezni, strasti in zabave
Grešna пой
Smeh! Solze! Zabava v nočnih klubih. Lepe plesalke! Jazz!
Tel. 2730	KINO »I>VOR«
e— Velika škoda zaradi požara v Salmi-čevi trgovini. Že včeraj smo poročali o nočnem požaru v zlatarski in urarski trgovini g. Rafka Salmiča v Narodnem domu. Prvotno se ni takoj moglo ugotoviti mnogo škode, ki jo je povzročil požar, ki je nastal na nepojasnjen način. Včeraj pa smo izvedeli, da znaša celokupna škoda nad 250.000 Din.
Iz Maribora
a— Knez Pavle Aeroklubu v Mariboru.
Predsedstvo Aerokluba v Mariboru je prejelo na pozdrave klubové oblastne skupščine iz pisarne Nj. Vel kralja sledečo zahvalo: Njeg. kralj. Visočanstvo. knez Pavle ie z zadovoljstvom sprejel toole pozdrave oblastne skupščine Aerokluba v Mariboru in mi naročil, naj izrečen vsem udeležencem skupščine njegovo iskreno zahvalo. Maršal dvora, general M. Dimitrijev le.
a— Gostovanje Izobraževalnega društva napredne trgovske in obrtne mladine v Slov. Bistrici. Po lepo uspeli akadem ii ob proslavi društvene petletnice se je trgovsko obrtna mladina odločila predvajati svoj spored tudi v Celju :n nekaterih drugih krajih izven Maribora. Prvo gostovanje bo v Slov. Bistrici v soboto zvečer. Dramski odsek je naštudiral še odlomek iz Cankarjevega »Kralja na В e tajno vi*. Želimo mladi družini trgovsko-obrtne mladine tudi pri njenih nadaljnjih nastopih najlepše uspehe.
a— Iz gledališča. V soboto, 5. t. m. kon-ccjftira priljubljeni Brandl - trio. Popoldne ob 16. za diiaštvo, zvečer ob 20, pa za ostalo občinstvo. Večerni spored ie naslednji: Dvorak F-moll trio, op 65, M. A. Pasqualini: sonata za čelo in klavir. A-dur: E. Grieg: sonata za violino in klavir. G-dur. op. 13: J. Marx Trio fantazija, (i-no" — V nedeljo. 6. t. m. ob 15. bo otroška igra s petjem, plesom in godbo »Grudica po znižanih cenah, zvečer ob 20. pa priljubljena veseloigra »Naš gospod župnik- zadnjič v sezoni.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Drevi
ob 20. bo predaval naš zaslužni zgodov:n..-dornače grude g. prof. Baš o severni slovenski kmečki hiši in sicer bo razkazoval s pomočjo mnogih značilnih projekci' njene posebnosti, njene lepote.
a— Nabiralna akcija za žrtve ponesrečenega parnika »Daksc-s ie v smislu sklepa centralnega odbora Jadranske straže prevzel tukajšnji oblastni in mestri odbor 'a-dranske straže, ki bo zbiral prispevke ra originalnih polah centralnega odbora v Splitu. Oblastni in mestni cdbor J*dran^ke straže apelirata na vse prcbivaifcrvo. da podpirata humano akcijo in da prosilce r s polarni ne zavrne.
a— Poskusno oranje s Fordovim tiak. torjem. V soboto in v ponedeljek popoldne je bilo na Rot! io vem posestvu ob Tržaški cesti poskusno oranje s Fordovim trakt- r-jem. Številni gledalci, med katerimi je bila večina gospodarjev, so se uvenii. da je to oranje mnogo cenejše in mnogo rentab'1-nejše.
a— Izvoz naših vin v Avstrijo se bo
sčasoma vendarle ojačil. Srednje - štajerska vinarska zadruga je nedavno otvoril a v Gradcu svojo klet, v kateri toči večinoma štajerska vina. V zvezi s tem je nastalo večje povpraševanje po lanskem pr-delku. ki ga vinogradnikom plačujejo po S do 10 Dim.
a— Ruski sanatorij v Vurbergu. V starodavnem Herbersteinovem gradu ie bil nanovo urejen ruski sanatorij. ki sedaj razpolaga s 70 posteljami, vpeljana sta elektrika in vodovod ter druge potrebne naprave. Zanimivo je, da je bival svojčas v sanatorijt! tudi ruski general Kutjepov.
a— Jiráskovi romani so vzgojili ceie generacije češkega naroda po svoji globok? vsebini iz dobe reformacije in protirefor-maeije. Kdor hoče to najzanimivejšo zgodovino Češkoslovaške in Srednje Evrope bližje spoznati in pri tem uživati vseskozi dobre namene, naj čita Jiráskové spise. »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu ima vse Jiráskové spise v češkem izvirniku, nekaj tudi v slovenskem in srbohrvatskem prevodu in sicer: »Filozofska historiju« (slovensko in srbohrvatsko), »Iz koufesij Ištcrata- in »Psogiavci« (slovensko).
a— »Ljudska knjižnica« je prejela zopet naslednje nove knjige: Sinclair Upton: Der Rekrut«, Der Parademarsch«, »Die Hölle«, -Der Industrie'baron«, »Die Metropola«, »Die Wechsler«, »Nach der Sintflut-» »Singenden Galgenvögel*. Weisskopf: »Tschechische Lieder«. Ehrenburg Ilija: »Jullo Jurenito«, »Die Verschwörung der Gleichen«, Micha::] Lykow«, K. Fediu: »Städte und Jahre , Gorki M.: »Mutter , Iwanow: »Der Buchstabe G«, Gumbel E. J.: »Verräter verfallen der Feme«, Weisskopf: »Wer keine Wahl hat. hat die Qua!% Hoelz M.: »Vom weissen Fahne zur roten Fahne«, Plivicr Tli.: »Des Kaisers Kulis , Orožen I., profesor: »Masarykova čitanka«, Čehov A.: ' Aniuta«, Bralko Kreft: »Človek mrtvaških lobanj", Peteani M.: »Der göttliche Kuss*, Dostojevski F.: »Bratje Karamazovi«. II. del. — Ljudska knjižnica posluje vsa;k torek- četrtek in soboto zvečer od 18. do 20., ob nedeljah dopoldne pa od 9. do pol 12. Dostop je prost vsakomur.
a— Brezplačno pregledovanje zlatnine.
Kontrolna komisija urarske zadruge bo v nedeljo 6. t. m. od 10. do 11. dopoldne brezplačno pregledovala pristnost draguljev,
»Europa« si ie priborila »sinji trak« Oceana. Za mazanje turbin so rabili Gargoylc D. T. t:. Oil Heavy.
65% vseh ladij na svetu s turbinskim pogonom, med niimi tudi rekordni ladji »Bremen« in »Maureta-nia«. uporabljajo proizvode družbe Vacuum Oil Company. ker zagotavljajo največjo varnost iu varčnost.
ina%iva
VAd l ll OIL COMPANY П.I>.ZAGREB
rlaltiine In srebrmne in siicer na magistratu, soba št. 5. Kdor se hoče prepričati o prisir.usti s vom i h draguljev ali zlatnine, naj se torej pravočasno oglasi.
a— Srčni napad na cesti je dobil včeraj okrog pol S. zjutraj 37 lotili delavec Flori-jan Na rat iz Mlinske ulice, ko se je peljal s kolesom skozi Prečno ulico na delo. Padel je s kolesa tako nesrečno, da je dobil itude notranje poškodbe in ga je moral rešilni avto prepeljati v bolnico.
a— Karbidna svetiljka je eksplodirala v delavnicah državne železnice 54 letnemu železničarju Ivanu Plišku iz Studencev. Drobci so ga pri tem ranili po obeli rokah, tako, da so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico.
Si Gor. Radgone
gr— Trojica na poti okoli sveta. V torek dopoldne je prekoračila državno mejo Radkersburg-Gornja Radgona trojica popotnikov, ki potujejo peš okoli sveta. Vodja družbe je Waldemar Mummert iz Han-novra v Nemčiji. Z njim potujeta ženska Charlotte Falke iz Leipziga in Erich Ganz iz Berlina. Doslej so prepotovali del Evrope in Afriko. Kakor je Mummert izjavil, p-otujejo sedaj preko Maribora in Celja v Ljubljano, od tam preko Zagreba v Beograd. nato v Ju/no Srbijo in v Grčijo, od tam v Azijo, Ameriko in Avstralijo ter sc vrnejo nato preko Španije in Francije л domovino. Trojica bo potovala baje šc 12 let.
yr— Gostilno pri Pošti« jc prevzel s ]. t. m. novi lastnik g. Klemenčič Anton.
Iz Laškega
1— Žcnstvo iz občin Laško, Marija gradeč in Sv. Krištof se vljudno vabi na pristop k ženskemu dobrodelnemu in šolo-podpornemu društvu »Blago srce« v Laškem. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo1 6. t. m. ob 15. v laški osnovni šoli.
Iz Ptuja
j— Opozarjamo občinstvo še enkrat na koncert, ki se bo vršil jutri zvečer v društvenem domu. Celokupni pevski zbor (moški, mešani in ženski) mariborske Glasbene Matice prihiti k nam in bo v celoti ponovil koncert, s katerim je februarja dosegel tako velik uspeh v Mariboru. Na sporedu bodo skladatelji dr. B. ipavec, Adamič. Lajovic. dr. Krek. Kogoj, Ravnik, Pavčič. Dev, Prelovec, Sonc ter naš Karel Pahor.
Jutri
Mariborske Glasbene Matice v Društvenem domu
Iz Trbovelj
t— S'nrtna коза. Družino šolskega upravitelja na Vodi g. Bučarja je zadela težka nesreča. Umrla je v najnežnejši otroški dobi hčerka Nevenka, i/redno ljubeznjiv in prikupen otročiček. Težko prizadeti družini najiskrenejše sožalje.
t— Starši, pazite na otroke! Sedaj na pomlad, ko se obdelujejo vrtovi, se izpraz-njujejo tudi greznice, in sicer kar podnevi. kar je gotovo proti vsakim higijenskim predpisom. Pri neki hiši so tudi praznili greznico, pa je 4 letni otrok padel vanjo. K sreči pa so ga hitro potegnili iz gnojnice, v kateri bi se bil sicer zadušil
Trije vlomi v Toplicah
Novo mesto. 3. aprila
Med prebivalstvom Toplic je davi nastalo precejšnje razburjenje, ko so se razširit vesti o treh drznih vlomih pri tukajšnjih uglednih domačinih. Prva ie davi na vse zgodaj opazila, da .ie bilo vlomljeno v domačo hišo žena daleč okoli znanega gostilničarja ter izdelovalca sodaviee ga. Sc-tarjeva. Vstala je kot prva in odšla v kuhinjo. Ko pa je kmalu nato prišel neki sosed na kozarček žganja, ie vsa začudena opazila, da so vežna vrata na stežaj od-prta, čeprav iih še ni odklenila. Takoj ji je postalo jasno, da so imeli ponoči neljub obisk. Res .ie nato našla v gostilniških prostorih odprte predale, od katerih so bili mnogi izpraznjeni. Pogreša več kosov pe-riia, ki jih je prejšnji dan zlikala. Vse drugi; je ostalo nedotaknjeno.
Sličen obisk .ie imel topliški župan, gostilničar in trgovec g. Pečjak. Ponoči je cul neobičajen ropot, zaradi česar je prižgal lu in pogledal skozi okno. Ker ni ničesar opazil, se je vlegel zopet spat. Davi pa je našel izložbeno okno trgovine odprto ter predmete, ki so bili v njem, razmetane na prostem. Tatovi mu niso ničesar odnesli, ker jih ie bržkone pregnal, ko je prižgal luč.
Nekoliko več sreče so imeli vlomilci v mesnici toplrkegu mesarja g. Šolarja, ki so jo prav tako na strokovnjaški način odprli. Iz predala, v katerem .ie bil shranjen drobiž, so odnesli 400 do 500 Din gotovine.
Vse kaže, da so vlomilci iskali le denar. Vloma so osumljeni cigani kotlarji, ki se že dali časa potikajo v tukajšnji okolici. Topliški orožniki so aretirali cigana starešino in njegovo ženo ter ju odvedli v novomeške sodne zapore, do-im .ie eden izmed osumljenih ciganov izginil brez sledu.
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
3. aprila 1930.
(Sievitke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 padavine v rum)
Ljubljana: 7, 75S.5, 6.8, 75, —, 10, —. Maribor: 7, 757.9, 4, 85. NW2, 10, —. Zagreb: 7, 758.5, 7, 75, WNW2, 5. —. Beo-ürod: 7, 760.3. 9. 58, ESE2. 2, —. Sarajevo: 7, 762.5, 3. 65, E4, 3, —. Skopi ie: 7. 763.7, 4, 85, —. 3, —. Split: 7, 760.6, 11, 65, NE2 9, —.
Solnce vzhaja ob 5.37. zahaja ob 18.30, luna vzhaja ob 7.52, zahaja ob 0.31. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 12.2. najnižja 5.8. Najnižja temperatura: v Mariboru 3, v Zagrebu 6, v Beogradu 4, v Sarajevu 1, v Skopi ju 1, v Splitu 10.
Dunajska vremenska napoved za petek: Oblačno, mestoma deževno, sicer toplejše vreme. Vetrovi iz južne smeri.
SPORT
Državni prvak I. SSK Maribor v Ljubljani
V tretjem kolu hazenskega prvenstva nastopi v nedeljo 6. t. m. v Ljubljani naš državni prvak Maribor. Protivník mu bo družina Ilirije. Z nedeljsko tekmo doseže hazenska pomladna sezona v Ljubljani svoj višek. V športnem oziru bo to brez-dvoma najlepša prireditev pomladne sezone, kajti srečata se dva protivníka, ki gojita v tehničnem oziru med vsemi našimi družinami najlepšo in najpopolnejšo házeno. Pred hazensko tekmo nastopita dve nogometni moštvi.
Skupinske tekme v smuku
Smučarski klub Ljubljana razpisuje na nedeljo 6. t. m s startom ob 11. dopoldne na Kotovem sedlu (2105 m) pod Jalovcem in ciljem v Tamarju pri kiubovi koči (1108 m) skupinsko tekmo v smuku —proga 6 km. Vsaka prijavljena skupina šteje 6 mož od teh 2 rezervi. Za končni place-ment posameznih skupin se klasificira one štiri vozače vsake skupine,, kateri časovno najpreje prikrmarijo na cilj. Start je dovoljen vsem v ,1ZSS verificiranim tekmovalcem. Žrebanje startnih številk bo na dan tekme ob 7. zjutraj v kiubovi koči, nakar sledi skupen odhod tekmovalcev pod vodstvom starterja na start. Prijave s pri-javnino vred v iznosu 20 Din za skupino je vposlati do najpozneje 5. t m. na naslov: Dorče Rovan, Ljubljana, Trboveljska premogokopna družba. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme v koči do žrebanja. Prvo placirana skupina se nagradi z ličnim darilom medtem ko prejmeta prva dva posameznika, ki dosežeta najboljši čas dneva praktična darila.
Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora, dne 2. marca 1930.)
Prvenstvene tekme v nedeljo 6. aprila so razdeljene nas cilTjC.
Igrišče Primo rja: ob 10. Krakovo : Slovan; ob 14.30 Hermes rez. : Svoboda rez.; ob 15.15 Svoboda i. : Hermes 1.
Služba dopoldne g. Stanko in po 3 reditelji vsakega kluba. Stranska sodnika g. Kačar in g. Lega: Mirko. Blagamo vodi SK Krakovo. Nastop sktžL-o ob 9.30.
Popoldne služba g. inž. Kuljiš in po 3 reditelji vsakega kluba, stranska sodnika za rezervo gg. .Milan Kačič in Anton Baggia, za prvo moštvo pa Erlich Emil in M. Kovačič. Blagajno vodi SK Hermes, nastop službe ob 14.
Igrišče Ilirije: ob 14.30 Ilirija rez. : Jadran rez., ob 16.15 Ilirija I. : Jadran I.
Služba g. Buljevič in po 3 reditelji vsakega kluba, stranska sodnika za rezervi gg. Oskar Kiicr in Stane Otruba za prvi moštvi pa gg. Ciril Ko-šak in .Milan üoli. Blagajno vodi SK Ilirija, nastop službe ob 14.
SK Ilirija se obvešča, da dolguje ta Fr. Belak 65 Din in K. Sluga 20 Din SK Svobodi.
Na znanje se vza^mc poškodba igralca SK Svobode, (Mbr). g. Bacha v tekmi Železničar : Svoboda 16. marca.
Dopts- SK Ilirije v zadevi poškodbe igralcev Unterreite rja in Kneževiča v tekmi Svoboda : Ilirija se preda u. o., da treba poškodbe ugotoviti po zdravniku, fci ga določi u. o., «ia igrišču pa treba javiti poškodbo isti dan službujočemu odborniku. Isto velja za poškodbo Branka Verov-ška v tekmi v Splitu 29. marca Hajduk : Ilirija.
Naknadno se odobrita tekmi 30. marca 1930 SK Olimp : SK Graiika v Celju iu SK Železničar rez. : SK Athletik, Celje v Cellu.
Dvigne se suspenz igr. Marchiottija SK Slovan.
Verificirajo se naslednji igralci s pravico nastopa 12. aprila 1930 za SK Ilirijo Vladimir De-retida, za SK Železničar (Maribor). Peter Krajné. Otmar Türk, Lovro Zgonc, Avguštin Antoličič, Alojz Haber in Emerik Marčinko. Za SK Krakovo Robert Bard.utzky, ker eno leto za matični klub SK Hermes ni nastopil, in Leo Koman ker eno leto za matični klub SK Jadran mi nastopil. S pravico nastopa 12. oktobra 1930 Franc Sinkovic za SK Svo-bcdo (Maribor), za SK Grafiko Milan Kadu nc.
Verifikacijo Ivana Trčka za SK Korotan sc zavrne s prošnjo, da se predloži odpustnica matičnega kluba ASK Primorje. Isto velja za igralca Starka Bertonelja. (Maribor), člana SK Ilirije.
Dopis SK Svobode zaradi izključitve igralca Karla Novaka se vzame na znanje ter se preda u. o. do odločitve JNS z ozirom na § 7. sp!. pravil. z ozirom na navedeno se dopis SK Grafike zaradi verifikacije Novaka odloži do odločitve JNS.
Igralec Habiht (SK Svoboda) se preda kazenskemu odbo'ru zaradi nesportnega ponašanja v tekmi dne 23. marca 1930 Ilirija : Svoboda.
Prijava službujočega odbornika zaradi nesportnega ponašanja preds. SK Jadrana g. Juvana pri tekmi Jadran : Hermes se preda u. o.
Prvenstvena tekma odigrana dne 23. marca 1930 SK Svoboda : SK Ilirija se na protest SK Svobode razveljavi. — Tajnik II.
Občni zbor SK Olimpa, Gaberje pri Celju, se bo vršil 5. t» rri. ob 20. uri v posebni sobi gostilne Leskovsek, Gaberje. Članstvo naj se občnega zbora v polnem številu udeleži!
Nogometni državni prvak JŠK Hajduk (Split) v Ljubljani. Ilirija se pogaja z renomiran-im splitskim Hajdukom za dve tekmi v Ljubljani 12. in 13. t. m. Hajduk zahteva sicer zelo visoko odškodnino, vendar ie Ilirija že odločena, «a prevzame tudi večji financijeln: riziko, da dovede v Ljubljano izredni team našega državnega prvaka, ki uživa velik renome tudi v inozemstvu zaradi uspešnh turnej po Franciji, Egiptu, na Malto itd. Gostovanje Hajduka bo za naše občinstvo vsekakor športni dogodek prve vrste ter bo privedlo na športni prostor gotovo več prblike kot katerakoli mednarodna prireditev.
Sekcija zbora bazenskih sodnikov JHS-a Ljubljana. (Iz 2. seje 2. t. m.). Za tretje kolo .prvenstvenih tekem 6. t. m. se določalo naslednji sodmV: Ilirija- : I. SSK Maribor v Ljubljani g. Dobcrlct. Mura : ITrija v .Murski boii g. Schneller. Concordia : Sara v Za gre trn (Sevnici) g. Čuvaj.
Iz SK Ilirije. Nogometna sekcija ima danes ob 20. v kavarni -Evropa« sejo načelstva nogometne sekcije. Jutri točno ob 1S.30 pri «Novem svetu« sestanek I. moštva hi rezerve. — Pirg pong sekcija. Za prvenstvo Ljubljane v dneh 4.. 5. in 6. t. m. v areni Narodnega doma so določeni naslednji igralci: Dečman. Nagv. Gerz:-nič, Treo. Šivic. Banko, rezerva Griisifeld. Gospodje posamezno 'stf. Gospode v dvoje: Dečman-.Gerzinič in Treo-Siv.lc. Dame posamezno: Dečman Pavla in Tratnik Jelka: imenovani nastanita tudi v dvoje. Mešano v dvoje. Tratnikova—Dečman oziroma Deěnianova—Nngy. Tekmovalci se naprošajo, da pridejo v areno vsaj četrt ure pred vsakokratnim pri čet kom.
Danes v petek tekmujejo samo moStva. — Hazenska sekcija ima danes pjpoldnc ob IS. trening nu igrišču, obvezen za vse igralke razeu družine, ki je nastopila prošlo nedeljo protř Muri. V nedeljo ob 11. dopoldne prvenstven* tekma proti Mariboru.
Smučarski klub Ljubljana sklicuje na petek 4. t. m ob 20. v dámsko sobo kavarne Emona važen sestanek svojih tekmovalcev. Pri tej pri-!:ki se vrši tudi kratko predavanje predsednika Guidovca. Po sestanku seja tehn. odbora.
Tenis-odsek društva »Atena« otvori svo?a igrišča v tivolskem parku prihodnji teden. Vabimo najširše kroge k vpisovanju, ki se vr5: v petek in soboto 4. in 5. t. in. v damski som »Emone« od 17.—19. V pomladanski in jesenski seziji priporočamo igro zlasti tudi v dopoldanskem času. V teh urah so prostori običajno nezadostno izrabljeni, da si je čas prikladen posebno za naše žcnstvo. ki lahko po končanih jutranjih gospodinjskih poslih pohiti v narav«, da podpre svoje zdravje, deco ima pa v najožji bližini pred seboj na otroškem IgriSču. — Posamezne ure se bodo oddaiaie prihodnji leten pri oskrbniku na igrišču v Tivoliju, seznske legitimacije pa pri načeWiištvu v dneh vpisov a nja. Društvo namerava igrišča opremiti z električno razsvetljavo, da bodo razpoložlji V3 tud* v večernih urah.'
Qosoodarstvo
Občni zbor Trgovskega društva „Merkur"
V sredo zvečer se je vršil v posvetoval fci Zbornice za TOI 30. redni letni občni zbor Trgovskega društva »Merkur za Sloveniji, naše najstarejše narodne trgovske organizacije, ki slopa že v trideseto lete svoega letovanja. Zbor ie otvoril dolgoletni društveni predsednik gosp. dr. Fran Windisrber. ki j» v daljšem jedrnatem govoru poda! zanimivo sliko o naših gosrodarskih razmera') v pret. Io!u. a naših prilikah za delo in zaslužek, o razvoju trgovske stanovske organizacije o novih prilikah v razmerju med gosix) larjcin in delavcem, o naši gospodarski konjunkturi in o lrgov.ski izobrazbi (odlomek iz tega poročil.) smo objavili v včerajšnji številki). Za svoja izvajanja je predsednik dr. Windischer žel živahno odobravanje.
O delovanju društva, o njegovi)) t -ž-pah in usní bili je podal vz.v-no poročilo društveni tajnik gosp. A. Agnolu. Poslovanje društvene posredovalnice zn «lužbe je Dokazalo /naino naraščanje delovne moči, dočim ?e na drugi strani le malo povpraševanja strani delodajalcev. Prirejanje poučnih tečajev, '/.lasti za jezike, ie bilo lani zelo uspešno. Tečaje je obiskovalo preko 100 članov. Društvena kniižnica ki obsega 1500 knjig, ее zaradi gmotnih razmer ni mogla zados'n » založiti s strokovnimi gospodarskimi publi-kaciiami. Na.jh li živo vez mod člani prod s t." vi ja «I ruši von i mesečnik v. Trgovski tovariš . ki ga vzorne urejuje d ruši veni podpredsednik gosp. Jos, 1 Kavčič Druga važ.ia pub!'kaci,];i > a je «pI:--no priFubljeni » Trgovski koledar . ki ga ie društvo I tis izdalo v nakladi 2000 izvodov. Marljivo se giblje tudi društveni огке-Тт nori izborili'» vodstvom geso. Vilka Lam peta in pevski zbor po! nočeislvom go<p. Kovač«, ki si je pridobil lani novega r^-vevodjo gosp- prof. Bajuka. Lep usro'i je Klos dosegel ludi tradicionalni Merkurjev nies-, za kar gre zasluga gosp Fabinniju in ostalim članom prireditvenega odseka.
Mel ostalimi prireditvami je posebno omenili osnovanLiudske univerze za 'r-gcv~k1 iu obrtn'5'.í' krog"", ki je dosl-^i priredila že <S druž-iliiph večerov s predavanji, ki so našla velik odziv o<j slrani publike. Por.čilo omenja dalie usta-ir.vitev drus'va Trtíovski Ioni ', ki bo L los po usnešn-м» j)ri/-'devn.nju njegovega rre l«ednika g. Ivana -Jelečina star. dogradilo mogočno pal.iii v Gregorčičevi ulici Društvo ima sedai 974 članrv. od tega 015 re Inili članov nastav-ljeneev.
Blagt'iuiSko por čilo. ki ga ro-lal go«p. Krek, izkazuje pr L lelo 104 260 Din do-1 io d к г v Cotl t-ga 00281 Din od članarine) ler 173.055 Din iz/iatkov, L rej 21.105 Din prebitka tako da se je s tem prebi'kom društvena čista ini3v'"a povečala na 58 540 Din. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Na predlog goso. Fabianчя je bil veno no z vzklikom iz vollen za predsednika dr Frnn Wiivlis.-lier, za podpredsednika pa g. Josip Kavčič in g. Lozar.
= Bilanca ^ržavl,e hipotekarne banke.
V »Službenih novinah« ie objavljena bilanca Državne hipotekarne banke, ki kaže tudi 71 preteklo leto lep razvoj kakor le raz-\ :dno iz naslednjega pregleda (v miiij. Din) AKTIVA 1929 192S 192.5 Blag. in žiro 575.8 iso.1 95.4 Posoiila	2600.5 2105.8 S85.4
PASIVA
Fondi, vloge	2037.9 1328.7 642.2
Posojila inoz.	1003.7 10S7.5 300.8
Kakor je iz gorniih podatkov razvidno, si je banka nova sredstva pridobila lani predvsem s Prirastkom fondov m vlog. dočim ie zadolžitev v inozemstvu v zvezi z amortizacijo posojil navzlic novemu Dreduimu v Švici (od 66 mili.i. .Din) nazadovala.
= Anketa glede povišanja železniških tarif za premog, drv? in gradbeni materi jal. Generalna direkcija drž. železnic je, kakor znano, pretvorila 209c sezonsko povišanje železniških tarif za premog drva in gradbeni maleriial v trajno povišanje. Zbornica za ТОТ v Ljubljani si je tekom zime mnogo prizadevala, da se to povišanje, ki je bilo prvotno le sezonsko, ukine Podaljšan te veljavnosti višjih tarif pa predstavlja reformo, ki spreminja ravnotežje \-s?ga našega tarifnega sistcima. Da se ocenijo posledice tega sedaj trajnega povišanja za naše gospodarstvo in da se prizadete stroke sporazumejo glede korakov, ki iili je treba podvzeti. je Zbornica za ТОТ sklicala anketo interčscn-Inv. ki se bo vršila v ponedeljek 7. f. m. ob 10. ilopnblne v zbornični posvetovalnici.
= Prodaja plinskega koksa. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema ponudbe glede predaje 80 Ion plinskega koksa.
—	Načrt trgovinskega zakonika. Iz Beograda poročajo, da je posebna komisija v ministrstvu za pravdo izdelala riačrl enotnega trgovinskega zakonika, ki bo v kratkem predložen vsem gospodarskim zbornicam in drugim gospodarskim korporacijam, da izrečejo svoje mnenje in pripombe, ki se bodo pri definitivní redakciji po možnosli upošteval*.
—	Pobiranje razlike p« novi zvišani га-rini na kav« in čaj. Dravska finančna direkcija je izdala razglas glede pobiranja razlike med staro in novo carino na kavo in čaj (glej včerajšnje »Jutro ) V tem razglasu se med drugim ]*>udarjn, da se bo ta .razlika pobirala le na blago, ki se nahaja v prostem
príiinetu pri osebah, ki se pečajo s prodajo Kave in čaja (trgovci, kavarnarji itd.). R17,-liku znaša pr; sirovi kavi 6.GO Din. pii mle'i ali pru/eni kavi 2.20 Din, pri kavi v lusci-ntih 4.40 Din in pri čaju 13.20 Din od 1 kg. Kakor znano se morajo količine, ki presegajo 5 kg kave in 1 kg čaja prijaviti do 8. t. ni. in se bo proti onim. ki bi prijavo opustili ali bi manj prijavili, kazensko postopalo.
= Greiuij trgovcev zu >rez Kranj ima svoj
11. rt dni občni zbor 9. t. m. ob 13. v Narodnem Joiuu v Kranju г običajnim dnevni m redom.
Trgovinska pogajanja - Turčijo. 1/. A.i-gore poročajo, da namerava turška vlada v kratkem pričeti s pogajanji za sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Pogajanja se bodo vršila najbrž v Beogradu. Naši trgovski stiki s Turčijo se navzlic brezpogo-l-beneniu slatiju razmeroma ugodno razvijajo in smo lani v Turčijo izvozili za 18.1 milijona Din napram 15.1 milijona Din v 1. 1928. Seveda bi bil naš izvoz v Turčijo neprimerno večji, če bi imeli pogodbo s to državo. Pretežni del sedanjega izvoza odpade na sir. cement in kuhinjsko posodo odprle pa bi se tudi možnosti za izvoz drugih industrijskih izdelkov.
3. aprila,
N.i ljubljanski borzi je bil danes devizni premet prav velik, zlasti v devizah Čutih. Praga, London in Trst. Tečaji deviz so oMali v glavnem nespremenjeni, le devizi Praga in London sla za malenkost popustili.
Pomladanska sezona se je sicer že pričela, vendar je neprimerno slabša nego lani. Lani je bilo povpraševanje za vsakovrstni le.-, posebno za mehek les. lelos pa je nekaj več zanimanja Ie za t rame, ker se pač trami v tolikih množinah kakor v Sloveniji drugje ne proizvajajo. V drugem lesu pa vlada dalje stagnacija. Cene so še vedno slabe.
Xa zagrebškem efektnem tržišča je Vojna škoda danes nekoliko popustila ter se je trgovala za aranžma po 414 in 413 in za kaso po 415. Tudi 7% Blairovo posojilo je nekoliko nazadovalo ter se je trgovalo po 80.25. 8G, Soj." in 85.875 Med bančnimi papirji se je krepila Narodna banka, oslali lečaji pa niso spremenjeni. Med industrijskimi vrednotami pa je prišlo do prometa v Slavoniji po 205 in v Oceaniji po 190 — 195.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam '2^.73. Berlin 13.515. Bruselj 7.S9SI. Budimpešta 9.SS77. Curih 1094.4 do 1097.4 (1095.9), Dunaj 796.53—799.53 (79S.03), London 274.97—275.77 (275.37). Newyork 56-395 do 56.595 (56.495), Pariz 221.58. Praga 16L?8 do 16S.0S (167.6S). Trst 295.72—297.72 (296 7f).
Zagreb. Amsterdam 22.6950, Dunaj 796.56 do 799.56, Berlin 13.50 — 13.53. Bruselj 787.30 _ 791.30 Budimpešta 987.27-990-27, Milan 295.60 — 297.60, London 274.07 do 275.17. Newyork kabel 56.505') — 53-7050, ček 56 3950 — 56.5959, Pariz 220.58-222.58, Praga 167.28 — 168.08 Varšava 635 — 639, Curih IO74.4 — 1097-4-
Curih- Zagreb 9.1275. Pariz 20.22, London 25.1275." Newyork 516.45. Bruselj 72.05. Milan 27.08, Madrid 64.90, Amsterdam 207.40, Berlin 123 30. Dunaj 7281. Sofija 3 7450 Presa 15 30, Varšava 57.90, Budimpešta 90.2250.
Du«aj. Beograd 12.5125—12.5295. London 34.45—34.55, Newyork 707.95—710.45. Curih 137.06—137.56. d narji 12.465—12.525 Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 9S bi.. 7% Blair 86 b!.. Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 denar. Kreditni zavod 160 denar, Praštediona 905 denar, Strojne 75 den., Vevče 132 deu- Ruše 230 — 250
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda
aranžma 413.5 _ 414.5, kasa 413 — 414 5,
za april 414 — 415, za december 419 — 421 investicijsko 86 — 86.75, 7% Blair S5.75 do 85.875: bančne vrednote: Praštediona 890— 900. Union 198—200, Jugo 82—84, Narodna 8780—8900, Ljubljanska kreditna banka 120 den., Srpska 160—165, Zemaljska 141—145,
Kreditna 101—105: ' industrijske vrednote: Nar. šumska 30 bl„ Gutmann 178—188, Sla-veks /0—75. Slavonija 205—206, Drava 270 do 320. Sečerana 385 bi.. Nar. mlinska 20 den.. Brod vagon 110 den., Vevče 125 den.. Oceanija 190—195. Trbovlje 466—475.
Beograd. Vojna škoda 418 za_kli., za maj 420.50—421. investicijsko 86—87, agrarna 54.25—55. Na rodin a 9100-9300.
Blagovna tržišča
Les.
— Ljubljanska horza (3. t. ni.) Tsndeaca za les nespremenjena. Zaključenih je bilo 9 vagonov, in sicer 7 vagonov tesanega blaga, i vagon hrastovih pod nic in 1 vagon hrastovih tramov. Nudi se 150 kub. ni i rov lepih hrastovih hlodov (od 30 cm srednjega premera navzgor) in 25 kub. ni borovih plohov (SO in 50 mm. 4 111).
Žito.
-1- Žilni trg (3. t. m.) Položaj na naštrn žitnem trgu je po zadnji okrepitvi cen prav miren. Ponudba v blagu je slaba, pa tudi povpraševanja ni. Baška pšenica .-tane sedaj 205 Din. težja do 210 Din. potiska brez primesi 79/80 kg težka pa 215 — 217 Din za 100 kg.
-b Ljubljanska borza (3. t. 111.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 2G0 do 262.5, 78 kg po 255—257-5. 77 kg po 250— 252.5; koruza: baška, času primerno suha |вд 147.5—150, za april po 152.5 do 155: oves: baški. navadna tarifa po 195 do 197.5; ječmen: baški, 63/64 kg po 167.5 do 170; moka: Og . fco Ljubljana, plac. po prejemu no 405— 410; rž: baška. 72 73 kg mlevska tarifa po 202 50—205.
-f Novo^adeka blagovna borza (3. f. m ) Tendenca nespremenjena. Promet: 68 vag. koruze, 5 v. pšenice. 8 v. moke, 2 v. ječmena in 1 vagon ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 197-5 — 202.5: 78 kg 202.5 _ 207.5; gornje-baška, 78 kg 202.5 — 207.5, banaška, Tisa. Slep 78 kg 205 — 207.5; sremska, 77 kg 180 — 185. Koruza: baška in sremska 97.5 do 102.5: ladja Dunav 100 — 105; baška in sremska za april 100 — 102.5; za maj 102.5 <lo 105. Oves: baški i?i sremski 125 — 130. Moka: baška »Ogg* 335 — 345; »Og- 330 do 340; s-2 - 295 — 305: r>5 - 240 — 250- »<k 175 — 180; >7 ". 130 — 135; »8* 90 — 95.
+ Budimpeštanska ferminska borza (3.
I.	m.) Tendenca prijazna za pšenico mima. Promet srednji. Pšenica: za maj 20.88 do 20.89 (obračunski tečaj 20.90). za oktober 20.20 — 20.21 (20.20): rž: za marc 11.84 do
II.85	(11-90); koruza: za maj 12.58 — 12.60 11.85 (11.90), za oktober 13.23 — 13.25 (13.''0); koruza: za mai 12.58 — 12.60 maj 11.SO — 11.90 (12).
То mzstauo
in vinski sejm
5.-7. aprila 1930
v Zagrebu
(Palača zagrebške borze)
Največja izbira dalmatinskih, hrvatskih in slavonskih vin in drugih vin, ter žganja. Sodeluje 250 najboljših vinogradnikov in vinogradnih zadrug	5525
Iz življenja in sveta
Nova poljska vlada
V prvj vrsti sede od leve na desno: Jozevvski (notranje zadeve), Prystor (delo), maršal Pilsud-ski (vojna), predsednik republike Mošcicki, Slawek (predsednik vlade), Matakiewicz (javna dela), Kühn (promet). Zadaj stoje od leve na desno: Boerner (pošta), Kwiatkowski (trgovina), Staniewicz (agrarna reforma), Car (pravda), Janta-Polczynski (poljedelstvo), Matuszewski (finance).
Zemeljska svetloba v vsemirju
Če se bližamo ponoči kakšnemu ves krnestu, opažamo na obzorju veliko svetlobo, ki jo izžareva moderna svet* lubna reklama in razsvetljava ulic. Nič manj ne žare v temi industrijski kraji z veliko razsvetljeno ploščino in z vb sokitni pečmi, ki obsevajo bližnjo okolico, da se zdi, kakor bi ne bilo te* me in noči. Človek si nehote misli, ka» ko daleč se neki vidijo tc luči v sve* tovnem prostoru in da*li ne seže njih sila morda celo do najbližnjih plane» tov. Vse to velja seveda le za one in« dustrijske dežele, kjer so podjetja ta* ko gosto sejana drugo pri drugem, da tvorijo neprekinjeno morje svetlobe. V to vrsto spadajo industrijska ozem» lja na zapadu Nemčije, v Belgiji, v Angliji in v severovzhodnem delu Ze* dinjenih držav.
Mislimo si te svetlobne izvore osre* dotočene na četverokotnik, čegar stra* nice merijo po 400 km in Čegar plo* ščina jc razdeljena v manjše četvero* kotnike s stranicami po četrt kilome* tra. Ako sedaj vzamemo za vsak manj« ši četverokotnik po eno obločnico s svetlobno močjo po 1000 sveč, dobimo za celo ploščino večjega četverokotni* ka približno za kakšni 2 milijardi sveč svetlobe. Ta obsej ani četverokotnik bi se bil videl koncem avgusta 1. 1924., ko jc bil Mars zadnjič zemlji najbliže, na tem planetu šele z izredno orjaškim
Okradeni ameriški učenjak
Profesor Bucky, znani ameriški rentgenolog, ki so mu v Berlinu ukrali njegov izum, plod dolgoletnega študija in poskusov. Gre za posebno fino konstruirano Roentgenovo cev in policija kljub vsem« prizadevanju ne more odkriti storilcev. Prof. Bucbyja je izguba zelo potrla.
Praško pismo o pevcih UJU
Praga, 1. aprila
Z največjo radovednostjo na Prago so se pevci UJU pripeljali v soboto malo pred 21. uro na Wilsonov kolodvor. Po oficiel-nem sprejemu so se dekleta odpeljala v sirotišnico, moderno opremljen penzionát, fantje pa v Tyršev dom, ki je zgodovinsko ena nazanimivejših stavb stare Prage. Po vojni so grad s številnimi objekti kupili Sokoli in ga opremili za visoko šolo sokolstva. V njem se vrše permanentni tečaji za sokolské vaditelje in prednjake. ki so med tečajem pod najstrožjo kontrolo in disciplino. Naš: pevci so imeli sobe nad njihovim- spalnicami zato je moral biti po večerji v prostorih mir kakor da ie vse prazno. V tem domu so veliki restavracijski prostori in prvovrstne hotelske šole, velika telovadnica in za vse prebivalce je v vseh ozirih najugodneje preskrbljeno. Čistost je taka. kakor jo zahtevajo najstrožji higijenski predpisi. Je vzorna stavba za moralno in telesno vzgojo češkoslovaškega sokolstva.
Tajnik praške ČJlige g. Lemarie je s tisočimi rokami vedno okoli naših ljudi. Kaj treba tu. tam. še vse zadnje priprave, agilen in skrben za vse Za ogled mesta sta bila na razpolago stalno dva velika mestna avtobusa z vodnikom. Z njimi smo si v nedeljo popoldne in v ponedeljek zjutraj ogledovali mesto. V Narodnem Divadlu so bile
daljnogledom kot zvezdica astronom* ske velikosti 16.6. Ako bi število sveč pomnožili na 20 milijard, bi uspeh ne bil dosti večji in bi svetloba imela šes le astronomsko velikost 14.1.
Pri tem je računati še na zemeljsko ozračje, ki bi ga morala prodreti luč z zemlje, tako da bi na Marsu lahko opazili četverokotnik komaj z naj* boljšim teleskopom kot neskončno majhno zvezdico. Zvezdoslovci raču* najo, da bi na Marsu utegnili morda le opaziti morje svetlobe na posamez* nih krajih naše zemlje, ako bi bila raz* svetljava jačja proti jutru, ko je ozrač* je že čistejše.
Predno pa se reši to vprašanje, je treba vedeti, dadi so na Marsu sploh živa bitja in ako so, da*li jih zanima medlo svetlikanje na naši zemlii v isti meri kakor nas zanimajo druge zvez* de.
Vprašanje določitve in pretvorbe spola
Zakaj se rodi več deklic kakor dečkov?
« Znanstveniki že dolgo iščejo temelj* nih zakonov, po katerih bi bilo moči v naprej določiti spol novorojenca. Iz* črpno so proučevali posamezne raz* vojne oblike nekaterih živali, da bi si pridobili natančne podatke, ki bi se dali splošno uporabiti. Učenjaki se ce* lo nadejajo, da bi mogli te nove živ* Ijenske zakone uporabiti tudi za člo« veka.
Kako je n. pr. to, da se ob mrzlem vremenu rodi pri nekaterih živalih več samic kakor samcev? In kako je dalje to, da je priroda ustvarila zakon, po katerem je rojstvo samcev v neki zve* zi s počasnejšo, rojstvo samic pa s pospešeno razvojno stopnjo?
Priličen napredek na polju proučava* nja spola bi moglo biti odkritje dr. Arturja Bante iz longislandskega la* boratorija v Newyorku, ki je odkril pomembna dejstva pri svojih poskusih s povodno bolho. Po sodbi dr. Bante je zelo verjetno, da je priroda razvila metodo, po kateri ostane rod povod* nih bolh v mrzlih jesenskih in zimskih mesecih ohranjen pri življenju in sc jame v začetku pomladi izredno na* glo množiti, ko napoči ostra borba za ohranitev plemena.
Nešteti poskusi, ki jih je učenjak večkrat ponovil, so dovegli do rezul* tata, ki se docela sklada z načelom, da je produkcija samcev, to je rojencev moškega spola, v zvezi s počasnejšim
za nedeljsko »Rusalko« našemu zboru na razpolago lože. Nekaj nas ie šlo v Vinohradsko gledališče poslušat »Beraško opero«.-
Nedeljska dopoldanska matineia v Vinohradském gledališču je sijajno uspela. Z navdušenjem je sprejela polna hiša našo pesem. Po koncertu pa oevirk za naše pevce: Nastopilo je 30 mladih pevcev pod vodstvom učitelja Josipa Bakole. Naša dekleta so jokala. Josip Bakola ie bil učitelj v nekem kraju avstrijske republike. Kot zavednega Ceha so ga izgnali. V Pragi je kupil brez denarja na Smichovu vilo ter zbral okoli sebe iz vse republike 50 pohabljenih siromašnih otrok ki jih uči raznih obrti, da si lahko kljub Pohabljenosti zagotovijo obstoj. Tako je nekega brezrokega dečka naučil z nogami piti. jesti in pisati na pisalni stroj. Iz teh in še par drugih otrok je sestavil pevski zbor. ki je s predna^anjem čeških, moravskih m slovaških narodnih pesmi znan že po vsem svetu. In te pesmi Рои o mali pohabl jeni pevci z občutkom, kar zmore le najčistejša otroška duša pod vodstvom tako ideatnega človeškega vodje. Treba ie le vedeti, kaj vse doseže vzgoja moža. ki je predvsem vzgojitelj in nič drugega. Treba .ie videti Bakulo, ki ne vodi svojega zbora ne z dirigentsko palico, ne z gesto, temveč s srcem. In vsi ti glasovi so peti tudi res iz srca. S tem zborom je bil Bakula na turneji po republiki, nato po Franciji in Ameriki, odkoder se je vrnil z dvamilijonskim kapitalom. S tem je Bakula poplačal dolgove ia vzdržuje svod zavod,
razvojnim proccsom, produkcija ro* jencev ženskega spola pa v zvezi z na* glim razvojnim procesom.
O tem vprašanju v zvezi z določit* vijo spola pri više razvitih živalih in človeku razpravlja članek »Problem določitve spola rešen«, ki ga priobču* je zadnja številka edine slovenske te* denske revije »Življenje in sveta. Rc* vija stane trimesečno samo 20 Din ter se naroča pri upravi: Ljubljana, Kna* fljcva ulica 5.
Imena francoskih občin
Francija ima v celoti kakih 40.000 občin, zanje pa ima le kakih 18.000 imen. Po vsakem svetniku sc imenuje po nekoliko občin. Nadalje je imen vila, ime Villeneuve (novo mesto) pa nosi 86 občin. Zato je treba dodajati k imenu vselej še okrožje, v katerem leži občina, da ne pride do sitnih zamenjav. Kljub temu morajo francoske pošte meč-Beaumont (lepa gora) skoro brez steno paziti, kajti v nekaterih okrožjih je po več občin istega imena. Skoro nepregledna je vrsta krajev, ki se zovejo Villefranche (svobodno mesto) ali Lon-gueville (dolgo mesto). V takih primerih se mora imenu dodajati ne samo naziv okrožja, marveč še kaka podrobnejša oznaka po rekah ali gorah. V okrožju Saone-et-Loire sta celo dva Pariza. Da bi jih ne zamenjavali z glavnim mestom, se imenuje eden Paris-Gagne-Saöne-et. Loire, drugi pa Paris-Г Hópital-Saone-et-Loire. Francozi so znani kot slabi poznavalci zemljepis ja drugih dežel, ali težko jim ie zameriti, k. imajo s svojim zemljeznanstvom toliko posla.
Mestorino umrl
Kakor poročajo francoski listi, Je nmrl v francoski Gvajani, kamor so ga deportirali, draguljar Mestorino, ki je umori! pariškega zlatarja 7nm-hemea in čigar afera je vzbujala lansko leto toliko senzacije.
flavifo oßCaeiC
$a IDeCi&o noš
si nabavite najcenejše pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
Rekord na dopisnici
Pred letom dni se je posrečilo nekemu Njujorčanu, da je na navadni dopisnici v 134 vrstah napisal 3205 besed. Ta rekord je prekosil sedaj neki možak iz Perpignana na Francoskem, ki .ie na enako dopisnico v 136 vrstah spravil 5151 besed. Dopisnica vsebuje opis Afrike in avtor je porabil dva meseca, da je dovršil to mojstrovino drobnega pisanja.
za katerega ima dnevno 1000 Kč izdatkov in ie popolnoma neodvisen od subvencij. Kaj pomeni njegov zbor v svetu, si lahko predstavljamo, če ie pravkar prispel z velikim moralnim in materialnim uspehom iz turneje po šovinistični Madžarski! V Ljubljani smo slišali že razne otroške zbore. Bakulov pa ie samo eden. Gospodje povabite. povabite vendar Bakulo м Liubl.iano!
Naši pevci in pe\kp_se že s češčino krepko bore po mestu. Če ne gre. pa kar v ljubljanskem žargonu s hrvatskim akcentom. V stiski pa tu d;' takole, a boli tiho: Bitte eine verstärkte Brust za smoking. Res zvečer bo koncert, treba bo ojačenih prsi.
Stasit Črnogorec nam na Hradčanih razkazuje priče davne češke zgodovine. Le redko se zmoti. To tukaj je slika iz 17. stoletja, od Lukasa Kramařa. Premalo časa je za temeljito ogledovanje, naša dekleta si zapisujejo le najvažnejše stvari. Reprezentančna srednjeveška dvorana ie dolga 42 m (tolmač ve vse mere in tudi na centime-tie). zgrajena je bila v 17. stoletju od Plečnika itd. Opoldne čakamo do ogledu ro-tovža pod znamenito uro. da se prikažejo prosluli pajaci v linici.
S precejšnjo skepso sni o pričakovali večernega koncerta v veliki Smetanovi dvorani Obecnega doma. Kliub najboljšim uspehom z dosedáni imi koncerti jn ugodnim kritikam včerajšnje matineje nam ie tokrat s pompozno reklamo konkuriralo več koncertov, med drugimi eden v čstem
Brzoparnik „Europa" dosegel sinji trak Oceana
Sinji trak Oceana, ki ga je julija lanskega Icia dosegel »Bremen«, parnik družbe »Norddeutscher Lloyd«, je sedaj, kakor smo že poročali, prekoračil njegov pobratim »Europa«. (»Sinji trak pomeni v mornariških krogih hitrostni rekord pri prebroditvi Oceana.)
Kljub viharnemu vremenu in težavni vožnji sc jc »Europi« posrečilo prekositi rekord »Bremena« za 36 minut ter prevoziti progo od Chcrbourga do New Yorka v 4 dnevih. 17 urah ter 41 minutah.
Za ta veliki uspeh pri svoji otvoritveni vožnji se ima »Europa« predvsem zahvaliti dejstvu, da so delovali glavni gonilni stroji popolnoma brezhibno, ker jim je mazanje z Gargoyle D. T. E. Oil Heavy. proizvodom Vacuum 0:1 Company, omogočilo enakomeren in varen tek.
Spet ie dokazal eden od proizvodov Vacuum Oil Company, da je popolnoma zanesljiv in posebno sposoben za najtežje naloge.
Kako jc važno pravilno mazanje, dokazuje dejstvo, da mažejo 65% vseli turbinskih ladij na svetu, med njimi »Europa« in »Bremen« družbe »Norddeutscher Lloyd«, »Mauretanijo« družbe »Cunard Line« in »Majestic« družbe »White Star Line« z Gargoyle D. T. E olji.
Na vodi. na kopnem in v zraku — kjerkoli delajo stroji, igrajo proizvodi Vacuum Oil Company važno vlogo ui omogočajo zanesljivo in varčno obratovanje. Njihova visoka kakovost temelji na 60 letnih izkušnjah v proizvajanju in uporabljanju mazil visoke kakovosti
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Petek, 4. aprila.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. ~ 13: Napoved časa, borza, reprodiucirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 1S.30: Esperanto. — 19: Gospodinjska ura — 19.30: Italijanščina. — 20: Prenos z Dunaja: Händlov oratorii sJefte«. — 32: Napoved časa in poročila.
Sobota, S. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Propagandno predavanje o Dalmaciji. — 15.30: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 19.30: I. Lavrenčič: Telovadita otroka do vstopa v šolo. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta — IS: Koncert tambu-raškega zbora. — 20: Prenos opere iz Zagresa.
—	21.30: Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. — 17.30: Glasba za mladino. — 20: Prenos opere »Saeguljčica« Iz 54-dališča. — PRAGA 16.30: Jazz. — 17.30: Pevski koncert. — 19.30: Reprod. glasba. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — Lahka glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22.20: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 20.30: Koncert pevskega zbora. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 10: Koncert orkestra.
—	20.25: Operetni večer. — BERLIN 16: Popoldanski koncert. — 1S.25: Pevski koncert. —
—	Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stoti gar t a. — 19.30: Violinski in klavirski koncert. — 20.15: Mešan program. — 22.30: Prenos iz Stu.ttgarta. — LANGENBERG 17.3o: Koncert orkestra mandolin. — 20: Zabaven večer. — 0.30: Komorna glasba. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Ves program iz Frankfurta. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert orkestra. — 20.20: Skladbe Leona Falla in O. Siraussa. — LONDON 19.45: Klasična glasba. — 22.05: Pevski koncert. — Orgie. —
НОб AVICE г Ž160M
Najboljše, najtrafnejse.. zato 13	najcenejše!
nadstropju, nasproti vhoda v Smetanovo dvorano, drugi pa ie bi! oni proslule Jeri-tze. Tiste Jeritze. ki ie od prevrata do 23. leta propagirala v Ameriki za Zito in habs-burgovce proti Čehoslovakom. ki so ji oblasti leta 1925. tik pred nastopom v nienem rojstnem mostu v Brnu prepovedale nastop. Dandanes pa zahteva ona za zadnje stoiišje nad 50 Din vstopnine!
Pa se je izkazalo, da so prijateljstvo, zvestoba in narodni ponos uspešnejša reklama kakor kričavi pomp. Praški koncert UJU je uspel nad vse pričakovanje. Uspeh naše pesmi in našega zbora v srcu bratske republike bo pevkam in pevcem ostal v ne-izbrinem spominu, na nadaljnji poti pa v spodbudo in ponos. Tako sem slišal zvečer na poslovilni večerji v Tyrševem domu.
Čoro.
To je pravi zavej priznanih
№vice iz Sokola I. Po ljubljanskih sokolskih društvih vlada zadnje mesece čilo življenje. Vsi telovadni oddelki zaznamujejo tako velik porast, da so se nekatere kategorije kar podvojile in se ie moral temu primerno zaradi pretesnih prostorov preuredi ves telovadili red. Sedaj, ko se pričenja toplejši letni čas. bodo oživela tudi letna telovadišča. da bo živahno tamkaj na Taboru, pod Tivolšjem in na Prub.h. Pri Sokolu I. je sei prednjački zbor pridno na delo ter razdelil vodstvo posameznih ое-delkov med svoje člane. Izredno veliko ie število moške in ženske dece ter moške:-: t naraščaja. Vsi fi oddelki vežbajo v dveh skupinah, ker jim je cclo taborska telovadnica pretesna. Pa tudi člani so podvoii'i svoje število, razveseljiv ie razmah ženskega nareščaia. edino članice nekako zaostajajo. Vrče se že priprave za javni nastop. ki se bo vršil že 1. junija. Izmei ostalih društvenih odsekov je pridno na izvajanju svojega programa tudi lutkovni oder, ki je priredil v letošnji sezoni toliko predstav kakor še nikoli do sedaj. Vsekakor moramo prisoditi temu odseku vso pohvalo, zlasti, ako pomislimo, da sc je pričelo tako rekoč praznih rok. Veliko zanimanje vlada med člani in naraščajem zt ping-pong. za kar ie odrejena posebna so-ba. (jodbeni odsek tudi redno deluje ter se pripravlja, da poide mogoče tudi nav.se-sokolski zlet v Beograd, kier bo na razpolago zletnemu odboru. Zato so seveda vežbe pihalne godbe dobro obiskane. Pa tudi orkester deluje redno in so sc pričele vežbe kompletnega orkestra na lok. Prepričani smo, da bo letošnji javni nastop dnvíva zelo lep in tudi udeležba na všesokolském zletu utegne biti zelo častna za to največje ljubljansko društvo, ki z njim tekmujejo ravno tako ostala društva v Narodnem domu. na realki in v Šiški, da ba nastop ljubljanskega Sokolstva čim lepši in pestrejši. Zato naprej!
Ping-pong V Sokolu. Že dalj časa se čuie, da imajo nekatera ljubljanska sokolská društva tudi naprave za ping-pong ali namizno teniško igro. Ne goji se ie seveda po oddelkih, pač pa v posebnih urah izven telovadnega sporeda in to v posebnih prostřih. Želeti bi bilo. da se še več sličn\ga vpelje v sokolská društva, ker se s tem samo širi zanimanje za telesno in športno vzgojo in krog onih. ki se zanimajo za sokolsko delo.
Sestanki društvenih PrOsvctariev v ша--riborski sokoiski župi se vrše ločc:-o п okrožja, in sicer 6. aprila v Prevaljah za mežiško in dravsko okrožje. 13. IV. v Mariboru _ za obe mariborski okrožij. 27. IV. Pa v Čakovcu za ptujsko in varaždinsko okrožje. Ne sestanku se bodo določile smernice za vse prosvetno delo v župi. zato ie udeležba za vse prosvetarie strogo obvezna. Podrobnejše ,0 programu, času in kraju sestanka dobe društva pismeno. Župui pro-svetar.
ZIDAM MOST. Dne 27. marca popoldne je stopil naš g. župnik v farno cerkev v Šir.iu in opazil sredi cerkve dostojno oblečenega moža. ki je takoj nato cerkev zapustil. Župnik v domnevi, da ie to kak tujec. ki si je ogledal cerkev, ni sumil nič slabega. Opazil pa ie pozneje, da je tujec izprazni) pušice. Ni pa menda bilo mnogo plena, ker se pušice izpraznujejo vsak teden. — Iz Rimskih Toplic se je vozil na kolesu neki Jože I. proti Šmarjeti. Klical ;e »aui« ter preklinjal in psoval pasante, držeč v roki odprt nož. Pa je končno - spodrsnilo njemu ter ie padel tako nesrečno na glavo, da ie ves v krvi nezavesten obležal. Mora' bo najbrž v bolnico.
VERŽE.I. Mladi, a agiini Sokol v Vež; к goii poleg telovadbe zelo pridno tudi prosvetno delo na domačem odru in v tem hvalevredno tekmuje z Bralnim društvom. Tako nam ie v nedeljo 30. marca nudii Ganglovo že malo staro, a še vedno zanimivo dramo »Sin«. Igra je pokazala lep napredek vseh igralcev. Naslovno vlogo ie igral g. Topolovec. Heleno pa naša novy moč gdč. Kunst, oba "prav dobro. Tudi ostale^ vloge so ugajale, le orožnik ie malo preveč »drdral«. Izgovarjava, geste in maske so bile pravilne, scenerija in rež i a brezhibna, tempo umerjen, odmori kratki. Želel pa bi več poslušalcev: drugič bo treba boH'e reklame. Tamburaši Bralnega društva so pod vodstvom g. Kožarja lepo izpolnili odmore. Kmalu zopet na svidenje, morda s kako veseleišo igro. ki bo gotovo privabila več ljudi. Zdravo' — ar
.MARENBERG. Kolo iugoslovenskih sester v Marenbergu priredi "iavno tombolo v prid popravil potrebne farne cerkve. Kdor pozna krajevne razmere, bo pri tem delu gotovo rad pomagal bodisi z darovanji dobitkov. bodisi z nakupom srečk. Društva iz bližnje okolice Da prosimo, da za dotični dan opuste svoje prireditve. — Kolo.
GOR. LOGATEC. Podružnica JM Žiri gostuje v nedeljo 6. aprila t. 1. v Gor. Logatcu v Sokolském domu kraljevine lugo-siavíie z Vošnjakovo dramo «Lepa Vida«. Ker bo to prvi iavni nastop žirovskih igralcev v Logatcu, se pričakuje mnogoštevilna udeležba.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šiiro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
&Cdor hcce
da se mu posije po posti naslov aR папо drugo informacijo tíčoco se matih oglasov naj pritoii o xttantßah ^ /jfj| • sicer ne bo prejet odgovora t л^яЖт
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 7 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čtijejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Soier.ia
treznega. í kavcijo spreijme ta-koj Mariborski dvor.
13903
Hišnika
t osebi zidarja m barvarja iščem. Ponačtbe на naslov: Kuzma Ořtvič, Split, Pre-ti-ла« 140.	13S92
Prodajalko
«meeijivo in eamoetojno ter lične zunanjosti, iščem /..' trgovino sezonskih potrebščin. za čas sezone. — l-.nn-Ibt na oglas. oddelek »Julia« pod »Letovišče«.
13874
2 mizar, pomočnika in vajenca
«•;.••• jme Stefan Marcijan. D b pri Domžalah. 1386У
Trs. sotrudnico in vajenca
sprejmem taikoj v večjo trgovino из deželi. Kellektira ?r- ,-ато па dobro manuíak-Mir!'i:njo. zmožno tudi v -•> .'J-kPTO blagu. —• Pori': IЬн na oc'i*m oddelek c-.] ntra« pod šifro »Marljiva n. f«.	13821
Likarieo
i»' .nj izve/.ba no	v likanju
perila sprejmem	Ponudbe tih r»>št-ni predal št. 2-3 —
K raň:.	13814
Kroi. pomočnika
7Л ifijsa ili Ia «prejme takoj Anton Skcbemc, Trbovlie II 13801
Čevljar, pomočnika
mlajšega, dobro izurjenega v -Ivanih in zbitih delih s ii г ej m e takoj v staino «•'»/.ho Martin Hudales, čevljar, Velenje.	139-27
Zakonski par
i I jo razume na vrtna r-sr o in da je ena oseba •vedno doma. dobi v koči Zg. Rožnik majhno stano-V a nje in vrtne pridelke b- /.platno. Vrtnarji imajo 'ni.>-t — Pojasnila daie t." a mernik. Dunajska c. Si>.
13961
2 ključavničarja
«»prejme takoj M. Fajfar kolar v Ljubljani, Trnovska uiica 2ö.	13961
Dva brivska
pomočnika
ne izpod 20 let stara,
dobro plačo v stalno službo »prejme Stefan Podunajec, brivec v Zagorju ob Savi.
13970
Modistko
sprejme takoj Starnberger. Dunajska cesta 9. 1398:
Pisarniško moč
neodvisno gospodično z de žele — zmožno nemščine, sprejmem. Ponudbe na ogl. o Idclek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 220г. ' 13985
Kroj. mojstra
iščem za stalno delo na dom. 20—30 oblek tedensko. Naslov pove oglas, oddelek »-Jutra«.' ~	13988
Dobre pomočnice in vajenke
sprejmem za damsko konfekcijo. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«	14004
Knjigo vodko
■ polnoma samostojne, pr-vnstfto moč, veščo tudi ivem-ke. nemške in srbo-ats.ke korespondence ter rojepisja, z dobrimi apri-.'II. išče za takojšen na. p večja, tovarna pletenin, •я r.rvi.irr.-tna oskrba v hi-Naelov nove oglasni od->k »Jutra«.	13917
Brivskega
pomočnika
mladega, hitrega in dobrega delavca s .p r e j m e g Í. majem Vvbarov VcfcoMav, S .'venigra dee."	1:5811
Služkinjo
J-'ЛГО d e r,(> le:, pošteno in .r-r dno. za v. istvo gospo-/'•■Vv.a. '-(•■ špendal Ferdinand. va - '/.virče p. Križe.
1.ЧШ
Kovaškega
pomočnika
nb«'.iv«nt.i drž. podkorske fn> sprejmem takoj. Poti i Ibe na oglasni oddelek >.Tntra« pod »Pošten 49«.
18949
Mesarski pomočnik
. 'viro :/.a-jen. priden in po-- : il-il.; - nžbo takoj. — >':,-'-i-- t- .glasnem oddelku »Jutra«.	13918
Modistka
ei Na>iOv 'lelek г Ju' r
jmočmico (začet-
nove ogiasm ii. 13935
Učenko
e z> m , с asa ,-:vala. ■«.jme šivilja Na-^lrrv v lasnem Wfbieik« »Jutra«.
13966 J »Jutra«.
Potnika
vpeljanega in agilnega, ra obisikovanje privat strank, sprejmem nnoti dobri proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko . Previden«.	13932
Potnika
iščem za prodajo koledarjev. Isti mora biti trgovsko naobražen. z leipim nasto-nm Ponudbe na oglasni bildetet »Jutra« pod šifro »Dober zaslužeik«. 13994
Cevliar. pomočnika
sprejme taikoj Karo! K errat, Stu d ее ее-Ig pri Liub-ijani.	14009
Zastopnika za Bled
za izvrsten eezijs-ki predmet iščem. Zaslužek čez 20.000 Din. Potreben kapital za blago SOOO Din. Ponudbe na naslov: »Krono««. Ljubljana. poštni oredal 28.
13779
Zastopnike
iščemo za p odajo koles. — »Centra«. Ljubljana. Miklošičeva eesta 7/III — Poštni predal 248.	11107
Kam gre potovanje
Kamor tudi gre, vzemite naše lukrativně predmete e seboj. Prodaja kulitivi.ranega domačega in gofpodinj--kega predmeta bo izpeljana potom agilnega in tem.pe-ramentoega potnika. Nika-ka trenotna pozicija. Dnevna mogočnost zaslužka 300 de 400 Din. Katalogi brezplačne. Informacije pri raz-ipošiljalnicj Sapira, MikloSi-čeiva 14. Priložite 50 para za poštnino.	13945
I. oblas'v. Koncesijmiirara
šoferska šola
Camernilc. Ljubljana
Dunajska cesta štev. 36
'Jugcavto). lel. 2236 Pouk in oraktične vožnje. "251
Kniige:
Glaser: Zgod. slovenskega slovstva (6 zv.) in Gruden-Mali: Zgod. slovenskega na-roda ( "S zr.) prodam. Xa-s'ov :4>ve oglasni oddelek 13986
G. Th. Piotman:
Potovanja in čudovite prkode Tomiia Ponkinsa
%. a ^	a»
»«1Щ1
J/
31.
Rešili so pa takoj: le sliko poglejte! Naio <o postavili siromaka, ki se je ves tresel, na 1>г!\;. Profesor se jc med tem izkobacal iz O-u ko V voza. Stok a je- in podpíraje driig (Irusjfira ija^i prijatelji vsi trije »dšepali v bližnjo sro»tilno in se pokrep^ali s koaar-e+ni mleka.
Orožniška kuharica
spretna in varčna, išče mesto na orožniški ali finan-ca-rski stanici. Naslov ;.ю\-е oglasni oildeiek »Jutra«.
13880
Skladiščnik
z večletno prakso v večjih trgovinah, izvežban v pa-'kovanju in računstvu, s popolnim zoaujem slov. in nomšlcega jezika, ter najboljšimi referencami, išče stalno službo v Ljubljani. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra; pod šifro »Vsestranski in vesten«.
11674
Brivski pomočnik
dobe- delavec, bubi štucer in onduler. zmožen za poslovodjo. išče službo. — Peter Golob, poštno ležeče Kranj.	13947
Mesto učenca
v trgovini manufakturnega ali mešanega blaga iščem za petnajstletnega dečka — s primerno šolsko izobrazbo Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra šola«.	13894
Otroški voziček
dobro ohranjen, pouikijan, po nizki reni naprodaj v Rožni dolini, cevta III št. lj 13845
Štedilnik
dobro ohranjen in 4 želez ne droge za snaže nje stranišča prodam. Naslov novo oglasni oildeiek »Jutra«.
13992
Trgovsko pohištvo
omaro, vinske s o le 60—100 l>itr„ lesene okvirje okna in vrata, šaluzije in razno drugo takoj prodam. Oddam pa lepo. svetlo in
veliko klet
Pojasnila v Gledališki u'iW št. 41	19995
»Ford«
petsedežna limuzina nove ti.pe, skoraj nova poceni naprodaj. Naslov v upravi American Motors. Ljubljana 13846
Kot drevesničar
sadjerejec ali gozda- išče službo praktičen mož v zreli moški dobi. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ekonom 50«.
13915
Motorno kolo
lobro ohranjeno, s prikolico f kupim. Fonudbe na podružnico »Jutra« r Celju pod šifro »Dober motor«. 13788
Zobotehnik
z večletno prakso, ki bi se rad priučil operativ, dela. išče službo, proti plači po dogovoru. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe pod šifro »Zobotehnik« na oglas, oddelek »Jutra«.	13941
Sobarica in
kuharica
z večletnimi spričevali — iščeta s 1. ali 15. maiem službe, v Mariboru — najraje skupaj. Naslov v oel. oddelku ».Jutra«. 13926
Gospodična
šestletno prakso v lesni trgovini, išče primerno službo. Govori slov., nemško in italijansko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šestletna«. 13975
Podjetjem
uradom, zavodom in tistim, ki bi rabili inteligentnega poduradnika ali slugo, se priporoča vesten, trgovsko naobražen mladenič, ki je vršil 5 let službo pri finančni straži. Govori in piše slov., nemško in srbo-hrvatsko. Preteklost neoporečna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben 1000«. 13984
Gospodična
ki je dovršila 4 real, gimnazije in trg. tečaj, z znanjem slov., hrv. in nemščine, išče mesto kontoristi-nje (začetnice). Ponudbe na ogla^. oddelek »Jutra«-' pod šifro »Vestna«.	13999
Konfekcijska šivilja
z večletno prakso,	za fino perilo, išče mesto	za tako;. Naslov pove	oglasni oddelek »Jutra«.	14007
»Praga« avto
pokrit, Sests edežen. novo-preurejen, г novo pnevm.v tiko prodam direktno ali po posredovalcu. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«.
11668
Osebni avtomobil
štirisedežen. znamke Renault, 6 CV, dobro ohranjen, zelo pripraven zla-t-i za t-govöke posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa гя leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku • Jutra«.	11065
Motorno kolo
s prikolico, znamke tíarley-Davirlson, nad vse dobro ohranjeno po nizki ceni prodam. Pojasnila daje Rudolf Perdan. avto delavnica. Celje	14019
A. J. S. motor, kolo
350 cem OHV. skoraj novo. vsled nabave močnejšega po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
14008
Več postelj
enostavnih, železnih, rabljenih kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kavaleti«.	13848
Star baker
plačuje po najvišjih cenah Frane Stupiea. železnina — Ljubljana. Gosposvetsta e. št. 1.	11190
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe г navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Voziček«.
13983
Železen štedilnik
kupim. Naslov piyve oglas, oddelek »Jutra«. 14006
Trgovino
z mešanim blagom, v inrlu-rt rijbkem .raju. obstoječo iz 3 trg. lokalov, 2 sob in kuhinje, pritiklinami oddam v zakup za dobo od 5—10 let s 1 majem 1930. Potreben kapital 50.000 Din Istota.m naprodaj ca 35 q
zdravega sena
Ponudbe na Ogla> oddelek »Jutra« pod --Trgovina--.
14903
Hišo v Ljubljani
v coni do 120.0"0 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Juira« pod šifro »Št 12«	14023
2 damska plašča
in svileno obleko za veliko postavo poceni pro lam. Ogledati med' 11 in 14. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	139:56
Nova obleka
krep-svi'cn," pore ni naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 3''J. vrata 4.
13989
Stanovanje
3 solnčnih parketiranih s-jb, z zaprto verando in souporabo kopalnice, e posebnim vhodom, kosom vrta in drugimi pritiklinami oddam s 1. majem ali že s 15. aprilom. — Vila Alojzij Fianz, Goriška cesta št. 11 — pri novi cerkvi.	13665
Prazno sobo
veliko in svetlo oddam v bližini Zvezde v Ljubljani za pisarno ali samski osebi
Vprašati v Realitctni pisarni društva hišnih posestnikov, Salendrova ulica št. 6 13867
Opremljeno sobo
s posebnim vh'»dora in elektriko oddam 2 osebama s 15. aprilom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13807
Kabinet v vili
v centru mesta ta^oj, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	13782
Velik lokal
za skladišče
oddaljen 3 minute od glavne pošte, oddam takoj v najom. — Pojasnila daje Lesna, telefon 2417. 13860
Trgovski lokal
(trgovina, žganjeteč. trafika in kavarniška koncesija) v centru kraia ob glavni ceeti se radi dru>ž".:i-s k i h razme- odda takoi v najem. Ponudbe p:d »Več koncesij« na oglas, oddelek »Jutra«.	"	13934
Pekarna
lobro idoča. г enonadsfrop-no hišo. v velikem trgu in industrijskem kraju Slovenije naprodaj. Naslov pove oglasui oddeick »Jutra-.
13922
Lokal na Bledu
opremljen, radi bolezni takoj oddam. Naslov v og1. oddelku »Jutra«. 13959
Zakaj
uporabljajo kolesarji, avto-mobiiisti angleški »Kemi-gunu? Strokovno je dokazano, da podaljša uporabo gumijastih cevi ter r-rihrani 100 % denarja. — Dubi se povsod. Zastopniki dobijo fiksno plačo Zastopstvo za Jugoslavijo: Franc Marinič, Maribor, Aleksandrova cesta.	13902
Damski slamniki
najceneje v modni lopi št 10. Vodnikov trg. — Popravila najhitreje. 116-19
Sladoledarii, kavarne in bari!
Najfinejše in najcenejše sladoledno pecivo v Jugoslaviji razpošilja Alojzij Bratcš. tvornica sladolednega peciva na Sušáku. — Cenik in norce pošlje brezplačno
11579
V skladišču Balkan
naprodaj v<-č malih štedilnikov (Tis'-hhe-d) in krilna eesalia (Fltigelpuirjpe).
11191
Puhasto perje
kg po 38 Din raz-ošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem č.istf. belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg pa 300 Din L. В ozovié Zagreb. Ilica štev. 82 — Kemična čistilnica perja.
22 beton, stebrov
za ograjo, popolnoma novih ugodn.o prodam. Foizve se: Trnovski pristan št. 32.
1167S
Ribe
Uprava graščine Negova p. Ivanjci nazinan-ja, da se bo na veliko sredo, 15 aiprila ribarilo. — Rib bc okroglo 1500 kg. P.esni reflektanti. ki ponudijo •n.ajiviš.jo «no se íwdo vpoštevali. P.igoji so rariviidini juri upnwi.
J0&J6
Katero plemenito srce
bi рот ogl o obrtnicj z nekaj denarja? Pod značko »Garancija« na otrlasni oddelek »Jutra«. " 13914
Nova hiša
na Glincah, z mesečnim donosom 2000 Din. tiriprav-na za trgovino ali obrt naprodaj zä 170.000 Din. Pojasnila v Realitctni pisarni društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova ul. 6 1:1866
Hišo
s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, š-upo. hievum in vodnjakom ter vrtom s sadnim drevjem in njivo, v okolici Novega mesta, ob glavni cesti, praktično za kakšno obrt, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "	13826
Posestvo
24 mernikov posetve, gozd. hiša. gospodarsko poslopje in sadn-i vrt, blizu Brezij naprodaj. V hiši električna razsvetljava. Pojasnila daje Franc Zupan — 30, pošta Radovljica	1:3930
Majhno Posestvo
ob glaivni cesti v predmestju Ljubljane oddam v najem. Naslov oove oglasni oddelek. »Jutra«. 13964
Hišo Pri Mariboru
s 5 stanovanji in nekaj zemlje predam м 65.000 Din. Priimcmo za vpoko-jenca ali krojača. Na-lov v oglasnem o-dd-eliku Jutra.
Gostilno
(restavracijo) dobro idočo oddam takoj v najem ali na račun kavcije zmožni osebi, dobro izurjeni v stroki. Za prevzem potrebno nekaj gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra,- pol šifro Gostilna«.	10750
Pekarijo
dobro idočo, v prometnem krajn vza.mem v najem takoj aH pozneje. Na.-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
11119
Gostilno
vzamem v najem eventuel-no tudi na račua. Posedujem osebno pravico in eem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua oglas, oddelek »Jut-та« pod značko »Dobra gostilna 50«.	240
Gostilno
dobro idočo, najraje z mesarijo vzamem v najem — event. tudi kupim. Imam osebno pravico in sem kav. eije zmožen. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13921
Dobre vinske sode
od ca. 3 hI vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sode.	14024
Sobo
z vso oskrbo, nasproti kavarne Bvropa oljarn. Naslov povo oglasu; oddelek »Jutra«.	13770
Čedno sobico
z dvema posteljama oddam gospodoma ali dijakoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13859
Majhno sobo
takoj oddam gospodu. Naslov nove og'a~iv oddelek
»Jutra«.
RIS1.®
Veliko zračno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj o d d a m na Rimski cesti št. 10/11. desno.	13956
Lepo sobo
v c.entni mesta takoj oddam boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	13953
Opremljeno sobico
majhno, z električno razsvetljavo. na Mikk>«iřevi cesti takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra'. 13937
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom, elektriko in zajtrkom oddam za 250 l>ln v Žibertovi ul. štev. 30 (blizu gorenjskega koloilvora).	" 13938
Majhno sobo
ali kabinet išče čez teden odsoten gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« rod šifro »G. R.« 13940
Opremljeno sobo
krasno, s eposebaim vhodom takoj oddam boljši osebi v bližini kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	13939
Gospoda
sprejmem na >tanovanje s 15. aprilom v Jenkovi ulici št. 18.	1-3958
Prazno sobo
in sobico
vsaka s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13962
Izbrano sadje
mošar.c"; er in hobovec, nad 1000 kg proda Sadjarska podružnica v Ptuju. 13813
Stanovanje
eno- ali dvosobno išče boljša družina biez otrok. Pismene ponudbi1 na oglasni oddelek »Jutra« pod šif^o »Snaga«.	13777
Stanovanje
2—3 sob in pritiklin iščem s 1. majem — Ponudbe ла oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik«.
11695
Stanovanje
dvo- ali trisobno s pritiklinami iščp zn stalno solidna stranka dveh oseb. za maj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Sif'0 »Stalno in mirno«.	11091
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritlki™ oddam s ]. maje-m v Rožni dolini. ee*ta V/t9.
13916
500 Din nagrade
dobi, kdor mi pres I ' bi dvo-ali trisobno stanovanje s 1. malem. Ponudbe na ogl. oddelek »JutTa« ood >;fro
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom takoj oddam v novi vili Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1397S
Lepo prazno sobo
s separatnim vhoiom oddam za pisarno r srodi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13973
Dva tnlada
sostanovalca
po nizki ceni sprejme Jos. Plesko, Kolezija. De vinski ul. št. 9 (ob Zeleni rwiti).
13970
Opremljeno sobo
v pritličju oddam mlajšemu gopjiodu v Rožni ulici št. 19	14005
Kampa/utm
Pozor, izletniki!
Izletnikom na Bled nudi uprava hotela »Grad« od 1. aprila do 1 junija t. 1. enodnevni pension s prenočišč m po 40 l>i-n za osebo. Kuhinja izborna. porcije velike. Pij večjih družbah se prosi pravočasnega obvestila. — Se toplo" priporoča uprava, hotela »Grad«. Bled.
9928
Morje K.
Oglasite se nemudoma! Pozi raviiam.	13924
Znanja želim
7. gospodično. Msro 16—18 let. D jpise s sliko na ogla«. _ oddele; »Jutra« i>od šifro >Vacci hrv»ieMNj(H<. 13&13 »Cvetoči »i*j«.	13991
Knjigovodjo ali
kiijigovodkiiijo
veščo slovenske in nemške korespondence in vseh ostalih pisarniških del sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Maia nastop«.	5539
Na obroke
kupitfi iahko vsakovrstno blage » posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev. Cigaletova ul. 1
— Posredu.f hitro íl diskretna.	9594
Nov kratek klavir
erodam na obroke. Ni-.од v oglasnem oddelku Jutra 140Ш
Rdeči klobuček!
Pod tem nasiovom dvignil pi-mo. Dvignite takoj pismo pod naslovom, ki ste ga navedla za vsebino! —
Sestanek ob ...........
14025
Zvest tovariš
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 14002
Krožna žaga
na električni pogon, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13S61
eeve 5fl raMieu» «eb vret ter
Intoza embalažo
tma vedno » zalogi
Mirko Mlakar
LJubljana, Slomškova ulica 11.
Izjava
Z ozirom na razne govorice. da sem tvojo so-lavi-čarsko obrt prodal, iz.jav-Ijam tem potoni, da to ne odgovarja resnici. — Na &protno ,-em sodavičarsko obrt spopolcil in poveča tako. tia bom v bodoče svoje cenjene odjemalce lahko poMrcgei še v večji meri in še z boljšo kvaliteto sifona in brezalkoholnih pijač Priporočujoč se za nadaljoo naklonjenost biiježim s spoštovanjem Gaipar Bolte, Igriška 11.
14012
Proti alkoli o ln

i
Biagaj-ničarko
sprejmem takoj.
Mesto stalno, fiksna plača 1500—2000 Din. Potrebno ie znanje nemščine ter se zahteva jamstvo 10.ООО Din. Osebno se predstaviti lastniku firme v Mariboru, svraiište »Pri gro-zdiu« soba štev. 7.
5575

Moške sponihniiiс
obleke
po meri izvršuje solidno in po
ne pretiranih cenah 5567
Novak »Josip. Bre£ Ä
Lepotično grmičje, smreke, borovce, ciprese, nizke in visoke vrtnice, različne trajnice, pelargonije itd.
priporoča tvrdka
ANT. BAJEC, Ljubljana
vrtnarija: Tržaška cesta štev. 34. Tel. 3242 cvetličarna: Pod Trančo štev. 2. Tel. 3222.
5140
A V I Л A b
A V f
X A
preparat berlinskega lekarnarja Franka je cďiA sredstvo za zdravje in povsem neškodljivo. Z njegovo pomočjo zamorete od vad Mi 1 >u d-i pijančevanja. ne da bi on; o tem kaj vedel:. Polno zaliva! relecenih. Cena 220.— Din.	502S
Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo N. POPOVIC, Beograd. Kolarče' a 7.
Tvrdka
A. f iune
LijnMjana. Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. :: Cene kar mogoče nizke!
Spominjajte se slepih!
Naš dragi brat, stric in svak
jtfsgr. Janez £v. Klobovs
papežev tajni komorník, vojaški superior I. razr. v poko ju, častni kanonik solnograškega raetropolitskega kapitla, duhovnik goriške nadškofi je
je v četrtek, dne 3. t. m. ob 2. po kratki, mučni bolezni boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 5. aprila 1930 ob y2 14. od hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 13, do mestne meje, od koder se prepelje truplo v škofjo Loko, kjer se bo vršil pogreb isti dan ob 16. uri iz rojstne hiše pokojnikove na tamošnje mestno pokopališče.
Maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi v škof ji boki.
Ljubljana-škofja Loka, dne 3. aprila 1930.
KATINKA SUŠNIK roj. KLOBOVS, sestra. — Prof. SUŠNIK, nečak. — LOVRO SUŠNIK. svak.
PAVEL
Zahvala
Našo dobro pokojno mamo, staro mamico, taščo, teto in svakinjo
Heleno
je na njeni smrtni postelji v njenem težkem trpljenju tolažilo premnogo dobrih src.
Ob njeni smrti in pri pogrebu Vas je bilo izredno veliko, ki ste prišli počastit njen spomin.
Za tolažilne besede mami in za izraze počaščenja njenega spomina izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Zavest, da nam je umrla ljubljena in spoštovana od onih, ki so jo poznali in ne poznali, nam je ob težki uri v največjo tolažbo.
Leše — Ljubljana, dne 3. aprila 1930.
Dr. Joža Bohinjec in ostali sorodniki
Emerson fíoagfi:
MOŽJE
Roman
XXVIII. POGLAVJE Dokler naju smrt ne loči.
Ker sem bi! še vedno slab, izčrpan, nezmožen premišljevati o čem drugem kakor o strahu in grozi, mi je stregla s takšno samoumevnostjo kakor da je ona mlad deček, iaz pa starejši mož. Močnejša od mene. ie vzela nase skrb za drobne posle vsakdanjega življenja. Pod pritiskom neizogibnosti ie zavladala v najinem življenju neka skupnost, ki bi bila v civiliziranem svetu nemogoča. Da bi nama bilo ponoči bolj toplo, sva spala tesno drug zraven drugega: trudna sva bila tolikanj, da niti nisva mogla premišljevati o tem. Vem, da sem neko noč začutil na obrazu njeno laket in na glavi njeno roko, čeprav je spala in blodila v sanjah kdo ve koliko mili daleč od mene. Za nič na svetu je ne bi bil prebudil!
A zdaj premislite, kako čudna stvar je napredek v tako zvani civilizaciji- in premislite, kaj pomeni iinetek glede na to, kar imenujemo Zc-'one. Ellen in jaz sva bila zdaj spet bogata. Imela sva dvojno obleko namestil ene. Spet sva postala dve posamezni oseb!, moški in ženska, ter postavila medse pregrado, namestu da bi bila še nada'ie dve trpeči, gineči živi bitji, ki ju je vodilo edino načelo sebeohrane. Zdaj sva imela dve zavetji in dve postelji; to sva si lahko privoščila, ne da bi s tem ogražala svoje življenje. Imela sva skupno mizo. a to je bilo vse.
Moči so .se mi naglo vračale. Moj pogled se ie nehote ustavljal na njej: tako sem opazil, da se je izpremenila. Moj mali deček nI bil več majhen deček, ampak čudno bitje, razlikujoče se od vsega, kar sem bil kdaj videl ali spoznal. Niti ni bila podobna mestni ženski niti divjakinji s prerij; a bila je lepša od obeh, nedogledno skrivnostna, sladka ln žalostna. Da, žalostna. Pogosto sem videl v njenih oče!
solze.
Tisto prvo noč, ko sva spala vsak zase, so prišli volkovi zelo blizu najinih zalog mesa in zagnali svoj tuleči zbor. Ellen, ki ni mogla prenesti te grozote, se je s svojo polovico bivolje kože vrnila k meni in legla pokraj mene. To je bilo neizogibno. Ko se je pozneje zbudila sredi noči pod svojo polovico kože, je videla, da sedim blizu vhoda in čujem. A ni mi dovolila, da bi jo bil odel s svojo polovico kože. Iz najine skupnosti je bila napravila dva po-edinca in jaz sem moral to razumeti. Razumeti sem moral tudi to, da se zdaj pričenjajo šege človeške družbe, njeni zakoni in navade. Moje tovarišiee v igrah ni bilo več...
Rekel sem, da so se mi vračale moči. V nočeh sem posedal pred njenim siromašnim zavetjem, premišljeval in strmel v zvezde. Zvezde so mi govorile, da sta življenje in kopruenje isto, da mora svet nadaljevati svojo pot in da sloni vsa bodočnost sveta na naju dveh. A časih sem v duhu vzkliknil: »O, ve brezsrčne zvezde, vi moji zli duhovi! Kaj je za to, kdo trpi, ve ali jaz? Pokončajte svet in dajte, da propade, preden prelije ta moja prečudna tovarišica, ki sem jo našel v stiski, bedi in trpljenju in katero sem izgubil zdaj, ko imava spet udobnosti in zdravje, prelije le eno solzico gorja!«
A časih sem moral tudi iaz leči. ker me je premišljevanje utrudilo. Neko noč sem čutil, kako se je med spanjem njen komolec ovil okoli mojega vratu. Naj mi pošlje Bog karkoli mu drago, sem misli! sam pri sebi. le s takimi izkušnjavatni naj ne prihaja nadme!
Zakaj od dne do dne, od noči do noči, proti svoji volji in želji, proti vsej moči svoje duše in svojemu namenu, sem zdaj bolj jasno vede', da ljubim to novo bitje z vsem srcem in vso dušo, da ne morem misliti na nobeno razen nje in da bo to trajalo, dokler tiaju smrt ne loči. Vedel sem. da ni ne tu ne kjerkoli na svetu ničesar, kar bi nie moglo rešiti tega — ne dolžnosti, ne zakona časti, ne trdnega sklepa, ničesar, prav ničesar ne!
Jedel sem, ljubi! sem — zdaj sem vedel, kaj je življenje.
Vide! sem ukano priiode. Videl sem njen načrt, njeno željo, njeno neusmiljeno težnjo; in ko mi je bila pred očmi, sem se v temi nehote smejal klavrnosti tega, kar imenujemo civilizacijo. Mi smo tako majhni, a kako veliko je življenje! Mi smo majhni, a ljubezen ie neizmerno velika in močna; ona se rodi iz velike ne-
Kraljevska Banska Unrava Bimavske Banovine Novi Sad
Tehssíěk© (Melanie
izogibnosti, ki pravi, da mož ne sme pozabiti na ostali svet in da žena ne sme prikrajšati svojega plemena.
Kar se mene tiče. sem sprejel svoj položaj v tem načrtu, ne da bi si v duši kaj prikrival. Videl sem, da mora tako biti, dokler naju ne loči smrt.
_	XXIX. POGLAVJE	Щ
^■^'Тс'Щ^С^г-	Rai.
Ali bova že kmalu zmožna, da se odpraviva na pot? Tn kam, za kakim namenom? Misel na izpremembo mi je jela postajati strašna. Ta divji svet mi je zdaj povsem zadoščal. Zdelo se mi je. da ne moren« najt; večje sreče in zadovoljnosti, dokler bova tu imela možnost, da se najeva in naspiva, in dokler mi bo dano, da gledam Njo. Kamorkoli prideva odtod, povsod izgubim oboje.
_ A treba jc bilo kreniti ua pot. Zdaj sva bila že tri tedne daleč od civilizacije in tisti, ki so naju pogrešali, so bili morali že izgubiti upanje da naju najdejo. Naša družba je morala biti že daleč na Zahodu in najina zgodba je bila ob tem času gotovo že znana v Laramieju in povsod drugod. Niikakega dvoma ni bilo, da naju iščejo domobranske čete. A kako naj bi naju našle v tej divjim neznanih ravni? Strmenjt čudnih okolnosti, o katerih sem že poročal, naju je bilo popolnoma izbrisalo iz imenika ljudi. Stari svet je bil za naj.' minF in midva sva bila zanj izgubljena.
Spet in <pet sem si dokazoval, da za naju ne veljajo več zakoni in navade tega pozabljenega starega sveta. Kot človek, ki je imel priliko, dч je to spoznal, lahko dam svojo častno besedo, da more v mesecu dni civilizacija popolnoma izginiti iz srca in da se v tem času sam vsili čisto nov način življenja — tako tesno pod površino še živi v ras divjak!
Kogar doleti usoda naju dveh, za tistega ostanejo samo velike stvari. Nad vsem drugim pa je veliko in večno dvoje: mož in žena. Brez teh dveh, brez žene in moža, ne more bili družbe.
Tako sem v nočeh posedal pod zvezdami in kimal z glavo ln premišljeval o teh stvareh. Sladke misli so prihajale k meni, misli, neznane naši nevednosti in našemu pokvarjenemu načinu živijenia.' Tam, pod zvezdnim obokom, so mi vse te stvari postajale jasne."
Na osnovi rešenia Gospodina Baua Dunavske Banovine V. Br. SS25. od 12. III. 1930. god.
ra spisuje se;
ЖЛ1 Izraelu Mejnih skica za Baiisku Palatu
и Жоюш ^adii.
Utakmica je jugoslovenska, kod koje mogu učestvovati arhitekti i inžinjeri državljani Kralje. :ne Jugoslavije i arhitekti Rusi koji žive u granicaina Kraljevine.
Članovi Oeenjivaekog Suda su:
I. (i,	Milan Nikolič, Pomočnik Bana Kr. Banske Uprave Novi Sad;
Z. G.	Dragutin ,[. Djordjevič. irhitekta profesor Tehničkog Fakulteta и Beogradu;
Л G.	Ciril Izekovič, arhitekta profesor Tehničkog Fakulteta u Zagrebu;
4.	G.	Djordje Gasparini, inžinjer Načelnik Tehn.-Odelenja Kr. Banske Uprave u Novom Sadu
0.	G. Л i от ir Korunovič, arh. Sei Inspektor Ministarstva Gradjevina Beograd.
Zamenici članova Ocenjivačkog Suda su:
1.	G. Janičije Krasojevič, Načelnik Kr. Banske Uprave Novi Sad;
G. Petar Bajalovič, arh. profesor Tehničkog Fakulteta u Beogradu; G. Brauiislav Borota, dr. Gradski načelnik Novi Sad; -h O. Milan Cvejič, inž. Šer Arhitektonskog Odseka Tehničkog O deljenja Novi Sad;
5.	G. Dušan Tošič, inž. Predsednik Iiižinierske Komore Novi Sad.
Za ovu utakmicu Oeenjlvački Sud je sastavio program i odredio nagrade:
1.	Prva nagrada .,»»,.	60.000,— Dinara
2.	Druga nagrada * , . . „	-10.000.—
3.	Treča nagrada	30.000.— i otkupa и sumi	40.000.—
Rok isporuke 15. Juni 1930. godine.
Idejne skice tnoraju biti označene geslom i treba da sadržc:
1.	Sve osnove v razm. 1:200
2.	Dva karakteristična preseka kroz glavne osovine v razni. 1:200;
3.	Svi izgledi 1:200 od kojili obavezno u razm. 1:100;
4.	Situacioni plan celokupnog zemljišta 1:1000;
5.	Perspektivni izgled iz tačke A.
6.	Tehnički opis sa približnom sumom vrednosti gradjevine. Rad ove treba sla ti na adresu:
Кг, Banska Uprava — Tehniško Odelenje — Novi Sad
Pogodbe utakmice i program mogu se dobiti kod Tehničkog Odelenja Kr. Banske Uprav •j Sad lično ili postom uz pošiljaj uputnicom 100.— Dinara.
» » »
Nov
e
5519
Občina LJubljana Meitui pogrebni zarod
Potrti v globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša preljuba mamica, tašča in stara mamica, gospa
Amalija Baloh
roj, šterk
posestnica
danes ob lj-> 6. uri po kratki in mukapolni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere, v 68. letu Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne б. aprila 1930, ob 16. uri iz hiše žalosti, Kladezna ulica
št. 9, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 7. aprila 1930 ob 8. uri v farni trnovski cerkvi v Ljubljani.
L j u b I j a n a, dne 3. aprila 1930.
Franc Baloh. ravnatelj, sin. Zana por. Linsbauer, Klara, Malči por. Lininger, Gita por. Kordiš, hčerke. Lalei Baloh roj. Dimnik, siiiaiia. inž. .Jos. Linsbauer, Alired Lininger, trgovec, Joško Kordiš,
trgovec, zetje. Dali Baloh. vnuk.
Novosti Novosti Železna služlnsha Brozovič« patent postelja zlož» liiva, s tapeciranim ma-draconv zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nožne э*и2» be ih za potujoče ose« be stane Din. 450.— Razpošiljam po poštnem povzetlu.
Пне
ИшсЛ чаиn«
Lesen« patent postel?* ttožliiva, s tapeciranim madratom. tele prak« tična stane Din. 2SÜ—
Lefaffta teeoBianie — (Lte» gcstuhl)jnajnovijc vrsti tU*
це Ditu 150..«
г^жгапь
Pokrajinske
razglednice
po Vaši stiki aH negativu, v pristal fotografiji izgo-tovi do 20.000 a o e v a o tvornica kart Drata Šnrjc. Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtevajte ponudbe in сэ-nikl	342
Slike za legitimacije
izdeluj« najhitreje Hugon Hibser. fotograf. Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 61
MIKUÉ
Mest?*" trg 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--
i r
■A
sprej-tovarna
za Slovenijo. Dalmacijo in Hrvatsko-Slavonijo
_ me za takojšnji nastop »Prva jugoslovanska ____
□ dežnikov« Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19
Samo prav dobro uvedeni, agilni in solidni gospodje naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega
milje, kuhinjske prtiče, blazine, smyrna, gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri
TOXI JAGER
Ljubljana, Dvorni trg 1.
Iščemo gospode
za prodajo naših strojev za seštevanje, knjiženje in računanje
v področju Dravske banovine pri naši filiali v Ljubljani.
Pogoji: Znanje dvojnega knjigovodstva, volja га akviaicijsko delo, ofcre-toost in i>r«pravnos;. — Meja s: arosti od 25 do 35 Let. Perfekíno znanje slovenskega jezika.
Gospodje, ki odgovarjajo gornjim pogojem, naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim žwoto-•pisom, označenimi dosedá njimi namestitvami, obenem s prepisi spričeval m' fotografijo na spodnji naslov. Namestitev je stalna s fiksno mesečno plačo in provizijo.
BURROUGHS ADDING MACHINE Co. Ljubljana, Pražakova ulica 3.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ПППППППппппПППППП u	"o
-	- ---- --------Q
delovanja in svojih zahtev na gornji naslov. Mesto je □ a	stalno.	5564 g
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Sledeči jugoslovanski patenti sc prodajo ali se daje lieenea istih:
br. 4838: Postupak i sprava za avtomatsko proizvod jen je «aso-vitog anhidrita ci ja tiske kiseJine, koji služi za de/.in-iekciju i Uništavanje insekata. (Lastnik: Constantino Grima Talens iz Valenci je — Španija),
br. 958: Revolver, koji se sam od sebe puni. (Lastnik: Waffenfabrik Mauser A.-G. iz Oberndorla — Nemačfca.) br. 3 882: Sredstvo za ntamanjivanje štetočina na poljoprivred-nim biljakama, pri očuvanju biljke, naročilo za ntamanjivanje iiloksere. (Lastnik: Firma Salzbergwerk Neu-Strassfurt u Strassiurtu — Nemačka.) br. 4107: Poboljšanja za izradu puteva i postupak za to. (Lastnik: John Kadcliffe iz Londona.)
br. 1633: Noseče krilo za letecu správu, kao i dopunski patcntT br. 1927: Noseče krilo oklopljeno talasastim limoni, br. 3126: Kasa za registrován je.
Informacije daje DR. JANKO OLIP, advokat v JJeoiiradu. Kralja Milana 48.
Službo pomožnega uradnika pri zdraviliški komisiji, občinskega inkasanta in občinskega redarja razpisuje županstvo občine
Bled
za dobo poletne sezone, to je od 1. maja do konca septembra t. 1. Plača pomožnega uradnika je Din 1500, inkasanta Din 1500 in redarja Din 1000 mesečno.
Reflektanti neoporečene preteklosti, zmožni tudi nemškega jezika, naj vložijo pravilno kolkované prošnje, opremljene % osebnimi dokumenti, do 10. aprila 1930 občinski upravi na Bledu. Alkoholiki so izključeni.
Županstvo občine Bled,
dne 1. aprila 1930.	5571
Nastavijenci Oskrbništva Misli nje javljajo pretužno vest, njih predobri in preblagi visokorodni gospod
Artur pl. Perger
veleposestnik in industrijalec
dne 1. aprila 1930 11a Dunaju nenadoma preminul.
Blagega pokojnika hočemo ohraniti v trajnem hvaležnem spominu.
Mislinje, dne 2. aprila 1930.
NASTAVLJENCI OSKRBNIŠTVA MISLINJE
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra« Adoif Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratni del jc odgovora Alojzij Novak. Vsi v Ljublšaiii.