Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX., št. 177
Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. Inseratru oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga člslo 78.180, Wlen 8t 105.241.
Ljubljana, sreda 2» avgusta 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Resno razdobje
»Še nikdar doslej«... Te besede čitamo vedno bolj pogosto v poročilih o pripravah posameznih držav »za vsak primer«. Svet se oborožuje s pospešeno naglico in splošna negotovost se veča iz dneva v dan. Skrbne vojaške priprave niso nikjer več izjema, temveč postajajo splošno pravilo, ki ga narekuje previdnost. Postale so splošno pravilo celo v Angliji in Zedinjenih državah Severne Amerike, ki se »še nikdar doslej« niso v mirnem času tako oboroževale kakor danes.
Takih »še nikdar doslej« pa je tudi drugače vse polno. Tako se na primer še nikdar doslej ni zgodilo, da bi bila Anglija prevzela že v mirnem času tako konkretne obveznosti na evropski celini kakor jih je v razvoju letošnjega leta, ko se je odločila, da se za vsako ceno upre poskusom nasilnega za-vladanja nad Evropo, pa naj taki poskusi prihajajo od koder koli. Še nikdar doslej ni Anglija že v mirnem času uvedla obvezne vojaške dolžnosti kakor jo je letos. Še nikdar doslej se tudi angleško-francosko vojaško sodelovanje ni izkazalo tako dejansko in stvarno že v mirnem času kakor o priliki poslednjih poletov angleških letal nad Francijo. Še nikdar doslej se končno v Franciji ni zgodilo, da bi bila poslovna doba parlamenta podaljšana kar za dve leti »zaradi resnega mednarodnega položaja«. In prav v svoji poslednji izjavi na ponedeljski seji angleške spodnje zbornice je ministrski predsednik Chamberlain poudaril, da se še nikdar doslej v angleški praksi ni primerilo, da bi država pristala na vojaška pogajanja z drugo državo, še preden je sklenila ž njo politično zvezo, kakor je to primer v pogajanjih med Anglijo in Rusijo.
Iz vseh teh in še neštetih drugih »še nikdar doslej«, ki bi jih lahko navajali v nedogled, lahko razberemo, da se na splošno presoja sedanji mednarodni položaj zelo resno. Francoski finančni minister Paul Reynaudje v svojem poslednjem velikem govoru o nujnih ukrepih Francije v sedanjem mednarodnem položaju govoril o »nekrvavem vojnem stanju«, ki zahteva povsod vedno večjih žrtev poedincev, da se očuvajo vsem skupni interesi »v trenutkih velikih nevarnosti«. Tudi Chamberlain ni v svoji ponedeljski izjavi prikril resnih pogledov na sedanji mednarodni razvoj. Enako zaskrbljenost so pokazali ob tej priliki tudi vsi ostali govorniki v veliki zunanjepolitični razpravi v angleški spodnji zbornici, od Sinclaira kot predstavnika liberalcev in D al tona kot zastopnika laburistov pa vse do Edena kot enega izmed vidnejših konservativcev.
Po izjavah, ki so bile v ponedeljek podane v angleškem parlamentu, lahko sodimo, kakšno je tenutno razpoloženje v Angliji. Iz njih je razvidno, da je angleško javno mnenje za odločno politiko, za politiko odločnega odpora proti nasilju v mednarodnem življenju ter za politiko tesnega sodelovanja z vsemi državami, ki hočejo sodelovati pri naporih za ohranitev miru. Iz njih je tudi razvidno, da je angleška javnost odločno za sporazum z Rusijo, kar vedno bolj omejuje ministrskemu predsedniku Chamberlainu možnost nadaljnjih akcij na lastno pest. Poskusov takih akcij je bilo tudi v zadnjem času spet nekaj. Zadostuje, ako na tem mestu opozorimo na znano »Hudsono-vo afero« ter na nedavni delni sporazum z Japonsko v Tokiu, sporazum, ki je dvignil veliko prahu ne le v Angliji. temveč tudi pri njenih sedanjih ali 'bodočih zaveznikih.
Chamberlain je gotovo imel vse to pred očmi, ko je v ponedeljek podal na željo poslancev nove izjave o mednarodnem položaju. Glede vseh vprašanj, ki se jih je dotaknil, je bil sicer diplomatsko zmeren in oprezen, vendar dovolj jasen in tudi odločen. Jasnost in odločnost je pokazal zlasti v pogledu zvestobe onim načelom, kijih je v poslednjih mesecih sam večkrat prikazoval kot osnovna načela angleške zunanje politike. Sem moramo v prvi vrsti šteti voljo in pripravljenost Anglije, da se upre slehernemu novemu nasilju. Jasen je bil tudi glede Gdanska, ko se je skliceval na svoje že znane izjave o tem vprašanju in ko je še enkrat poudaril, da »Anglija popolnoma zaupa poljski vladi in poljskemu narodu, ki sta kljub vsem zapletli a jem pokazala občudovanja vreden mir in hladnokrvnost«.
Jasen je bil končno tudi glede angleške politike na Daljnem vzhodu, ko je zavrnil vsa napačna tolmačenja tokijskega sporazuma z Japonsko. Anglija se je po njegovem tolmačenju »omejila samo na priznanje dejanskega stanja«, kar pa »v nobenem pogledu ne pomeni spremembe angleške politike v tem predelu sveta, niti priznanja pravic vojskujoče se stranke Japoncem«. Opustil tudi ni grožnje z »zelo resnimi ukrepi«, ako bi se nada-
ODMEVI CHAMBERLAINOVIH IZJAV
V Angliji in Franciji pozdravljajo izredno odločnost, ki jo kažejo izvajanja ministrskega predsednika - V Nemčiji pravijo, da prav nič ne more preprečiti gdanskega priključka
London, 1. avg. z. Včerajšnje odločne in celo ostre izjave Chamberlaina tolmačijo v londonskih diplomatskih krogih kot uspeh opozicije, ki je s svojim sumniče-njem o iskrenosti Chamberlainove politike izzvala predsednika vlade k tako točnim izjavam V ostalem pa izražajo vsi politični krogi nedeljeno zadovoljstvo nad temi izjavami. »Times« pišejo, da dokazuje odhod vojaške misije v Moskvo, da je sedaj odstranjeno vsako nezaupanje med Anglijo. Francijo in Rusijo in da je uspeh moskovskih pogajanj že zagotovljen Chamberlain je tudi pojasnil, da enake odkritosrčno želi čim tesnejše sodelovanje z Rusijo, kakor zunanji minister lord Ha lifax. Kar se tiče Gdanska. je Chamberlain ponovno naglasil. da prepušča Anglijs Poljski odločitev o tem. kdai bi bili ogroženi življenjski interesi, varnost in neodvisnost Poljske.
Francoski Usti
Pariz, 1. avgusta AA (Havas) Pariški tisk obširno razpravlja o včerajšnji debati v spodnjem domu in enodušno Dozdravlja zlasti Chamberlainovo izjavo, da se sme v najkrajšem času pričakovati sklenitev sporazuma med Veliko Britanijo. Francijo in Sovjetsko Rusijo »Petit Parisien« pravi med drugim- »Potek in ton včerajšnje razprave v spodnjem domu sta v skladu z zatišjem, ki ga je mogoče opaziti zadnji čas v mednarodnem položaju Ker se pa z ničemer ne da dokazati, da za tem zatišjem ne bi mogla prihrumeti huda nevihta.
je treba biti do skrajnosti obziren v tej dobi poletnega odmora, v katerem so se tudi v preteklosti pojavljali nenadni in ne-ijubi mednarodni dogodki
List »Figaro« poudarja, da niti najbolj •.anesljivi in najbolj iskreni podpisi na jergamentu mednarodnih pogodb niso zadostno jamstvo, da bodo v primeru vojne, potrebne čete tam. kjer bo treba, če ne bo pravočasno naročeno vse. zlasti pa strelivo. Vse to morajo vnaprej določiti vojaški strokovnjaki Poleg ostalega je treba razpravljati tudi o raznih vprašanjih Drome-ta v Sovjetski Rusiji zlasti glede prometa severni smeri.
»Epoque« pravi, da so že dozdaj sklenje-'.ii sporazumi zadosten dokaz, da se sme re-da je minil čas nenadnih nekrvavih aneksij in vkorakanj v tuje prestolnice brez vsakega strela. Kdorkoli bi sedaj hotel na škodo druge države povečati svojo državo, ta si je v svesti rizika, ki ga predstavlja tako početje.
»Oeuvre« pravi, da se sedaj po mnogih težavah za najbližjo bod^nost lahko računa s končno sklenitvijo trojnega sporazuma.
Glavni list socialistov pravi med drugim, da sporazum v Moskvi po dolgih trimesečnih pogajanjih morda ne bo imel tolikšno elementarno preventivno silo. kolikor bi je imel. če bi bil hitreje sklenjen. Toda ko bo sporazum sklenjen in podpisan, bodo hitro pozabljene težave, ki jih je bilo treba prebroditi.
Glasilo skrajne levice pravi, da je angleški ministrski predsednik z napovedjo bliž-
Chamberlainovo sporočilo kancelarju Hitlerju?
Nenaden obisk angleškega veleposlanika v Bajrreuthn
Berlin, 1. avg. z. Angleški veleposlaniK v Berlinu Henderson je v nedeljo dopoldne nenadno odpotoval v Bayreuth, kjer je imel dolg razgovor s kancelarjem Hitlerjem. Spremljal ga je višji uradnik angleškega veleposlaništva v Berlinu. V ponedeljek se je Henderson vrnil v Berlin. V berlinskih diplomatskih krogih je ta docela nepričakovani sestanek diplomatskega zastopnika Anglije s Hitlerjem izzval ogromno pozornost. Zlasti zelo komentirajo dejstvo, da se angleški poslanik ni obrnil na nemškega zunanjega ministra Ribbentro. pa., marveč se je brez njegovega posredovanja sestal neposredno s kancelarjem Hitlerjem. O sestanku d<>sedaj ni izšlo nikako uradno poročilo.
V berlinskih diplomatskih krogih so pre. pričani, da je sestanek posledica novih navodil, ki jih je prejel ang!ešKi veleposlanik od svoje vlade. Očividno gre za kako novo akcijo Chamberlaina, kajti sicer bi se bil angleški poslanik lahko sestal s Hitlerjem prejšnji teden v Berlinu, kjer se je Hitler mudil dva dni.
Zadnja seja londonske vlade
London, 1. avg. br. Jutri bo imela angle. ška vlada zadnjo plenarno sejo pred poletnimi počitnicami. Danes dopoldne se je sestal pri ministrskem predsedniku Chamberlainu zunanjepolitični odbor ministrov. Na seji so proučili zadnja poročila iz Moskve o razvoju moskovskih pogajanj ter pripravili tudi predloge za jutrišnjo plenar. no sejo vlade glede pooblastil, ki jih bo dobila angleška vojaška misija za vojaške razgovore v Moskvi.
Velik del seje je bil posvečen položaju na Daljnem vzhodu v zvezi s tokijskimi pogajanji. Odbor je proučil poročilo angleškega poslanika Craigiea o najnovejših japonskih zahtevah in sestavil nova navodila, ki jih bo jutri odobril ministrski svet. Kakor zatrjujejo v poučenih krogin, je vlada odklonila japonske zahteve, ki gredo preko lokalnega značaja spora v Tiencinu. Poslanik Craigie bo najbrže dobil navodila, da se umakne s konference, če bi ostala Japonska nepopustljiva.
Ministri med počitnicami
London, 1. avgusta. AA. (Havas). Medtem ko je prejšnja leta večina članov angleškega kabineta prebila del parlamentarnih počitnic v tujini, je treba zapisati, da bodo letos vsi ministri, izvzemši ministra za higieno Eliota, ki bo dva tedna prebil na Ažurni obali, prebili počitnice v Angliji ali na škotskem Večina ministrov bo bivala na svojih posestvih, odkoder bi se po potrebi lahko hitro vrnili v London. Minister za koordinacijo narodne obrambe lord Chatfield bo ostal v Londonu do 11. avgusta in bo prisostvoval v noči med 9. in 10. avgustom vajam za pasivno obrambo pred nočnim letalskim napadom. To noč bodo namreč vse svetilke v Londonu ugasnjene. Prvi lord admirali-tete lord Stanhope bo odpotoval na svoje posestvo v grofiji Kent. Verjetno je, da bo tudi on prekinil svoj dopust in izvršil avgusta inšpekcijo metropolitanske mornarice. Vojni minister Belisha bo prav tako ostal doma. Lord Halifax bo odpotoval na svoje posestvo v Yorkshire vselej le takrat, kadar mu bodo okoliščine dovoljevale, da zapusti Foreign office. Za sedaj še ni znano, kje bo prebil odmor predsednik vlade Chamberlain. Gotovo pa je, da bo
ljevalo sedanje hujskanje proti Angliji. S tem je spet pokazal, da želi upoštevati angleško javno mnenje, ki želi odločne politike angleške vlade tudi na Daljnem vzhodu, kjer je pTav v zadnjem času — domenjeno ali na lastno pest, to ni še povsem jasno — priskočila Angliji na pomoč Amerika z odpovedjo trgovinske pogodbe iz leta 1911.
Jasen, dasi iz razumljivih razlogov diplomatsko zmeren in deloma celo oprezen je bil navsezadnje tudi glede pogajanj v Moskvi. Predvsem je prvič povsem določno povedal, v čem so prav za prav še razlike pri političnih pogajanjih. Glavno nerešeno vprašanje se tiče tolmačenja pojma »posrednega napada«. To vprašanje je nastalo v zvezi z rusko zahtevo, da se med primere jamstev proti neizzvanemu napadu od zunaj vključi tudi primer takega posrednega napada na eno izmed sosednih držav, ki ni vojaškega, temveč zgolj notranjepolitičnega značaja, torej primer nasilne spremembe notranjega režima v »napadeni« državi v smislu režima sile napadalke. To rusko zahtevo sta Anglija in Francija, kakor je sporočil Chamberlain v spodnji zbornici, v načelu že sprejeli, kar pomeni velik napredek v moskovskih pogajanjih. Nadaljnji zastoj je nastal samo v zvezi z iskanjem oblike jamstev za primer takšnega napada, da se ne bi morebitni sporazum v tem vpra-
šanju tolmačil kot »omejitev ali ogrožanje neodvisnosti prizadetih držav«.
Chamberlain pa je v svojem govoru priznal še en angleški pristanek na ruske zahteve. V dokaz svoje dobre volje, kakor je rekel angleški premier, sta Anglija in Francija še pred zaključkom političnih pogajanj pristali tudi na vojaške razgovore v Moskvi. V tem vidijo nekateri najbolj zgovoren dokaz, da so pogajanja vendarle že toliko napredovala, da je najmanj 99°/« verjetnosti, da se ugodno tudi zaključijo, ker bi sicer zapadni velesili gotovo ne tvegali, da v naprej izdajata svoje vojaške načrte negotovemu zavezniku. Optimizem v Londonu in Parizu je spet za nekoliko stopinj večji Verjetno je sicer, da se bodo tudi vojaška pogajanja spričo kočljivih vprašanj, ki so v pretresu, precej zavlekla, toda govorniki v spodnji zbornici so bili soglasno mnenja, da se bodo vojaki hitreje sporazumeli kot diplomati in da bo med vojaškimi pogajanji odpadla tudi marsikatera dosedanja politična težkoča. Rusiji je bilo s tem ustreženo v vseh glavnih zahtevah. Ker o novih zahtevah Chamberlain ni govoril, utegnejo biti to pot optimistične napovedi sporazuma točne. Nobenega dvoma ni. da bi tak razvoj pogajanj odvzel marsikakšno ostrino sedanji mednarodni napetosti in pomenil preokret v korist miru. Tega Da si človeštvo slej ko prej predvsem žeU.
njega sporazuma v Moskvi, razglasil res blago novico.
Kritične pariške pripombe
Pariz, 1. avg z. Oficiozni »Petit Parisien« komentira včerajšnje izjave Chamberlaina in piše med drugim, da se francoska javnost docela strinja z onimi, ki žele čimprejšnji sporazum v Moskvi. Ker tudi Chamberlain priznava, da je indirekten napad lahko prav tako nevaren kakor direkten, je tem bolj čudno, da glede tega do sedaj še ni dosežen sporazum. Kar se tiče vojaških pogajanj v Moskvi, svari list pred pretiranim optimizmom ker se utegnejo tudi v tem pogledu pojaviti velike težave.
Tudi Pertinax piše v tem smislu in naglaša, da se London in Pariz ne smeta vdajati iluzijam, da bo Rusija brez nadaljnjega sprejela stališče angleških in francoskih vojaških krogov. Če hočeta Anglija in Francija, da bo Rusija kot neposredni sosed ščitila pred vsem Poljsko in Rumunijo, bosta morali pač priznati Rusiji, ki ima tudi v vojaških ozirih svoje posebne poglede, primerne koncesije.
Prvi nemški odmevi
Berlin, 1. avgusta. AA. (DNB). Uradni »Deutscher Dienst« komentira Chamberlainovo izjavo v spodnjem domu ter pravi, da izjava o analogiji angleško-ameri-ških ciljev ter pogledov glede Japonske kakor tudi to, da je treba uporabljati v raznih primerih razne metode, potrjuje
predsednik vlade brez ozira na kraj, kjer bo bival, imel stalno zvezo z Londonom in se bo ob vsakem primeru, če bo to zahtevala potreba, vrnil v Downingstreet.
Počitnice angleškega parlamenta
London, 1. avgusta, br. V parlamentarnih krogih se je danes zatrjevalo, da bo vlada poslala spodnjo zbornico na počitnice prihodnji petek. Zasedanje bo prekinjeno cd začetka oktobra, poslanci pa bodo naprošeni, naj ostanejo vedno v zvezi s predsedstvom zbornice, da bi se mogla v primeru potrebe takoj sklicati izredna seja.
Kar se tiče volitev, še ni nobene končno-veljavne odločitve. Del vlade ima pomisleke proti temu, da bi se v sedanjem mednarodnem položaju razpisale volitve, in se ogreva za to, da bi Anglija posnemala Francijo in podaljšala funkcijsko dobo sedanje zbornice za dve leti. V opozicijskih krogih, ki si mnogo obetajo od novih volitev, pa se zavzemajo za čimprejšnji razpis volitev. Zadnje dni se je govorilo, da bodo razpisane volitve, če bo to dopuščal mednarodni položaj, za 21. oktober, danes pa se je v parlamentarnih krogih razširila vest, da namerava vlada razpisati volitve v času od 16. do 23. novembra.
Novi alarmi
o Slovaški
London, 1. avg. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih so se danes razširile alarmantne vesti o novih zelo dalekosežnih dogodkih v Srednji Evropi. Po teh vesteh sta se na posvetu, ki je bil pretekli četrtek v Berlinu, Hitler in Ribbentrop odločila izvesti novo akcijo v odgovor na odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko s strani Amerike. Po tem načrtu bo Nemčija prepustila Madžarski vso Slovaško, v zameno pa bo dobila vzdolž poljske in rumunske meje primerna vojaška oporišča.
Madžarska vlada je na to pristala in se že pripravlja, da v danem primeru izvede
nemško sodbo, da je zgodovina zadnjih let že večkrat dokazala dvoličnost angleškega zunanjega ministrstva. Vendar pa Chamberlain prizna, da je Gdansk nemško mesto in ni nikoli oporekal osnovnega nemškega značaja tega mesta. Zato lahko obljubljamo, da se bo Gdansk vrnil pod okrilje Nemčije navzlic temu, da se to vprašanje razpravlja v spodnjem domu. Tudi se ne more dopustiti, da bi se stalno ogrožalo življenje in imovina Nemcev na Poljskem. Chamberlain smatra, da mora pohvaliti miroljubno stališče Poljske. Nam se zdi, da obstoja glede oportunosti angleške zunanje politike med stališčem vlade in narodom še veliko nasprotje.
»Hamburger Fremdenblatt« ugotavlja, da moralna podpora, ki jo je Chamberlain tokrat nudil Poljski, nikakor ne vpliva na položaj olajševalno, še manj pa na rešitev vseh spornih vprašanj. Z ozirom na nemški značaj Gdanska ter z ozirom na pripravljenost svobodnega mesta, da se nekega dne vrne v rajh, ne bomo izdali nobene tajnosti, če poudarimo stališče, da se bo to delo pravice, kakor tudi mnoga druga, nekega dne uresničilo. Za Nemčijo obstoje vprašanja, Id morajo biti v celoti rešena, brez ozira na to, kakšno stališče bo zavzela angleška vlada. Nova orientacija Londona v tem ozira ne predstavlja nobenega koristnega prispevka.
Tudi ostalo nemško časopisje piše na enak način o Chamberlainovem govoru.
Rimski komentarji
Rim, 1. avgusta, br. Ves italijanski tisk komentira danes včerajšnje izjave Chamberlaina v angleški spodnji zbornici in jih označuje za nov alarm, s katerim bi hotela Anglija prikriti svojo obkoljevalno politiko proti totalitarnim državam. Odločitev angleške vlade da odpošlje v Moskvo vojaško misijo pred sklenitvijo političnega pakta, smatra italijanski tisk za dokaz, da je Anglija prisiljena docela kapitulirati pred Moskvo.
vojaško okupacijo Slovaške. To potrjuje tudi pisanje madžarskega tiska, ki zadnje dni zopet zelo ostro napada slovaško vlado in dokazuje, da je Slovaška v dosedanji obliki nesposobna za samostojno življenje. To bo tudi glavna utemeljitev nemško-madžarske akcije.
Edenov nasvet
London, 1. avgeusta. AA. (Reuter). Poslanec Anthony Eden, bivši zunanji minister, je poslal svojim volilcem pismo, v katerem poudarja nestalnost današnjega mednarodnega položaja. Eden pravi, da se vlada prizadeva, da ustanovi nirovno fronto zaradi zaščite pred napadom, kljub temu pa bomo prihodnje tedne slišali z gotovih strani zdaj pomirjevalne, zdaj spet preteče glasove, čas je že, da nas prepričajo o tem, da ni nobene nevarnosti, čas pa je tudi, da nam sporoče, da se sami izpostavljamo nevarnosti vojne, če ne storimo tega, kar se od nas zahteva. Eden pravi, da takšna taktika menjajočih se obljub in groženj ne odgovarja niti angleškemu značaju, niti angleškemu pojmovanju mednarodnih odnošajev. Zato angleški narod — pravi bivši zunanji minister — v bodoče ne bo verjel nobenim obljubam in zagotovilom, pač pa se bo ravnal samo po, stvarnosti. Po besedah bivšega zunanjega ministra Edena po vsem, kar je bilo storjenega za mir in ▼ interesu angleškega naroda, imajo angleške vodilne osebnosti le eno nalogo, namreč, da vselej in ob vsaki priliki zagotavljajo neomajno pripravi j enos t Velike Britanije, da se drži tega kar je obljubila. Ce bodo angleške merodajne osebnosti to storile in se bodo v tej smeri zvesto ravnale po razpoloženju angleškega naroda, potem vojne ne bo.
Priprave za odhod
generalov v Moskvo
Pariz, 1. avg. AA. (Havas). Potrjuje se vest. da bo angleško vojaško odposlanstvo jutri prispelo v Pariz. V četrtek bodo člani angleškega poslanstva stopili v sti« s člani francoskega poslanstva. Obe delegaciji bosta potem skupaj odpotovali v Moskvo.
Kaj se godi v Španiji
Generalska konferenca v Burgosu — Generaliteta zahteva takojšnjo odstavitev notranjega ministra Sunerja
Pariz, 1. avgusta .br. O dogodkih v Španiji v zadnjih 24 urah ni mogoče dobiti nikakih zanesljivih poročil, ker je španska vlada odredila zaporo špansko-francoske meje. že dva dni ne sme v inozemstvo noben španski list, prav tako pa tudi ni mogoče dobiti telefonske zveze z Madridom, Burgosom in Sevillo. Ker je v Španiji uvedena stroga časopisna cenzura, so ti ukrepi tem bolj značilni, ker niti to, kar pišejo španski listi, ne sme priti v inozemstvo.
Po poročilih s španske meje se zatrjuje, da je prišlo do zapore in prepovedi izvoza listov najbrže zaradi poročil o konferenci generalov, ki jo je včeraj sklical general Franco v Burgos. Konference so se med drugimi udeležili tudi generali Queipo de Liano, Aranda, Yague in Mu-noz Grande. Na konferenci je general Franco obrazložil zbranim generalom svoje namene glede aetave nove španske vlade. Zatrjuje se. da je general de Liano na konferenci v prisotnosti vseh generalov očital generalu Francu nehvaležnost in zek) ostro kritiziral celokupno notranjo in zunanjo politiko sedanjega Francovega režima. Za glavnega krivca sedanje za Španijo škodljive orientacije je označil notranjega ministra Sunera, zeta generala Franca. Zbrani generali ao soglasno zahtevali
takojšnjo odstavitev Sunera, kateremu naj se prepreči sleherni vpliv na vodstvo državnih poslov, odločno pa so nastopali proti temu, da bi se izločil iz vlade general Jordana, sedanji zunanji minister, ki velja za glavnega zaupnika vojske v vladi.
Po drugih vesteh je prišlo v Bilbau zopet do krvavega upora tamošnje garnizi-je. Po vsem mestu so bili nalepljeni lepaki, v katerih se je ostro kritizirala nezadostna preskrba vojske z živili V lepakih se je naglašalo, da hočejo imeti Španci vlado, ki bo znala preskrbeti kruha in ki ne bo pitala ljudstva s slavospevi na tuje režime. Lepaki so pozivali ljudstvo, naj bo pripravljeno na skorajšnji izbruh pw>-tirevolucije. Tajna državna policija je takoj stopila v akcijo. V Bilbao so bile poslane zanesljive čete. ki so razorožile gaa> nizijo, nakar so bile izvršene številne aretacije med oficirji, vojaki in civilnim prebivalstvom.
Smrt poglavarja
abesinske cerkve
Rim, 1. avgusta. AA Poglavar koptske cerkve, Abuna Avra, je danes v Adis Abe-bi umrL Bil je star 77 let
Gospodarska borba med Poljsko in Gdanskom
Tako Poljaki kakor tudi gdanski senat groze z gospodarskimi represalijami
Gdansk, 1. avgusta. AA (Reuter) Poljski generalni komisar v Gdansku Hodacki je prekinil svoj kratki oddih ter se vrnil v Gdansk da ponovno prevzame svojo dolžnost in napravi potrebne korake zaradi najnovejših dogodkov, ki se razvijajo v smeri ostre gospodarske borbe med svobodnim mestom Gdanskom in Poljsko. Pred 15 dnevi so Poljaki zagrozili, da bodo umaknili svoje ljudi in ustavili trgovino z Gdanskom, ako bodo oblasti svobodnega mesta še nadalje ovirale delo poljskih inšpektorjev ter delo v skupni tovarni margarine v Gdansku. Poljska sedaj noče več kupovati margarine iz omenjene tovarne. Senat je istotako najavil gospodarsko vojno proti Poljski, ako ne bo upoštevala sklepov senata svobodnega
mesta. Govori se, da bodo trgovci v Gdansku prenehali dobavljati Poljski sveže ribe. Istotako javljajo, da je Berlin pripravljen podpirati gdanski senat tudi finančno.
Nemška vojaška misija v Gdansku
London, 1. avg. o. »Daily Herald« poroča iz Varšave, da je v Gdansk prispela nemška vojaška misija pod vodstvom generala Wodenschatza, ki je imel važna posvetovanja z narodnosocialističnimi voditelji v Gdansku. Nemški oficirji so pregledali nove utrdbe ob poljski meji, nakar je bila v nekem predmestju Gdanska velika parada novoformirane vojske.
Veliki italijanski
in nemški manevri
Nemčija in Italija hočeta preizkusiti vsa moderna
tehnična sredstva
Rim, 1. avg. o. Jutri se bodo pričeli v dolini Pada veliki manevri italijanske vojske Vrhovni poveljnik bo general Vasieni. Pri vajah bo sodelovala velika padska armada ki je bila nedavno organizirana na ta n-čin, da bi se moglo čim hitreje izvrševati njeno premikanje, pri čemer so bila uporabljena vsa moderna tehnična sredstva ki je bila nedavno organizirana na ta na-Organizacija te armade je bila rezultat dolgoletnih proučevanj in praktičnih poizkusov, ki so jih izvršili italijanski vojaški strokovnjaki z namenom, da se ustvari velik vojaški stroj, ki bi imel do svoji sili hitrosti in elastičnosti vse strateške prednosti, potrebne za hitro odločanje v moderni vojni. Pomen teh manevrov ie v tem. ker se bodo prvič na prostranem ozemlju od Trente, Verone. Padove. Cremone pa do Monte Rata in do alpinskega pasu ob ita-lijansko-francoski meji preizkušale takšne vojaške edinice. Padsko armado bodo tvorili oklopni, hitri in motorizirani oddelki. Oklopni vojni zbor ima 0 divizij in sicer divizijo Littorio, ki se je nedavno vrnila iz Španije. 2 motorizirani diviziji. Trento in Trieste, ki sta bili uporabljeni v abesinski vojni, ter diviziji Centauro in Avieta Hitri vojni zbor ima pet divizij Motorizirani vojni zbor so že preizkusili pri velikih vajah na Siciliji Divizije, ki pripadalo temu vojnemu zboru, imajo težke tanke in motorizirane topove za borbo proti tankom in letalom Divizije hitrega vojnega zbora imajo ojačene kontingente konjiče, motoci klistične bersaljerske oddelke, motorizirano topništvo in pionirske čete Motoriziran: vojni zbor tvorijo pehotne divizije, ki 1ib bodo prevažali s kamioni in vozovi s konjsko vprego, kakor tudi motorizirano topništvo. Pri manevrih bodo padski armadi stali nasproti trije vojni zbori, ki bodo imeli nalogo, da jo napadejo Pri vajah bo sodelovala tudi fašistična milica.
Toronto, l. avg. o. Na službenem mestu izjavljajo, da so italijanski pomorsko-letalski manevri uspeli v vsakem pogledu ter da so pokazali, da lahko Italija za-
Nemci in 25 letnica svetovne vojne
Berlin, 1. avgusta br. Vsi današnji nemški listi posvečajo obširne razprave 25-let-nici pričetka svetovne vojne in primerjajo položaj leta 1914 s sedanjim mednarodnim položajem. »Berliner Lokalanzeiger« piše pod naslovom »Anglija je izgubila svetovno vojno«, da je bila Anglija enako kakor sedaj, tudi leta 1914 na čelu obkolje-valne politike proti Nemčiji. Toda v 25 letih so se izvršile po vsem svetu velike spremembe. Na zahtevo Anglije je bila takrat Nemčija popolnoma uničena. Sarajevski umor je bil samo povod za uresničenje angleškega protinemškega programa. Toda danes je Nemčija velika in močna, ker je Hitler razveljavil versajski diktat. Nemčija je v svetovni vojni propadla zaradi tega, ker ni imela enotnega političnega vodstva. Danes pa je Nemčija utrjena politično in vojaško. Če pride sedaj do vojne, je gotovo eno: Kdorkoli bo premagan, vselej bo nova vojna pomenila razpad britanskega imperija. »Berliner Borsenzeitung« naglasa, da naj v Parizu in Londonu ne pozabijo, da danes nemške zunanje politike ne vodi več Bethmann Hollweg, marveč Hitler.
Organizacija nove češke vojske
Praga, 1. avgusta. AA Nemški poročevalski urad objavlja: O priliki proglasitve protektorata nad Češko in Moravsko je Hitler odobril predlog, da se ustanovi posebna armada čeških vladnih čet za ohranitev reda in javne varnosti. Izve se, da bo predsednik protektorata vrhovni poveljnik te armade. Predsednik vlade bo vodil administrativne posle. Poveljnik bo generalni inšpektor s sedežem v Pragi. V Pragi, Brnu in Kraljevem Gradcu bodo imeli sedeže inšpektorji. Ti bodo poveljevali bataljonom, ki bodo imeli svoje garnizije v raznih mestih protektorata. člani čet, ki morajo biti češke narodnosti, bodo rekru-tirani iz bivših članov češke vojske njihove vrste pa bodo spopolnjene s prostovoljci ki se bodo zavezali služiti 25 let. Vojska bo štela 280 oficirjev in 7.000 mož.
Rumunski kralj
na otoku Hodošu
Rim, 1. avgusta. AA. Kralj Karol je prispel na otok Rodos. kjer bo ostal dva dni. Pri prihodu je kralja pozdravil guverner otoka
pre Sredozemsko morje med Evropo in Afriko s pomočjo otoka Pantelerije, težkega topništva, podmornic in letal. Predvsem so ugotovili, da je sodelovanje letalstva in mornarice lahko izvedljivo.
Po končanih italijanskih pomorskole-talskih manevrih so se sestali zastopniki nemškega, italijanskega in španskega generalnega štaba k važnim posvetovanjem.
Vsa severozapadna Nemčija maneversko področje
Berlin, 1. avgusta o Nemška oborožena sila se pripravlja za velike vaje. ki bodo največje kar jih je bilo kedaj v Nemčiji po vojni. Maneversko področje bo vsa severozapadna Nemčija Glavni namen vaj bo obramba tega ozemlja pred letalskimi napadi. Nemška vlada ni povabila tujih vojaških atašejev k tem vajam, o katerih čuvajo razne podrobnosti v tajnosti Pri vajah bodo sodelovale v velikem številu zlasti motorizirane čete. ki bodo prispele iz južne Nemčije. Šlezije. Sudetov. Češke in Moravske. Vaje se bodo postopno razširile, dokler ne bodo zajele večjega dela nemškega ozemlja ob vseh ogroženih me-iah na zapadu in proti Poljski. V začetku meseca bodo pozvani pod orožje rezervisti. Na mnogih področjih že sedaj j-ekvirirajo motorizirana vozila. Pogonska sredstva se oddajajo samo še v omejenem obsegu. Z nemškimi letalskimi silami bo bržkone sodelovalo tudi nekaj italijanskih čet in letalcev. Pomen teh vaj bo velik zaradi tega, ker bo pri njih sodelovalo okrog 50.000 vojakov in bodo tudi uporabljeni novi oddelki za obrambo Siegfriedove črte. Ožje maneversko področje bo segalo 220 mili v daljavo in 25 milj v širino. Mnogo se komentira tudi dejstvo, da ie šef nemškega generalnega štaba, general Halder, pozval na vaje šefa madžarskega generalnega štaba, generala Wertha, ki bo poleg italijanske misije edini tujec povabljen k manevrom.
Poplave v Angliji in na Nizozemskem
Amsterdam, 1. avg. w. Preteklo noč je besnelo nad pokrajino Praband strahovito neurje. Silen vihar, kakor je sicer običa. jen samo v tropskih pokrajinah, je ruval drevje, pustošil gozdove in odnašal strehe, škoda je ogromna. Po dosedanjih poročilih je bilo tudi več človeških žrtev.
London, 1. avg. w. Včeraj popoldne je nastal v Londonu in okolici strahovit naliv. Več delov mesta je bilo popolnoma poplavljenih. Tudi v Westm:nsterhalu, najstarejšem delu angleškega parlamenta, je sta. la voda pol metra visoko. Celi deli mesta so bili odrezani, ker je poplava onemogočila vsak promet.
Nenavadna avtomobilska nesreča
Gradec, 1. avg. w. Na državni cesti blizu Selztala se je pripetila danes nenavadna avtomobilska nesreča. Reševalni avto iz Stainacha je peljal iz bolnice iomov mlado mater s štiri tedne starim otrokom in neko 15-letno dekle, ki je po prestani operaciji zapustilo bolnico. Zaradi defekta pri krmilu pa je avtomobil na razmočeni cesti izgubil ravnovesje, začel drseti in obležal naposled v cestnem jarku s kolesi navzgor. Dočim so šofer in dva spremljevalca ostali skoraj nepoškodovani, sta dobili obe potnici smrtno nevarne poškodbe. Otrok, ki ga je smrtno ranjena mati še vedno držala v svojem naročju, je ostal popolnoma nepoškodovan.
Samomor po ponesrečenem roparskem napadu
Gradec, 1. avg. w. Danes dopoldne je nekega denarnega pismonošo v neki samotni ulici napadel mlad fant Z obodom stare ročne granate ga je udaril po glavi, tako da se je zgrudil nezavesten. Ko pa mu je hotel odvzeti torbo z denariem, se je pi-smonoša zopet zavedel, se postavil v bran in začel klicati na pomoč. Napadalec je nato pobegnil, vendar pa ga je policija že popoldne izsledila. Ko so ga hoteli aretirati, se je postavil v bran in grozil policijskim stražnikom z revolverjem. Videč pa. da ne more uiti, si je pognal kroglo v glavo. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl Ugotovili so. da gre za 18-letnega zaradi tatvin že večkrat kaznovanega Florijana Reithoferja, doma iz okolice Gradca.
Turčija naroča vojne ladje v Angliji
Carigrad, 1. avgusta AA (Štefani) Turčija je naročila v angleških ladjedelnicah 4 podmornice. 4 rušilce in 2 minonosca Najprej bodo izdelane podmornice.
Beležke
Nikola Pašič in hrvatsko srbska koalicija
Enako kakor »Jutro« objavljajo ob četrt-stoletnici izbruha svetovne vojne tudi drugi listi spomine na one zgodovinske dneve. Beograjska »Pravda« pripoveduje v enem svojih člankov med drugim:
»V zgodnjem poletju 1914 se je vrnil iz Beograda v Zagreb Valerijan Pribičevič s sporočilom Nikole Pašiča vodstvu hrvat-sko-srbske koalicije, da išče Avstro-Ogrska za vsako ceno kak povod za vojno s Srbijo. Zato je Pašič prosil politike hrvatsko-srbske koalicije, naj ne bodo agresivni, temveč celo popustljivi, čeprav bi to škodovalo njihovemu političnemu ugledu. Zato je koalicija res do skrajnosti prilagodila svojo taktiko Pašičevi želji. Med drugim je v hrvatskem saboru priredila 2. julija 1914 svečano žalno sejo, posvečeno umorjenemu prestolonasledniku Francu Ferdinandu. V imenu koalicije sta dalje na žalni seji madžarskega parlamenta v Budimpešti govorila dr. Dušan Popovič in baron Josip Rajačič.
Investicijski program
vardarske banovine
»Južna Srbija«, glasilo JRZ za vardar-sko banovino, poroča da je bil predsedniku vlade izročen predlog vardarskega bana Hajduk-Veljkoviča o investicijskem programu banovine. Predlog zahteva poleg drugega 124 milijonov dinarjev za gradnjo novih šolskih poslopij. 250 milijonov za iradnjo novih cest. 45 milijonov za nove bolnice. 290 milijonov za regulacijo rek. 140 milijonov za melioracijo zemlje, 20 milijonov za vodovode itd Skupni proračun 7naša poldrugo milijardo dinarjev. Po mnenju spomenice nai bi se za začetek na-ielo pri Suzorju v Zagrebu posojilo 100 mi-'ijonov din.
Nova številka
»Agrarne misli"
V zagrebškem »Obzoru« beremo: »Prejeli smo dvojno številko »Agrarne misli«, ki jo izdaja bivši generalni direktor Poštne hranilnice Milorad Nedeljkovič. Ta dvojna številka obsega samo osem strani in nima nikakih političnih sestavkov, dočim je dr. Nedeljkovič poprej, dokler je bil še na čelu Poštne hranilnice, polnil stolpce svojega lista s političnimi članki. V sedanji številki pa piše o žetvi in pravi, da lahko visoka odkupna cena za pšenico otežkoči prehrano siromašnega prebivalstva.«
Šoferski tečaji sarajevskega Sokola
Kakor poročajo listi, je uprava sarajevskega Sokola zaradi važnosti motorizacije za narodno obrambo sklenila prirediti za svoje članstvo brezplačne tečaje za šofira-nje. Sokol hoče s to akcijo povečati kader mladih ljudi, ki jih bo lahko naša vojska, če bo potreba, porabila za voznike motornih vozil.
Fotografski aparat cetinjske baltske uprave
Kakor poročajo beograjski in zagrebški listi, je banska uprava na Cetinju uvedla preiskavo, ki naj ugotovi, kje se trenutno nahaja Dragomir Ilič, tajnik bivšega bana zetske banovine Petra Ivaniše-viča. Pogrešani Ilič, ki je star 19 let, je bil nastavljen kot uradnik banske uprave in prideljen na osebno službo banu Ivaniše-viču, pri katerem je tudi stanoval. Navadno je bil oborožen z dvema revolverjema, baje pa ni imel orožnega Usta. Na zahtevo bana Ivaniševiča je izročil trgovinski oddelek banske uprave Iliču 8000 dinarjev vreden fotografski aparat, s katerim je fotografiral bana na njegovih slovitih potovanjih po banovini. Ko je prišla na Ceti-nje vest, da je ban Ivaniševič upokojen, je Ilič preko noči izginil in vzel s seboj tudi fotografski aparat. Sedaj ga išče policija.
Propagandno ministrstvo tudi v Franciji
Kakor smo kratko že poročali, se med dekreti, ki jih je francoska vlada izdala konec preteklega tedna, eden nanaša tudi na ustanovitev tako zvanega »generalnega komisariata za informacije«. Za generalnega komisarja je bil imenovan znani francoski pisatelj in novinar Jean Giradoux. V ustanovitvi tega komisariata vidijo nekateri prvi korak k ustanovitvi propagandnega ministrstva v Franciji. Zatrjuje se namreč, da bo ena izmed nalog novega ko-misarijata tudi francoska propaganda v inozemstvu. Giradoux ni le pisatelj in publicist. temveč je tudi aktiven diplomat, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad francoskimi konzulati v inozemstvu. Giradoux je star okoli 50 let in se je kot vojak udeležil svetovne vojne. Razmere v raznih državah so mu dobro znane, ker ie prepotoval vso Evropo in tudi dobršen del ostalega sveta.
Francoska witivohunska služba
Pariški »Matin« poroča, da je francoska protivohunska služba od začetka tega leta do danes izvršila ogromno delo. Izvedla je 25.000 hišnih preiskav, ki so imele za posledico aretacijo 236 oseb. Področja te pro-tivohunske službe ne tvori samo francosko državno ozemlje, temveč se razširja tudi na Alžir, s čimer se je delavnost te službe v zadnjem času še povečala.
Oportuirzem angleške opozicije
Najvplivnejše glasilo angleških liberalcev »Manchester Guardian« takole kritizira postopanje angleške opozicije v parlamentu: »Današnja opozicija v angleški spodnji zbornici je vse preveč pripravljena sprejemati vladna zagotovila in ublažiti svojo kritiko vladnega postopanja, čim se ji reče: Ne motite premiera! Dva novejša zgleda nam to zgovorno pojasnjujeta: primer angleške kapitulacije v Tokiu ter primer Hudsonovih razgovorov z \Vohltatom Opozicija je bila v obeh primerih negibna in brez akcije, tako rekoč plašna Spretna in odločna opozicija bi bila zaradi teh dveh primerov lahko vrgla vlado Morda je imel prav sir Archibald Sinclair, ko je rekel te dni, da so laburisti pripravljeni na večne čase dopustiti konservativne vlado, ako smejo tudi sami na večne čase igrati v parlamentu opozicijo Laburistični pristaši s tem seveda niso zadovoljni in pravijo, da
I Beograjski in zagrebški listi o sporazuma
Glavni organ JRZ »Samouprava« posveča sporazumu zopet uvodnik, v katerem pravi, da je vlada g. Cvetkoviča zastavila vse svoje sile za sklenitev sporazuma in likvidacijo hrvatskega vprašanja. Nato nadaljuje: »Delo g. Cvetkoviča, ki ga je prevzel po sestavi svoje vlade, ni bilo lahka Treba je bilo popraviti napake preteklosti in odstraniti mnoge psihološke in druge ovire. Potrebno je bilo tudi obrez-uspešiti razne intrige in odstranjevati ono stalno nezaupanje, ki je zavladalo med Beogradom in Zagrebom Danes že lahko rečemo, da je g. Cvetkovič s svojo misijo uspel ter postavil stvari na pravo mesto. Z vero v bodočnost naše skupne domovine in v zakone politične stvarnosti je pošteno prišel k dr. Mačku in bil od njega tudi pošteno in bratsko razumljen. Skupaj z njim sta postavila osnovo za veliko, delo, ki bo postalo eno največjih jamstev naše državne in nacionalne varnosti. Se so med nami neverni Tomaži, deloma poklicni skeptiki, deloma pa defetisti. ki ne verujejo v svojo državo, v svoj narod in vase. Ako bo Bog dal, bodo vsi ti neverni Tomaži skoraj prijetno razočarani v svojih neutemeljenih sumnjah.«
»Hrvatski dnevnik« pa poroča v svojem nedeljskem uvodniku, da so strokovnjaki, ki so se bavili z vprašanjem likvidacije hrvatskega vprašanja, že končali svoje delo. »Ti strokovnjaki,« pravi glasilo dr.
Mačka, »niso sprejeli nobenih sklepov, ker je bila njihova naloga čisto strokovno tehničnega značaja. Odgovorili so na postavljena jim vprašanja in je mogoče reči. da so že opravili svoj posel.«
»Hrvatski dnevnik« se nato izreka proti odlaganju rešitve hrvatskega vprašanja in opozarja, da »so na takem odlaganju najbolj zainteresirani tisti ljudje, ki bi želeli, da ostane čim dalje dosedanje stanje. To so ljudje, ki se radi trkajo na prsa, da so posebno odlični srbski rodoljubi. Če pa bi to resnično bili, potem bi se vsaj malo pobrigali za to, da bi imel tudi srbski kmet kaj od njihovega 201etnega gospodarjenja. Mi vsi vemo. da ni imel srbski kmet od vsega tega ničesar in da so v Srbiji kmet-ske ceste prav tako neuporabne kakor na Hrvatskem. Prav tako so tudi v Srbiji cene kmetskih pridelkov nizke in srbski kmet ne živi nič bolje kakor njegov hrvatski prijatelj.«
Beograjska »Pravda« je objavila v soboto vest, da »pričakujejo v Zagrebu podpis sporazuma 3. septembra«. Zagrebški »Obzor« je zabeležil to vest s pripombo, da »v Zagrebu o kakem takem datumu za podpis sporazuma ničesar ne vedo. najmanj pa še v vrstah vodstva Kmetsko demokratske koalicije. Gotovo je samo to, da se pogajanja nadaljujejo in da bodo potrebni še novi razgovori.«
V Tokiu popoln zastoj
Pogajanja med Anglijo in Japonsko na mrtvi točki
Tokio, 1. avgusta, br. Dočim razni pododbori še vedno zasedajo in pripravljajo gradivo, so glavna pogajanja med Japonsko in Anglijo obtičala na mrtvi točki. Japonska vztraja pri svoji zahtevi, da mora Anglija priznati na Kitajskem samo japonsko valuto ter da mora izročiti severnoki-tajski japonski vladi vse srebro, ki je shranjeno v bankah v angleških koncesijah Japonska smatra, da je na severnem Kitajskem, ki je pod oblastjo japonske vojske, tako dolgo izključeno vsako pomirjenje, dokler Anglija priznava kitajski dolar kot plačilno sredstvo. Bas priznavanje te kitajske valute predstavlja zvezo med zasedenim ozemljem in Čangkajškom. Kar se tiče zalog srebra v tujih koncesijah, vztraja japonska vlada na stališču, da je to srebro last severnokitajske vlade, kateri naj se nemudoma izroči. Angleški poslanik je predlagal, naj se ta vprašanja izroče v proučitev finančnim strokovnjakom, toda japonska vlada je ta predlog odklonila. V japonskih krogih so prepričani, da igra Anglija v pogledu teh problemov isto igro kakor Amerika ter da zavlačuje pogajanja samo zaradi tega, da bi se poprej sporazumela z Wishingtonom. Japonsko pa ne bo trpela vmešavanja tretjih v ta pogajanja in je odločena pogajanja prekiniti, če Anglija ne popusti in ne sprejme japonskih zahtev.
Angleška sporočila
maršalu čangkajšku
London, 1. avgusta, br. Angleška vlada je preko svojega poslanika na Kitajskem obvestila maršala Čangkajška o vsebini in cilju angleško-japonskega sporazuma in namenu pogajanj, ki se vodijo sedaj v Toki ju. Obenem je pojasnila Čangkajšku svojo bodočo politiko na Kitajskem, pri čemer je izrecno naglasila. da priznanje dejanskega položaja v severni Kitjaski nikakor ne pomeni kake spremembe dosedanje angleške politike napram Kitajski, ki lahko tudi v bodoče računa na vso podporo Anglije.
Peking, 1. avgusta br. Listi, ki izhajajo pod kontrolo severnokitajske vlade, objavljajo danes očividno inspirirane članke, v katerih hudo napadajo Anglijo in ji očitajo dvolično politiko. Listi svare Čangkajška, naj se nikar ne zanaša na Anglijo, kajti japonska vojska je trdno odločena, da se z vsemi sredstvi upre nadaljnji sabotaži angleških oblasti in da skupno s Čangkajško-vim režimom uniči tudi zadnje ostanke angleškega prestiža na Daljnem vzhodu.
Seja japonske vlade
Tokio, 1. avgusta. AA. (Reuter) Pododbor štirih v okviru japonsko-angleške konference se je sestal danes ob 10. dopoldne. Seja je trajala dve uri in se je nadaljevala popoldne
Dopoldne se je vršila tudi seja japonske vlade Zunanji minister Arita je poročal o odpovedi ameriško-japonske trgovinske pogedbe Po seji je predsednik vlade Hi-ranuma odšel v avdienco k cesarju ter mu poročal o mednarodnem položaju.
Umik Japoncev
iz srednje Kitajske
London, 1. avgusta, br. Reuter poroča iz Cungkinga, da so se začeli Japonci umikati iz srednje Kitajske in iz doline Jang-cea. Vse kaže na to, da so začeli Japonci premeščati svoje čete v Mandžurijo na mejo Zunanje Mongolije, kjer se razvijajo boji v vedno večjem obsegu. Pozornost je zbudilo tudi dejstvo, da so začeli Japonci zadnje dni izvajati samo nočne letalske napade, pri katerih sodeluje le zelo omejeno število letal, dočim so poprej prirejali napade v velikih oddelkih. Prav tako je znatno utihnilo japonsko topništvo. Pobi jim bilo ljubše, če bi major Attlee bolj poredko videl premiera in ga nekoliko bolj svobodno kritiziral.«
Dva praznika nemške vojske
Kancelar Hitler je, kakor smo na kratko že poročali s posebnim odlokom odredil naj nemška vojska proslavi dan 2. avgusta kot dan pričetka svetovne vojne za Nemčijo kot svoj praznik. Prav tako bo prazno, vala nemška vojska tudi dan 27. avgusta kot 251etnico za Nemce uspešne bitke pri Tan-nenbergu. Ta dan bo velika poklonitev nemškega naroda pred spomenikom nemškega neznanega junaka pri Tannenbergu. Prijavljenih je že nad 150.000 bivših nemških bojevnikov, ki se bodo s kancelarjem Hitlerjem na čelu udeležili te slovesnosti. V berlinskih krogih tudi napovedujejo, da bo imel ob tej priliki kancelar Hitler zelo pomemben in dalekosežen govor o Vzhodni Prusi ji in Gdansku.
sebno težke topove so Japonci odpravili v Mandžurijo. Veliko premikanje japonskih čet je opažati tudi v južnozapadnem delu pokrajine Honan. V šansiju so velike poplave onemogočile vsako akcijo Japoncev, dočim so Kitajci izkoristili svoje strate-gično ugodnejše položaje ter so prizadejali Japoncem hude izgube. Zdi se, da računajo Japonci na spopad z Rusijo in da se bodo zaradi tega omejili na Kitajskem zgolj na obrambo svojih dosedanjih pozicij.
Japonski listi o ameriškem koraku
Tokio, 1. avgusta. (Štefani) List »Niči-Niči« piše, da izjave Cordella Hulla v zvezi z odpovedjo trgovinske pogodbe z Japonsko dokazujejo, da Hull ne pozna novega položaja na Kitajskem ter zato želi ustvariti ovire Japonski pri ostvarjanju njene politike. List pristavlja, da je vedenje Washingtcna nevarno in nerazumljivo in ga je treba zato obžalovati. List »Mia-ho« misli, da je ameriško javno mnenje dejansko z nejevoljo sprejelo odpoved pogodbe z Japonsko.
Veliko notranje posojilo v Rusiji
Moskva, 1. avg. br. Vrhovni svet sovje-tov je na svoji današnji seji sklenil razpisati novo notranje posojilo v višini 6 milijard rubljev. Posojilo se bo amortiziralo v 20 letih in se bo obrestovalo po 4%. Namenjeno je v prvi vrsti za okrepitev državne obrambe in za pospešeno izvedbo gospodarske petletke.
Slovo turškega poslanika
Beograd, 1. avg. p. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je priredil danes v zunanjem ministrstvu obed v slovo dosedanjemu turškemu poslaniku Hajdar Aktaju. ki je imenovan za veleposlanika v Moskvi. Obeda se je udeležilo polee turškega poslanika več ministrov ter več višjih uradnikov turškega poslaništva in našega zunanjega ministrstva.
Huda nesreča pri Subotici
Subotica, 1. avg. p. Včeraj se je pripetila na mednarodni cesti v bližini Subotice pri vasi Zednik huda nesreča ki je zahtevala eno smrtno žrtev, dočim sta bili dve osebi hudo ranjeni. Subotiški motociklist Fran Mikuž, znan kot zmagovalec pri su-botiških dirkah z motocikli, se je peljal s svojim prijateljem Jovanom Molnarjem na motociklu po mednarodni cesti. V bližini omenjene vasi je bilo na cesti več ljudi. Ko je Mikuž dal znamenje s hupo, je eden izmed njih prestrašen tako nerodno odsko-čil, da ga je motocikel podrl. Obležal je takoj mrtev. Mikuž si je razbil čelno kost, Molnar pa lobanjo. Oba so prepeljali v bolnišnico, vendar pa je malo upanja, da bi jima mogli rešiti življenje.
Iz državne službe
Beograd, 1. avg. p. V 7. pol. skupino so napredovali učitelji in učiteljice: Alfred Janko v Gornjih Sušicah, Ana Mihelič v Šmarjeti, Karel Žolgar pri Sv. Antonu v dravograjskem srezu, Henrik Čermelj pri Novi cerkvi, Ana Fertin v Poljanah, Marija Dolšak v Rogatcu, Dušica Komar v Rušah, Marija Lapajne v Št. Petru pri Novem mestu, Otilija Zidar v Mežici, Ka-rolina Hribernik v Dobovi, Justina Kotnik v Slivnici, Jožica Venturini v Senovem in Marija Tome v Kresnicah Imenovana sta učitelj Ožbald Lodrant v Prevaljah za sre-skega šolskega nadzornika v dravograjskem srezu in učitelj Anton Volavšek v Teharju za sreskega šolskega nadzornika v prvem brežiškem šolskem srezu.
Imenovanje za šumarskega pristava 8. pol. skupine pri gozdni upravi v Zavidovi-čih inž. Anton Fabjan, doslej uradniški pripravnik. Za gozdnega pristava 8. pol. skupine pri gozdni upravi v Brusu inž. Pavel Rupert, doslej uradniški pripravnik. Imenovan je za načelnika 3-2 oddelka za trgovino in industrijo pri banski upravi v Ljubljani inšpektor Dragotin Trstenjak. Napredovala je za strokovno učiteljico 5. skupine pri drž. zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani Frančiška FajgeL
Vremenska napoved
Zemnnska: Nekoliko se bo pooblačilo ▼ severni polovici države, kjer bodo manjši nalivi in nevihte. Ohladilo se bo. V južnih krajih pa bo še prevladovalo vedro in še dosti toplo vreme.
Dunajska: Jasno: poletna vročina, temperatura okrog 30 stopinj.

Naši kraji In ljudje
Kočevski Slovenci za našo narodno stvar
Cirilmetodarji prednjačijo z lepimi zgledi
Kočevje, 1. avgusta
V našem narodnem gospodarstvu kočevski Slovenci nikakor ne zavzemajo zavidanja vrednega položaja! »Jutro« je že pogosto objavilo razne članke in reportaže iz Kočevske, v katerih se, žal, še vedno zrcalijo revščina, brezposelnost in pomanjkanje, kar vse je v obilni meri navrženo tudi sproletariziranemu slovenskemu človeku na Kočevskem, mogoče še bolj, kakor vsemu drugemu prebivalstvu v pasivnih pokrajinah Slovenije. Industrija, ki je še pred leti zaposlovala številen kader slovenskih rudarjev, težakov, gozdnih in tovarniških delavcev na Kočevskem, je danes tako rekoč na tleh. Potemtakem ni prav nič čudnega, če so številne slovenske družine na Kočevskem zašle v brezprimerno revščino. V času povojne prosperitete in konjunkture dela so si mnogi slovenski delavci na Kočevskem, zlasti v okoliških vaseh mesta Kočevja, zgradili skromne bajtice. Ker pa danes nimajo dela, so vrženi v brezposelnost, priklenjeni na svoje revne domove in obsojeni s svojimi družinami pogosto na stradanje. Kaj naj tudi pomaga takale bajta našemu človeku, če pa nima svoje zemlje, ki bi jo obdelal in izgubo zaslužka v rudniku ali tovarni prevesil v obdelovanje polja! Iz dneva v dan se bolj zaostrujejo vse tegobe zavoženega narodnega gospodarstva na Kočevskem, zato je potrebna našim zavednim ljudem brezprimerna ljubezen do svojega naroda, da vztrajajo v teh težkih časih na tem koščku naše zemlje in da ne nasedejo tujim, umetno k nam prinesenim ideologijam. Pogumni stražarji naše besede na Kočevskem so vsekakor potrebni večjega zanimanja naše javnosti, zlasti naj bi se končno že zganili odločujoči gospodarski krogi, da bi obnovili obratovanja v kočevskih tovarnah in v rudniku v tistem obsegu, ki bi slehernemu delovnemu slovenskemu človekn na Kočevskem nudil zaslužen kos kruha.
Kočevski Slovenci so s svojim narodno obrambnim delom že davno dokazali, da so vredni te podpore! S kulturnim in prosvet-Eim sodelovanjem ter z medsebojnimi obiski, ki so v poslednjem času redno na programu zlasti pri agilnih podružnicah CMD na Kočevskem, so slovenski bajtarji in brezposelni delavci na Kočevskem pokazali, da se zavedajo svoje odgovornosti do splošnega izboljšanja narodnostnih prilik, ki naj bodo kot srečen uvod tudi začetek boljšega gospodarskega življenja, kakršno je danes odmerjeno kočevskim rojakom.
V tem pomembnem delu so se vsi kočevski Slovenci — z malo izjemo politično zastrupljenih ljudi, ki so navajeni ribariti v kalnem — združili okoli naše narodno obrambne Ciril-Metodove družbe. Obiski od zunaj so tako redki in tako maloštevilni, da so bili kočevski Slovenci primorani v letošnjem poletju organizirati nekakšno samopomoč v narodno obrambnem delu, kateremu prednjačijo posebno člani CMD. Izleti, ki se prirejajo sleherno nedeljo iz Kočevja v bližnje in daljne kočevske vasi, koder živi naš človek, so posrečeno zamišljeni in bodo gotovo rodili bogate sadove že v bližnji bodočnosti. Tako so se na pobudo kočevske podružnice CMD zadnjo nedeljo zbrali Slovenci iz Kočevja in bližnje okolice ter pohiteli v Mozelj k svojim, često po krivici pozabljenim bratom. S sodelovanjem mozeljskega šol. upravitelja g. Cirila Dequala, je podružnica CMD nudila s pestrim prosv. programom našim ljudem v Mozlju lep dan, ki bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Recitacije mozeljskih slovenskih šolarčkov so bile sprejete prisrčno in s toplo hvaležnostjo vseh navzočih. Nastopili so naraščajniki kočevskega sokolskega društva pod vodstvom br. Brankota Lična, pevski zbor »Orjema« iz Kočevja, ki ga vodi učiteljica Tončka čokova, pa je izpopolnil popoldan s petjem naših domoljubnih pesmi. Godba kočevskega Sokola je pod vodstvom učitelja Kodriča spremljala vse točke pestrega programa, tako, da domačini gotovo niso pričakovali tolikšnega uspeha tega »narodnega tabora«.
Po nagovorih in po končanem programu nastopajočih, so se intelektualci iz mesta Kočevja pomešali z domačini v živahen pogovor, ki je dal marsikakšno vzpodbudo za nadaljnje plodno narodno obrambno delo na Kočevskem.
Cirilmetodarji imajo za prihodnjo nedeljo na programu obisk kočevskih Slovencev na Smuki. Pri tej priliki toplo vabimo tudi vse tiste narodne delavce, ki ne žive v Kočevju, naj na ta dan pohite z nami v Smuko na »narodni tabor«. Posebno naša akademska mladina, ki vedno pred-njači v delu za izboljšanje gospodarskih in kulturnih prilik slovenske Kočevske, naj ne zamudi te prilike ter se pridruži izletu Cirilmetodarjev iz Kočevja. Odhod iz Kočevja bo ob 13. uri, povratek zvečer okoli 21. ure. Prijave sprejema g. Veko-slav Figar v Kočevju.
Agilna podružnica CMD v Kočevju zasluži za svoje delovanje priznanje in pohvalo vse naše nacionalne javnosti!
Slavnost koroških borcev v Ljubnem
Požrtvovanfe in junaštvo prostovoljnih borcev za našo zemljo terja zasluženo priznanje
Ljubno, L avgusta V Ljubnem ob Savinji je bila v nedeljo proslava 201etnice koroških osvobojevalnih fcojev. Proslavo je priredila gornjegrajska krajevna organizacija Legije koroških borcev, ki ima svoj glavni kader članstva baš v Ljubnem in kjer se je nahajal v maju 1919 glavni stan celjskega prostovljskega odreda »Celjske legiie«. Ljubno je dalo sploh za naše osvobojevalne boje v letih 1918 in 1919 sorazmerno največ borcev.
Vojnemu dobrovoljcu Dragotinu Martelancu v spomin
V soboto popoldne so pokopali na ljubljanskem pokopališču vojnega dobrovoljca Dragotina Marteianca, stavbenika, ki je bil doma iz Barkovelj pri Trstu in je umrl v starosti 51 let. Tovariši so mu priredili lep pogreb, prisrčne besede v slovo pa je izgovoril ob grobu vojni dobrovoljec prof. dr. Turk. Bil je sin odličnega stavbenika, narodnega delavca, občinskega svetovalca in deželnega poslanca za tržaško okolico, pokojnega Svetka Marteianca. Sestra mu je
znana naša narodna delavka, orednica »Ženskega sveta* v Ljubljani, gdč. Milka Martelančeva.
Dragotin Martelanc je bil nacionalni revolucionar najčistejšega kova. Z vso svojo dušo je ljubil svobodo in pravico ter sovražil vsako nasilje. To ljubezen in sovraštvo je posvedočil s svojim življenjem in s svojimi deli. Komaj je kot avstrijski rezervni oficir prišel na bojišče proti slovanskim bratom Rusom, je že dezertiral in od takrat je imela pot njegovega življenja samo eno izhodišče: svoboda ali smrt. Kot jugoslovenski vojni dobrovoljec, ranjen in izmučen, je med umikom srbske vojske obležal in življenje mu je rešil do takrat njemu neznan dobrovoljski tovariš, ki pa je Martelenca spoznal in vzljubil takrat, ko je v okolici Trsta delal pri podjetju njegovega očeta.
Dragotin Martelanc je iz vsega svojega srca doumeval povezanost borbe za nacionalne in socialne pravice. Tudi to je zgledno dokazoval ves čas svojega prekratkega življenja. Kratko rečeno: bil je človek, kakršnih nam je manjkalo včeraj, manjka nam jih danes in — ne daj nam tega zla usoda — da bi nam jih manjkalo tudi ju tri. — t g.
Idilični letoviščarski trg Ljubno se je že zgodaj zjutraj odel v državne trobojnice, ob mostu pri vhodu v trg je bil postavljen slavolok z napisom »Dobrodošli, borci!« Tu so se točno ob pol 10. zbrali od vseh strani naše ožje domovine došli severni borci, odposlanci sorodnih dobrovoljskih organizacij, Sokoli, gasilci in številno domače občinstvo.
Predsednik krajevne organizacije dr. E. Mejak je na kratko pozdravil došle goste, nakar se je formiral sprevod z domačo narodno godbo. Vsi udeleženci so prisostvovali slovesni službi božji, ki jo je daroval domači župnik g. Turk, ki je v svoji pridigi z lepimi besedami poveličal domovinsko ljubezen in se spomnil v osvobojevalnih bojih padlih junakov. Pri maši so peli združeni domači pevci pod vodstvom učiteljice ge. Kolarjeve.
Po službi božji je sprevod krenil skori trg na zborovalni prostor na Forštu. Tu se je vršil manifestacijski zbor severnih borcev, kateremu je prisostvovalo blizu 400 borcev.
Slavnostni govor je imel predsednik dr. Ervin Mejak iz Gornjega grada, ki je podal v svojem govoru pregled zgodovinskega razvoja prevratne dobe in osvobojevalnih bojev z izhodiščem v Celju. Opisal je vrednost po borcih Jugoslaviji rešenega ozemlja in poudarjal zasluge severnih borcev. Spominjal se je v koroških bojih padlih junakov in vseh do danes umrlih tovarišev bivših severnih borcev, posebej je omenil junaka Malgaja in Puncerja, pred 5 leti umrlega prezaslužnega generala Maistra iz leta 1932 umrlega poveljnika celjske legije poročnika Maksa Detička iz Celja. Zborovalci so s trikratnim »Slava« počastili spomin mrtvih. Nato je govornik iznesel zahteve severnih borcev po priznanju dobrovoljstva in drugih ugodnosti ter pokazal, kako so taka vprašanja naglo rešili v drugih državah. Druge države so se celo postavile revnim borcem domove, v katerih so popolnoma preskrbljeni. Poudarjal je nadalje, da so severni borci za-sigurali velikemu kosu slovenske zemlje svobodo in zato je predvsem dolžnost naših slovenskih činiteljev, da se za pokret severnih borcev zanimajo in z dobrim zgledom prednjačijo v pomoči, da se zahteve borcev prav kmalu izpolnijo. Tako pomoč slovenskih merodajnih krogov pomeni izdatno olajšanje borbe, ki jo vodi Zveza le-gionarjev Jugoslavije za severne borce v Beogradu. Ob koncu govora je govornik pozval navzoče tovariše k disciplini in k slogi, posebej, da se organizacija borcev vzdrži vsake politike, da tako čim prej doseže svoj cilj. Z vzklikom našemu vladarju kralju Petru n. je zaključil svoj govor, godba je zaigrala državno himno, zborovalci pa so jo peli.
Sledil je nato programatični govor predsednika glavnega odbora LKB polkovnika Viktorja Andrejke, ki je v svojem govoru opisal podrobno vse zahteve severnih borcev, pokazal je, kaj je bilo doslej storjeno, kaj je bilo doseženo doslej in kaj se hoče še doseči. Zbor so nato pozdravili v imenu Zveze legionarjev Jugoslavije njen podpredsednik podpolkovnik v p. Cvirn iz Maribora, v imenu Zveze Maistrovih borcev Feldin iz Maribora, v imenu zagrebškega pododbora rezervnih oficirjev Janko Zupane iz Zagreba, končno se je v imenu koroških Slovencev iz Mežiške doline zahvalil Janko Gačnik iz Guštanja, ki je bil v koroških bojih težko ranjen in pohabljen. Vsi govori so bili z viharnim odobravanjem sprejeti. Pred zaključkom zbora je bila
sprejeta resolucija, ki bo odposlana na me-rodajno mesto.
Zbor je zaključil predsednik dr. E. Mejak z zahvalo vsem govornikom in udeležencem m s posebno zahvalo vsem domačim gospem in gospodičnam pod vodstvom ge. Juste Devževe, ki so pripravile lepo prireditev na veseličnem prostoru, kjer so se popoldne borci zbrali k narodni veselici
Po zboru so zborovalci odkorakali pred Brunetovo hišo sredi trga, kjer je bila odkrita spominska plošča z napisom: »V tej hiši je bil glavni stan Celjske legije v maju 1919. leta. Nepremagljivi smo, če se ne bojimo umreti za domovino!«
S kratkim uvodnim nagovorom je prosil predsednik dr. Mejak zastopnika Zveze legionarjev Jugoslavije, podpolkovnika Cvirna, da odkrije spominsko ploščo. Domači pevski zbor je zapel pesem »Na dan« in »Oj Doberdob«, nato pa je bivši celjski legionar, takratni podporočnik Leo Spar-hakl iz Ljubljane, govoril v imenu bivših celjskih legionarjev spominski govor. Godba je zaigrala »Hej Slovani«, ki so jo vsi prisotni peli. Odposlanec zagrebškega pododbora rezervnih oficirjev Zupane je k plošči položil velik lovorjev venec s svileno državno trobojnico, kar je na vse prisotne napravilo izredno globok vtis.
Slovesnost pri plošči je zaključil predsed-
Dolgo ostati na soncu in hitro por|areOt
Tedaj je potrebno ULTRA-OLJE NTVEA s poja-čano močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA-OUE-NTVEA upije opekline povzročajoče sončne žarke in propušča le tiste, ki porjave kožo.
nik dr. Mejak z zahvalo vsem domačim organizacijam za sodelovanje, posebno zahvalo je izrekel združenemu pevskemu zboru, ki ga je tako požrtvovalno vežbala pred proslavo soproga domačega šolskega upravitelja ga. Kolarjeva. S tem je bil zaključen oficielni del proslave 20 letnice koroških osvobojevalnih bojev.
Popoldne so se zbrali borci in številno domače občinstvo in razni izletniki na veseličnem prostoru na Forštu, kjer je bilo v številnih šotorih preskrbljeno z okrepčili. Domača narodna godba je pridno igrala m pevski zbor je ponovno zapel.
Izredno so bili počaščeni borci, ko se je sredi popoldneva pripeljal iz Celja nekdanji poveljnik v koroških bojih g. polkovnik Defar v spremstvu dveh drugih višjih oficirjev ter v imenu in po naročilu komandanta Dravske divizijske oblasti in v imenu celjskega pešpolka pozdravil na veseličnem prostoru zbrane borce in občinstvo, za kar se mu je v imenu borcev zahvalil predsednik dr. Mejak.
Proslava severnih borcev v Ljubnem je uspela v vsakem oziru najbolje, k čemur je mnogo prispevalo izredno lepo in ugodno vreme ter dobra organizacija proslave.
Slavje avtomobilistov na Pokljuki
Lepa in sončna je bila zadnja nedelja in iz polnih prs so ta dan vsi, ki so pohiteli v božjo naravo, uživali krasote naših gora in miline naših voda. Kakor nalašč je prišla takšna nedelja tudi za naše avtomobi-liste, člane ljubljanske sekcije Avtokluba, ki so praznovali god svojega patrona m zaščitnika na romantični Pokljuki, eni izmed naših planinskih tujsko-prometnih postojank z veliko bodočnostjo. Smučarski klub Ljubljana je pred dobrimi petimi leti udaril tamkaj temelje bodočemu letoviškemu središču, ki ga ne bo enakega blizu in daleč. 16 kilometrov oddaljena od Bleda, 1300 metrov visoko nad dolino, z vencem naših gorskih velikanov v ozadju, se prelepa Pokljuka iz leta v leto bolj razvija v priljub-
Kakor vselej je bilo tudi letos praznovanje združeno z blagoslovitvijo vozil, ki jo je opravil koprivniški župnik g. Anton Do-dič. V klenih besedah je svečenik pred obredom nagovoril zbrano družbo in poudaril najbolj, zakaj tudi cerkev budno spremlja razvoj moderne tehnike. Po končani blagoslovitvi majhnega kipa sv. Krištofa, ki ga bo sekcija odslej imela v svojih klubskih prostorih, in vseh vozil, so se izletniki vdali prijetnemu »dolce far nien-te« po zeleni okolici Sport-hotela.
Pri skupnem obedu sta oficielni del proslave zaključila dva govornika, in sicer kot domačin član upravnega odbora dr. Bogdan žužek v imenu odsotnega predsednika Avgusta Praprotnika, in pa slučaj-
AvtomobiBsti pri slavnostnem obreda. SEko je dal na razpolago Foto Lojze šmne
ljeno zatočišče vseh, ki si želijo miru in moči iz planinskega sveta. Vse naokoli razkošnega Sport-hotela rastejo majhni in veliki, toda sami tako ljubki zasebni domovi, kamor se iz dneva v dan zateka več in več onih, ki so vzljubili ta kotiček Gorenjske, da v njem preživijo nekaj uric oddiha. Ko bo Pokljuka dobila še nekatere udobnosti in bo z dobro prometno žilo zvezana z Bledom in Bohinjem, bo prišel njen veliki čas. Ne na škodo njene bogate lepote in ne na škodo njene tišine, ker je tako širna in pestra.
Tamkaj sredi bujnih smrekovih gozdov in v zatišju Sport-hotela so v nedeljo že od ranih ur bučali motorji. Dolga vrsta avtomobilov se je postavila pred bogato okrašenim Sport-hotelom. G. Kenda in njegovi — tamkaj je bil tudi predsednik in »boter« Gnidovec — so bih veseli velikega obiska. Avtoklub je prišel praznovat god svojega patrona! To je tradicionalno slavje, ki so ga letos v ljubljanski sekciji obnovili že devetič, to pot prvič na Pokljuki
no navzoči L podpredsednik centrale AKKJ bivši minister dr. Velizar Jankovič, ki sta oba poudarila važne cilje, ki jih zasleduje Avtoklub pri svojem delu za čim popolnejšo ureditev našega cestnega omrežja in čim večji razmah motorizacije v državi Posebnega odobravanja so bila deležna izvajanja dr. Jankoviča, ki se je mimogrede spomnil na burna predvojna leta, ko je skupno z zavednimi Slovenci leta 1908 v Ljubljani navezal prve nerazdružljive vezi za ustvaritev naše skupne domovine. V teh spominih je bodril vse k novemu, še vztrajnejšemu delu za procvit preko vsega, kar nas še zmerom razdvaja.
Bila je majhna domača proslava, ki bo gotovo vsem udeležencem ostala v prijetnem spominu, žal se zaradi bolezni ni mogel udeležiti predsednik sekcije g. Avgust Praprotnik, ki je bil sicer vselej duša na tej proslavi avtomobilistov. Udeleženci so popoldne deloma še prebili na Pokljuki, deloma pa odhiteli v blejska kopališča.
in vedra visoka starost
po dolgih desetletjih trdega dela
Ljubljana, 1. avgusta
Kar poglejte ga in komaj boste verjeli da ima na hrbtu že polnih osem križev. Res je, če srečamo in vidimo našega jubilanta, bivšega čevljarskega mojstra g. Avguština Možino, kadar jo v jutrnjih ali popoldanskih urah reže lahkih prožnih korakov s Tržaške ceste, kjer stanuje, gor proti Tivoliju ali Rožniku, začnemo resnično verjeti v podaljšano človekovo mladost, ki se izraža pri njem ne samo v videzu, marveč je istinita in pristna. Glede spomina, živahnosti in dobrohotne šaljivo-sti prekosi marsikakega mladeniča, ves je poln življenja in menda nikoli mrk in star-čevski.
Rodil se je naš jubilant konec julija 1859 v Ljubljani in je ostal ves čas svojega življenja pristna ljubljanska srajca. V šolo je pohajal še v bivšo reduto pri Sv. Jakobu, kjer je pod učitelji gg. Šotom, Rakteljem in Močnikom dovršil 3 razrede. Ko je imel za življenje dovolj šolske učenosti, je šel v uk k čevljarskemu mojstru g. Jožetu Gr-meku na Bregu. Po končani učni dobi je ostal še nekaj časa pri mojstru za pomočnika, nato pa je pričel misliti na to, kako bi se v obrtu izpopolnil tudi v tujini. Kmalu je našel še dva tovariša in — hajd v tuje dežele. Kakor je bila tedaj navada, so jo kar peš mahnili v širni svet Krenili so proti Celovcu in so, preden so prestopili koroško mejo, zapeli na vrh Ljubelja v slovo kranjski deželi: »Kadar boš ti van-drat sel, pridi mi povedat.« Pesem jih je spremljala tudi po veseli Koroški, a je v Celovcu onemela prvič, ker niso dobili dela. Odšli so na Tirolsko in dalje na Sol-nograško ter na Gornje Avstrijsko. V bližini Linca so se udinjali na splav in po tr-
dem delu na splavu priplavali na Dunaj. Brez cvenka v žepu so po pogostitvi od lastnika splava, ki so mu morali med vožnjo
trdo delati, obstali na rfici in jefi spraševati za delom, ki pa ga tudi v tedaj bogatem Dunaju niso našli Naš jubilant je zatorej nekolikanj razočaran obrnil avstrijskemu glavnemu mestu hrbet in prišel po raznih dogodivščinah na Štajersko, kjer se je ustavil v Gradcu. Tam je kmalu dobil delo in je ostal v Gradcu poldrugo leta
V Ljubljano se je vrnil šele k vojaškema naboru, nato pa prijel za delo pri raznih mojstrih v domačem mestu. Po letih si je prihranil nekaj denarja, nakar se je hitro osamosvojil. Ozrl ae je tudi po življenjski družici ki jo je kmalu našel. V zakona se mu je rodilo 6 otrok, 4 sinovi od katerih sta dva umrla, in dve hčerki. Prva je trgovčeva soproga, druga je učiteljica, eden
sinov je železniški uradnik, drugi pa trgw vec.
Ob svojem življenjskem jubileju je p»a-jel g. Možina številne čestitke od strani znancev in prijateljev, naj bol; so pa zalegle one njegovih najožjih. K 80-letnici mu iskreno čestitamo tudi mi želeč mu še veliko veselih in srečnih let v zdravju!
| Viktor Perpar |
V Štepanji vasi je v torek 1. t. m. umrl nagle, od srčne kapi povzročene smrti g. Viktor Perpar, krojaški mojster in posestnik, ki se je vneto in požrtvovalno udejstvoval v nacionalnih in prosvetnih organizacijah. Iz vrst sodelavcev in prijateljev mu je posvečen naslednji nekrolog:
Ko bomo starejši bratje v Štepanji vasi spet stopili v vrsto k strumnim vajam in veselo korakali za sokolskim praporom, takrat Tebe ne bo. Najstrumnejši »Mirno* Te ne zdrami. Spokojen spiš med cvetjem, obraz zadobiva mirnejši izraz — končano je.
Odhajaš! Tvoje srce ni preneslo trdot' današnjega življenja. Končano je, bratje. Ljubite Sokole, domovino in kralja, tako nam bi rekel, če bi mogel. Take bi bils Tvoje zadnje besede. Telovadimo, dajmo, dajmo, tako bi vzpodbujal. Kako vdan in vesel si prihajal v telovadnico, kako rad nastopal in s kakšnim veseljem in ponosom si nosil sokolski kroj! Bil si najboljši med nami. Vdan Sokolu z dušo in srcem, plemenit po značaju v pravem pomenu besede. Nikdar se nisi silil v ospredje. Nam vsem si bil vedno iskreno prijateljsko razpoložen in odkrit. Blag v odnosu do bratov in dostojen, nisi poznal ne maščevanja, ne sovraštva. Morali smo Te ljubiti in smo Te. Ne veš, dragi brat Viktor, kako nam je ob slovesu. Ti ne veš, kaj bi dali da bi bil prihodnjo telovadno uro spet med nami, in drugo leto z nami nastopal. Ne veš kaj si nam bil...
Odhajaš, zapuščaš nas žalujočih src, ob slovesu Ti pa kličemo naš poslednji: Zdravo!
Rudolf Žitnik v imenu starejših bratov.
Uprava Sokola v Štepanji vasi poziva vse člane in članice, da se v kroju in s praporom udeleže pogreba br. Viktorja Perpar ja, ki bo v četrtek 3. t. m. ob pol 17. iz hiše žalosti, Hradeckega cesta št. 37.
Zadnja pot dveh zaslužnih mož
Celje, 1. avgusta.
V	ponedeljek ob 16. se je zbrala pred domom umrlega učitelja v p. in posestnika g. Toma Graha na Dečkovi cesti v Celja množica pokojnikovih prijateljev in znancev, med njimi mnogo upokojenega in aktivnega učiteljstva ter zastopniki uradov in društev ter deputacija gasilske čete v Ga-fterju. Po cerkvenem obredu je kremi žalni sprevod na bližnje okoliško pokopališče. Ko je duhovščina opravila cerkveni obred na pokopališču, se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika v imenu upokojenega in aktivnega učiteljstva učitelj g. Fra-njo Roš, predsednik sreskega učiteljskega društva v Celju. V lepem govoru je orisal življenje in udejstvovanje g. Graha na narodnem, vzgojnem in gospodarskem področju ter podčrtal pokojnikovo odločno narodno zavest in značajnost
Ob 17.30 se je zbralo pred mrtvašnico na' mestnem pokopališču mnogo prijateljev m znancev umrlega železniškega uradnika v p. in bivšega celjskega podžupana g. Draga Žabkarja, da spremijo pokojnega do njegovega poslednjega doma. Med cerkvenim obredom, ki ga je opravil v mrtvašnici prota g. Bulovan, je zapel moški zbor »Vi-gred«. Nato je krenil žalni sprevod do groba. V sprevodu so nosili poleg vencev pokojnikove rodbine in sorodnikov tudi lep venec Jugoslovenske nacionalne stranke z državno trobojnico ter vence Bratstva pravoslavnih Slovencev, Narodne strokovne zveze m mestne občine celjske. Pogreba se je udeležila tudi številna deputacija krajevne m sreske organizacije JNS ter lepo število zastopnikov raznih nacionalnih, strokovnih in kulturnih organizacij,
Nato je spregovoril ob odprtem groba v imenu Jugoslovenske nacionalne stranke predsednik sreske organizacije JNS g. Ivan Prekoršek: »Stojimo ob grobu moža, ki ga je usoda mnogo prerano iztrgala iz naših vrst Dragu Zabkarju življenje ni bilo posuto s cvetjem. Bil je mož borbe in dela, ki ni klonil pred najtežjimi zaprekami bil je mož optimizma in vere v ideale, ki jih je bila njegova duša tako bogata. Drago Žabkar je bil pošten nasprotnik ter zvest tovariš in sodelavec, borec in značaj, ki ni bil nikomur na prodaj, pa naj je bilo življenje zanj še tako težko. Bil je Jugoslo-ven po dejanju že takrat, ko je šele od daleč prihajala prva zarja naše svobode. V Celja je bil vedno med prvimi na dela in v borbi za nacionalne in socialne pravice. Nobeno delo mu ni bilo nikoli pretežko, pri njem ni bilo nikdar izgovora, da ne more. Storil je več nego je bila njegova dolžnost in sredi dela je težka bolezen končala njegovo aktivno m trdo življenje. Drago Žabkar, ko se v imena Tvojih političnih pri* jateljev in sodelavcev v Jugoslovenski nacionalni stranki poslavljam od Tebe, sprejmi iskreno zahvalo za vse delo, ki si ga vršil z ljubeznijo, zvesto in požrtvovalno, z našo vročo željo, da bi Ti bil po težkem življenju in trdem trpljenju sladek pokoj v domači zemlji!«
V	imenu Narodno strokovne zveze se poslovil od pokojnika g. Viktor Fric ter poudaril uspešno delo g. Žabkarja za Narodno strokovno zvezo in njegove zasluge za narodno delavstvo. Pevci so zapeli »Oj, Doberdob«, ob zaključku pa je prota g. Bulovan v lepem govoru orisal življenje in nacionalno udejstvovanje Draga Žabkar j« v službi naroda.
Gospodarstvo
Letošnji pridelek pšenice po prvi uradni oceni za blizu 7% manjši od lanskega
Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo podatke o prvi oceni letošnje žetve, ld jih je sestavilo na osnovi podatkov sreskih kmetijskih referentov. Kmetijski referenti so ob priliki mlačve za vsak »rez ugotovili povprečen pridelek na hektar. V kratkem bo ministrstvo za kmetijstvo objavilo drugo začasno oceno na podlagi podatkov, zbranih iz vseh občin, a končni podatki se bodo objavili, ko bodo urejeni. Prva začasna ocena (v milijonih metrskih stotov) je nastopna:
Banovine Prva ocena Končni pridelek
»pr.
v	1. 1939.	v L 1938
vardarska	2.60	2.26
vrbaska	1.31	1.08
dravska	0.74	0.74
drinska	2.61	2.52
dunavska	12.86	15.81
zetska	0.68	0.54
moravska	2.72	2.52
primorska	0.45	0.36
savska	4.21	4.39
mesta Beograda 0.06		0.08
skupaj	28.23	30.30
Letos je bilo s pšenico posejano za okoli T4.000 hektarjev več zemlje kakor v lanskem letu. Iz gornih podatkov je razvidno, da so prav žitorodni kraji imeli letos slabšo žetev kakor lani, medtem ko se ostali, zlasti pasivni in hriboviti kraji, ponašajo letos z obilnejšo žetvijo, še več, v vardar. eki, vTbaski, dravski, zetski in primorski banovini so imeli letos rekordno letino pšenice. Celotni pridelek pšenice v državi je po tej oceni za 6.7% manjši od lanskega.
Takšni rezultati žetve v letošnjem letu, ki je bilo za pšenico zelo deževno, so v glavnem posledica neenakega učinkovanja dežja. V ravnih žitorodnih krajih je preobilica dežja škodovala, medtem ko je v hribovitem svetu koristila.
Dobro i namočeno-
Kaj želijo Izvozniki sadja
Maribor, 1. avgusta.
V smislu sklepov na nedavnem sestanku organizacije sadnih izvoznikov dravske banovine v Mariboru, zastopnikov združenj trgovcev iz sadjarskih krajev dravske in savske banovine in producentov, so zborovalci sklenili predlagati Prizadu v zvezi z določbami okrožnice štev. 1. z dne 15. julija nastopne spremembe, ki jih je sporočilo vodstvo Združenja sadnih izvoznikov Prizadu:
Glede sporov, ki so nastali v prejšnji izvozni sezoni, ugotavljamo, da so v okrožnici navedeni pogoji, po katerih se morajo ravnati prodajne cene, nejasni ter da izpostavljajo izvoznike kakor v lanski sezoni nevarnosti glob in izgube premije. Zaradi jasnosti naj se ta določba dopolni v tem smislu, da služi v dokaz prispetja na nemško carinarniško področje potrdilo železnice, da je pošiljatev mejo prekoračila, ne pa, da se zahteva, da je bilo blago v terminu tudi ocarinjeno. Tudi naj se zaradi prečestih ovir in zakasnitev, ki nastajajo pri odpremi in transportu blaga brez izvoznikove krivde, oprosti izvoznik vsake kazni, če se ugotovi, da je bilo predano blago železnici v času, v katerem je izvoznik mogel računati s tem, da bo blago ob določenem terminu prekoračilo mejo.
Nadalje je nujno potrebno, da se prodajni pogoji predpišejo enotno. V tem ozi-
ru prosijo sadni izvozniki, da se z novo okrožnico naroči vsem izvoznikom, naj prodajajo svoje blago brutto za netto, kakor določajo to tudi predpisi nemških oblastev. Tej zahtevi je treba ugoditi zlasti zaradi tega, ker se prav pri teži lahko dogajajo nerednosti in dovoljujejo prepovedani popusti.
Točka 5 omenjene okrožnice pa onemogoča izvozniku, da bi zadostil predpisom, ker ni na razpolago na vseh nakladalnih postajah mostnih tehtnic in ker se na drugi strani na postajah, kjer so mostne tehtnice, železnici že predano blago ne sme več razkladati niti dokladati, četudi gre za primer predpisom neustrezajoče teže. Zaradi tega je nujno potrebno, da se takšni primeri, ki jih ni zakrivil izvoznik, ne kvalificirajo kot prekrški. V vsakem primeru pa naj se dovoli toleranca za 2% več ali manj, kakor je to tudi določeno v običajnih trgovskih uzancah.
Po navodilih okrožnice izgubi izvoznik, ki krši katerekoli od splošnih določitev ali pa tudi katerikoli specialni pogoj, ki ga predpiše Prizad, pravico na vse izvozne premije. Zaradi tega predlagajo sadni izvozniki, da izgubi izvoznik pravico do premije samo za dotični vagon, ki ni bil v smislu predpisov odpremljen in prodan. Izključitev pravice za izvoz v primeru kateregakoli prekrška pa naj se izreče šele po pravični in objektivni ugotovitvi dejanskega stanja po izreku razsodišča.«
Gospodarske vesli
= Jugoslavija ni dobila blagovnega posojila v Angliji. Iz Beograda poročajo. Zadnje dni so nekateri evropski listi prinesli vest, da je Jugoslavija dobila v Angliji blagovno posojilo v znesku 3 do 4 milijonov funtov šterlingov. Po isti vesti naj bi ta znesek spadal v okvir 60 milijonov funtov šterlingov, katere je Anglija rezervirala za izvozne kredite v politične svr-he. Na odločilnih mestih izjavljajo, kakor poroča »Jugoslovenski kurir«, da ie ta vest brez osnove. Jugoslavija ne išče kreditov, ki bi pomenili spremembo njene dozdaj-šne zunanje politike. Razen tega Jugoslavija ne more in ne želi sprejeti blagovnega posojila, katerega odplačevanje ne bi bilo zajamčeno od posojilodajalca s tem, da bi ta jemal blago od Jugoslavije. Jugoslavija bi bila pripravljena sprejeti blagovne kredite samo na osnovi blaga za blago. Omenjena vest v raznih tujih listih je, kakor izvaja »Jugoslovenski kurir«, verjetno posledica neinformiranosti. Nam se namreč ponujajo blagovni krediti le za tiste potrebščine, ki so že navedene v finančnem zakonu za leto 1939.-40. To so potrebščine za naše železnice, rečni promet, silose, zgradbo tvornic celuloze, gradnjo novih železnic in pristanišč, melioracijska dela in podobno. Velik del teh ponudb je bil že odklonjen kot neustrezen.
= Naša država uvaža letno za preko tri milijone dinarjev kos in srpov. Kljub temu, da imamo domačo industrijo srpov in kos, še zmerom uvažamo te predmete. O tem nam pričajo podatki naše trgovine s tujino za leto 1938. Tako smo lani uvozili 63.493 kg kos v vrednosti 3.04 milijona din in 6403 kg srpov v vrednosti 0.15 milijona din. Največ smo teh predmetov uvozili iz Avstrije in Češkoslovaške. Zanimivo je pri tem, da smo lani tudi izvažali kose in srpe. Skupna teža tega izvoza je znašala le 2138 kg, a vrednost okoli 164.000 din. Izvozili smo kose in srpe v glavnem ▼ Poljsko, Rumunijo in Italijo. Letos pa nam je izvoz kos v Italijo trenotno onemogočen zaradi tamošnjega kontingent-skega režima. Zato se naši industrije! prizadevajo. da bi svoje kose in srpe razpe-čavali v Turčiji in Rumuniji. Uvoz tega blaga je vsekakor nepotreben, ker ima naša industrija možnost, da teh kmetijskih potrebščin producira sama dovolj za vso državo in še za izvoz.
Uredba o gospodarskih svetovalcih. Na predlog ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet podpisal uredbo o gospodarskih svetovalcih. Ta poklic lahko opravlja samo oseba, ki ima diplomo 'ekonomske visoke šole in katera je praktično delovala v službi gospodarskega značaja najmanj pet let ter izpolnjuje tudi druge pogoje splošnega značaja za izvrševanje tega poklica. Naloga gospodarskega svetovalca bo ta, da s svojim znanjem in delom pomaga v gospodarskih vprašanjih posameznikom in pravnim osebam, da daje y teh vprašanjih svoje strokovno mnenje
in da na zahtevo oblastev izvršuje pri gospodarskih podjetjih in ustanovah pregled poslovnih knjig. Vse osebe, ki so na podlagi obrtnega zakona dobile pravico izvrševanja poslov, ki spadajo v delGvno območje gospodarskega svetovalca, bodo ohranile pravice, vendar pa bodo morale svoje delo prilagoditi določilom te uredbe. Osebe, ki nimajo strokovne izobrazbe, ki jo terja uredba, ne morejo nositi naziva gospodarskega svetovalca. Z namenom, da se doseže vestno opravljanje poklica, določa uredba stroge kazni. Brezvestno delo bo kaznovano z denarno kaznijo in z od-vzetjem dovoljenja.
= Svinec, cink in baker iščejo. Iz Beograda poročajo, da neka finančna skupina, v kateri je zainteresiran tudi nemški kapital, raziskujejo rudna ležišča na ozemlju med Valjevom, Krupnjem in Ljubovijo. Dosedanji rezultati so pokazali zelo znatna ležišča svinčene, cinkove in bakrene rude. Ko bo vse delo končano, se bo izvedla organizacija izkoriščanja. Kskor javljajo iz Valjeva, je v bakreni rudi 0 5'' nikl;a. Sodijo, da so ležišča tolika, da se bo njih izkoriščanje v poini meri izplačalo.
= Dražba za izvršitev regulcijskih ob obmejni Muri. Ban-ka uprava dravsko banovine razpisuje v današnjih »Službenih novinah« za izvršitev regulacijskih del ob obmejni Muri v proračunskem letu 1939-1940 četrto javno pismeno ponudbeno dražbo na 16. t. m ob 11. dopoldne v sobi teh ničnega oddelka v Ljubljani PojasnPa se dobe pri tem oddelku in murski sekciji v Gornji Radgoni. Proračunska vsota je d n 8,665.239.50. Kavcija je za domače podjetnike 87.000 din, za tuje državljane pa din 174.000.
= NaS turistični promet se bo še pove čal z gosti iz Nemčije. Iz Beograda poročajo: Nemški gospodarski minister je na posredovanje uprave za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo odobril, da se od zimske kvote za nemške turiste v Jugoslaviji prenese znesek 3,200 000 mark na letošnjo letno sezono S tem bo še bolj oživel turistični promet.
= Dobave, Štab mornarice v Zemunu sprejema do 7. t, m. ponudbe za dobavo 2000 ton olja za gorivo in 500 ton plinskega olja, do 18. t. m. 12 ton turbinskega, 80 ton motornega in 10 ton avionskega olja, do 19. t. m. železne pločevine za brodovje. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo jelovega jamskega lesa, vodomerov, gumenih cevi in računskega stroja. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo električnega materiala in Luten-ventilatorjev. Uprava zavoda »Obillčeva« (Kruševac -Obiličevo) sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo železnih sodov, do 21. t. m. za instalacijo muflovskih peči za sulfat in solno kislino, do 22. septembra za dobavo raznega usnja in strojnih jermenov. Mornarska izvidniška komanda v Šibeniku
do IS. t bl pooodbe m dobavo raznega železarskega materiala. Artilje-rijskotehnifini zavod mornarice v Lepeta-nah sprejema do 24. t m ponudbe za dobavo raznih svedrov, glodal, škripcev, klešč, nožev, kladiv ln drugega orodja, ščetk za čiščenje in zaščitnih naočnikov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo kompletne strojne naprave za hlajenje. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragu-jevcu sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo dinamske žice raznih dimenzij in do 29. t m za dobavo 5.000 hrastovih pragov. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t m. ponudbe za dobavo klinastega železa. Pomorska zrakoplovna šola v Divuljah sprejema do 13. t m. ponudbe za dobavo raznega orodja, strojev, meril in dr. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 30. t m ponudbe za dobavo strojev za pletenje letnih in zimskih mornariških maj, šivalnih strojev in strojev za pletenje nogavic.
= Dobave. Direkcija dTŽ. rudnika v Vrdniku sprejema do 3. avgusta ponudbe za dobavo tropolnih razstavljačev, zobalic iz surove kože, do 10. avgusta za dobavo elektromotorjev in raznega elektrotehničnega materiala, do 17. avgusta pa za dobavo stropnih ln zidnih svetilk. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sara. jevu sprejema do 1L avgusta ponudbe za dobavo tovornega avtomobila za državni rudnik v Kaknju. Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 11. avgusta ponudbe za dobavo podzemeljskega kabla.
— Licitacije. Dne 3. t m. bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za napravo skladišča v Velikih Blokah in 17. t. m za instalacijo električne napeljave v Ribnici. Vršile se bodo naslednje licitacije za dobavo ovsa za potrebe vojske: 9. t. m. v intendanturi v Zagrebu, 12. t. m. v Ljubljani, 16. t. m. v Osijeku in 12. t. m. v Banji Luki. Ustne licitacije za dobavo mesa za potrebe vojaštva bodo: 14. t. m. v Celju in Škofji Loki, 16. t. m. v Murski Soboti, Ljubljani in Slovenski Bistrici, 18. t. m. v Dolnji Lendavi, Mariboru, Ribnici in Bohinjski Beli, 21. t. m v Ptuju, Novem mestu, Mojstrani in Železnikih. Dne 14. t. m. bo pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija za dobavo lanene, impregnlrane in konopljene jadrenine ter raznega platna, 23. t. m. tekočine in paste za čiščenje kovin in masti za parkete, 25. t. m. šamotne opeke in Samotnega prahu. Vojno sanitetski zavod v Zemunu bo imel 31. t. m. in 1. septembra licitacije za dobavo večje množine ameri-kanskega platna. Pri upravi vojnotehnič-nega zavoda v Kragujevcu bo 26. t. m. licitacija za dobavo jesenovih talp, hrastovih gred in talp in bukovih desk, 29. t. m. večje količine vijakov za les, 31. t. m. raznih zakovic in 1. septembra brusilnih kam nov. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled.
I na Mariborskem tedna. Akrobata sta asd-nji čas izvajala svoj program v Varaždi-nu, sdaj pa sta bila namenjena v Maribor. Po nesrečnem naključju pa so iskre iz lokomotive zanetile ogenj, ki je zajel zelo vnetljive predmete v prvem vagonu, zlasti pa z oljem namazani motorni kolesi. V trenutku je bil ves vagon v plamenih. Strojevodja je takoj ustavil vlak, železniški uslužbenci pa so nemudoma odklopili ostale va-
Borze
1. avgusta.
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 32.50, v Beogradu pa so se iskali po 31.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrstejša in se je zaključevala po 468—470. Zaključek je bil tudi v 8% Blairu po 101.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.93—209.13, Pariz 116.28—118.58, New York 4381.75—4441.75, Zaneva 995—1005, Milan 231.45—234.55, Praga 151—152, Amsterdam 2334.50—2372.50. Berlin 1769.12— 1786.88, Bruselj 747—759. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.84—147.14, New York 5459.77 do 5519.77, Ženeva 1238.14—1248.14. Amsterdam 2906.72—2944.72, Bruselj 930.08 do 942.08.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.74375, London 20.7525, New York 443.375, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.37, Berlin 177.80, Stockholm 106.9250, Oslo 104.30, Kobenhavn 92.65, Sofija 5.40, Praga 15.1750, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
UJ-LKTl
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 466—168, 4% severne agrarne 59.50 do 60.50, 4®/« agrarne 61.50—62.50. 6% dalm. agrarne 83.50—34, 6% begluške 86.75 do 87.50, 7% stabiliz. 100.50 bl., 7°/o investicijsko 100—101, 7% Sei.gman 101 bl., 7°/o Blair 94.50 bl., 8°/« Blair 100.75—101; delnice: PAB 210 den.. Narodna banka 7550 den.. Gutman 40—49, S:čerann Osijek PO den.. Osiieška livarna 150—162. Trbovlje •72—175. Jadranska 320—350.
Beograd. Vojna »koda 467 167.50 " severne agrarne 59.50- -60 (59 75). 4" ■ agrarne 62—€2.75, 6' « dalm. agrarne 83.75 do 84.25 (84V 6*'« be.:;!1 škc 87.25—87.35 (87.35). 7"/n stabiliz. iOi den., "" invest 100 75 den (101.25), 7° - Sctlič-man 100.50 den.. 7"v, Blair 93.75—94.50 (94). 8« . Blair 100.30 den.. PAB 210 den., (drobni kosi), Narodna banka 7500 bl.
Blagovna trž'iža
ŽITO
+ Novoead«ka blagovra h->r*a M avgusta). Tendenca nelzprem Pšcnica: s.ara (78/79 kg); baška. siemska slavon ka 147 —149: iužnoban. 146—149 Rž: baštsa no a 127—129. Ječmen: ba.^ki. sremski 64 65 ka 140—142.50 Oves: ba.4ki. sremski novi 122 50—125. Koruza: ba.-ka inn oariteta In-djija 116—118 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 232.50—242 50; »2« 212 50— 222.50; »5« 192.50—202.50; »6« 172.50 do 182,50; »7« 147.50—157.50; »8« 117.50 do 122.50. Fižol: baški. sremski beli. brez vreč. novi 240—242.50. Otrobi: baški. v jutastih vrečah 106—108; sremski v jutastih vrečah 103—105; v banatski, v jutastih vrečah 100—102.
-J-Chicago (1. avgusta! Začetni tečaji: pšenica: za maj 66 6250, za sept. 65.75; turščica: za sept. 42.75.
-f Winnipeg (1. avgusta). Začetni tečaji: pšenica: za julij 58, za okt. 53, za dec. 54.75. _
Ogenj v tovornem vlaku
Maribor, 1. avgusta
Na železniški progi v bližini Bohove pri Hočah je nastal davi malo pred 2. uro na tovornem vlaku, ki vozi iz Zagreba v Maribor, nevaren požar, ki bi bil skoraj usoden za ves tovorni vlak. V vagonu tik za lokomotivo je bil šotor, razne druge pri prave in motocikla dveh znanih motocikli-stičnih akrobatov, ki nastopata vsako leto
gone, da se ogenj ni rasRrlL
Na mesto požara so takoj prihiteli poleg domačih in okoliških gasilcev tudi mariborski ter pobreški gasilci, ki so preprečili večjo nevarnost. Zaradi požara na odprti progi je bil skoraj 2 uri ves promet ustavljen, tako da so imeli jutrnji vlaki znatne zamude. Skoda znaša okoli 100.000 dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino.
Ob 30 letnici Sokola Ljubljana-Vič
V soboto zvečer bo baklada, v nedeljo razvitje dečjega prapora ln nastop vojske ln sokolstva
Vič, 1. avgusta.
Samo še nekaj dni nas loči od sokolskega slavja, ko bo marljivi viški Sokol na manifestativen način proslavil 30-letnico svojega obstoja. Vse priprave so v polnem razmahu, v sokolskem domu je vsak večer kakor v panju. V telovadnici se marljivo pripravljajo telovadni oddelki, odseki pa se vestno in marljivo pripravljajo, da bo organizacija brezhibna in da bodo vsi po-setniki prireditve povsem zadovoljni.
Proslava se bo pričela v soboto 5. t. m. ob 20.30 z baklado po viških ulicah in s podoknico kumici dečjega prapora sestri Slavi Benčanovi v Rožni dolini. Baklade se morajo udeležiti vsi društveni pripadniki v kroju, oz. kdor nima kroja v meščanski obleki z znakom. Zbor ob 20. na vrtu sokolskega doma. Po bakladi bo pietetna spominska svečanost pred spomenikom nepozabnega prvega Sokola Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V izmenskem teku bodo tekači s plamenicami prihiteli od kresa na Drenikovem vrhu in zažgali pred spomenikom žaro, vsi udeleženci baklade pa bodo prižgali okrog spomenika svečice. Vabimo gg. hišne posestnike v bivši viški občini, da razobesijo državne zastave in razsvetljijo okna.
V nedeljo, 6. t. m bo glavni slavnostni dan, ki ga bo še poveličala naša hrabra vojska. V znak priznanja za nesebično sokolsko delo in veliko vzgojno nalogo, ki jo že tridesetletje izvršuje viški Sokol, je minister vojske in mornarice odobril, da na-
stopi pri popoldanski javni telovadbi na telovadišču v Tivoliju tudi četa 1. planinskega bataljona iz Ljubljane. To visoko odlikovanje našega Sokola nam je najboljši dokaz, da naša vojska ceni sokolsko delo. Vojaki bodo nastopili z novimi vajami s puškami v polni bojni opremi. Sprejem naše hrabre vojske bo v nedeljo ob 15. pred sokolskim domom na Viču.
V spomin na 30-letni jubilej bomo poklonili svoji deci dečji prapor, ki naj jo spominja na pomemben dogodek. Prapor-ček je iz težke svile, na eni strani je sokolje gnezdo — pet slovanskih sokolov, druga stran pa je naša ponosna državna trobojnica. Razvitje prapora bo ob 15.30 pred 6okolskim domom, nakar bo ob 16. krenila povorka vojske in sokolstva skozi Rožno dolino in po glavnih mestnih ulicah na telovadišče Ljubljanskega Sokola. Ob 17. bo telovadni nastop vojske in vseh telovadnih oddelkov. Pri nastopu bodo po sklepu meddruštvenega odbora sodelovala vsa ljubljanska sokolska društva.
Vse brate in sestre, ki nt bodo zaposleni v nedeljo dopoldne pri pripravah, pa prosimo, da se pridružijo društveni depu-taciji, ki se bo ob 11. poklcnila na viškem pokopališču spominu umrlih bratov in sester. Društvo bo položilo venec, pevski zbor pa bo zapel žalostinko.
Iz navedenega je razvidno, da bomo jubilej proslavili nadvse dostojno. Sokolstvo in narodno javnost vabimo k obilnemu po-setu!
Sokolski praznik pod Krimom
Preserje, 1. avgusta j
Ob najlepšem vremenu je imelo marljivo ' 3okolsko društvo Preserje pri Ljubljani v nedeljo svoj vsakoletni nastop, ki je pokazal, da tamošnje prebivalstvo ceni uspešno delovanje Sokola. Letošnji telovadni nastop ni bil v Preserju, marveč na senčnatem vrtu br. Kavčnika v Podpeči tik zelene Ljubljanice. Vabilu društva so se odzvali Sokoli v lepem številu, ki so prihiteli v kroju in s prapori s Planine, Vrhnike, Borovnice, z Viča, Brezovice, Notranjih goric, mnogo pa je bilo gostov tudi iz Ljubljane. Po prihodu obeh popoldanskih vlakov je krenila s postaje lepa povorka z godbo Sokola I Tabor na čelu, za naraščajskim praporom s Planine in članskima praporoma s Planine In Preserja pa so se uvrstile sokolske vrste v kroju in meščanski obleki z znakom. Vseh udeležencev je bilo okrog 300. Povorko je občinstvo navdušeno pozdravljalo in z mnogih oken v Podpeči se je vsulo cvetje. Tudi so streli iz topičev pozdravljali sokolske vrste. Po prihodu na telovadišče Je bil kratek odmor, potem pa se je pričela ob 15. javna telovadba, katere se je udeležilo nad 600 oseb, vsekakor lepo število za ta mali kraj. župno upravo je zastopal br. Pavle Borštnik, navzočni pa so bili tudi oficirji in vojaki z Vrhnike.
Ob zvokih koračnice so prišli na telovadišče, ki Je bilo premajhno, vsi telovadni oddelki, da izkažejo čast državni zastavi. Po tej svečanosti so se razvrstile poedine točke sporeda. S prostimi vajami sta nastopili oboja deca, žal da se vaje niso zlasti moški deci posrečile. V bodoče morajo biti pred vsakim nastopom skušnje. Prav
dobro sta nastopila ženski naraščaj (28) in moški naraščaj (14) s saveznim! prostimi vajami. Pri orodni telovadbi so nastopili člani na drogu in bradli, vrsta vi-škega moškega naraščaja na drogu. Vsem so priredili gledalci tople ovacije. Prav lepo so zatem uspele proste vaje članic (18) in članov (24). Dokaj uspel telovadni nastop so zaključile viške naraščajnice (6) z vajami na dvovišinski bradli. Vrle naraščajnice so izvedle po eno vajo prav dobro in dovršeno ter so bile deležne velike pohvale občinstva. Po končanem telovadnem sporedu so prišli spet na telovadišče vsi telovadni oddelki k snemanju državne zastave, ki je bila spuščena med petjem nirn-ne »Hej Slovani«. Sokolstvo in občinst /o jo je navdušeno pelo. Vsi so zatem zapeli še »Le naprej brez miru ... «, ki jo je pelo tudi kmečko prebivalstvo, nakar je bil nastop zaključen. Po telovadbi je bila prijetna zabava med igranjem godbe Sokoia I, ki je pod taktirko br. Verija švajgarja spremljala tudi vse telovadne oddelke. Ko se je zvečerilo, so zagorele na plesišču na Ljubljanici lučke. Z zadnjimi večernimi vlaki so se gostje odpeljali domov, zadovoljni, da so preživeli nekaj ur med vrlimi Sokoli ln prebivalci pod Krimom. Nastop je dosegel lep moralen, ta upajmo, tudi gmoten uspeh. Podkrimskim Sokolom pa kličemo: Krepko naprej po začrtani poti!
—z t.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Športni dan v Trbovljah
Preteklo nedeljo je v okviru tega slavja jeseniško Bratstvo izgubilo tekmo
proti Amaterju
SK Amater je v nedeljo priredil lepo uspeli športni dan z lahkoatletskim mitingom in nogometnimi tekmami. Dopoldanskega atletskega mitinga so 3e udeležili atleti lz Ljubljane, Litije, Celja ln Trbovelj ter izvedli tek seniorjev in junlorjev na 100 m, tek seniorjev na 1500 ln 5000 m,
met dlskn seniorjev in junlorjev, skok v . pričakovalo,
vendar bl bil pri malo več pazljivosti lahko ubranil tretji ln peti gol. Srednja vrsta, v kateri je bilo na trenutke videti Zavrla, je bila lahko premagljiva. V napadu se je tu pa tam potrudil Janežič, ki pa za svoje soigralce nI imel razumevanja V celoti moštvo ni pokazalo onega, kar se je
daljino seniorjev in juniorjev. Pri tekmah j «o .«<• plasirali: seruor.ii: tek 100 m Horjak
SK Amater je zadnji čas precej uredil svoje moštvo ter v nedeljo odigral eno naj-
Franc (SK Ceiio) j 1.6, Kosec Miloš (Pri- i boljših tekem v letošnji sezoni. Kljub te-
mni ie t 11.6: juniorji: Vrhovec Miloš (Litija i 12 1. Koša k Ivo (Amater) 13; met
liftl i sonK-rii Kosec Miloš (Prim.) 34.25 m. Horjak Frane (C ) 2S.46 m; juniorji: Končan M Ho: l Lit.) 32.43, Vanell Karol f 22.3;",; skok rialjino: seniorji: Ko-sec V. :..-: (F Im.) 6.21, Horjak Franc (C) 6.14 Juniorji Končan Milo« (Lit.) 5.66, Vrhov p < Lojz • (Lit.) 5.vi; tek na 1500 m: seniorji: Kirn Lade (Prim.) 4:30.8, Bec Franc A.tn.) 5:10; tek na C000 m: seniorji: Knez Rudi (Am.) 16:57 2, Klen Lado (Prim.) 17:18. Korltnlk Polde 17:40.
Amater : Bratstvo 6 :1

Popoldne je bila prijateljska tekma med SK Amaterjem ln SK Bratstvom z Jesenic, ki se je končala z rezultatom 6:1 (3:1) za Amaterja. Dolgo pričakovani revanžni tekmi z Jeseničani je prisostvovalo do 500 gledalcev ob krasnem vremenu. Prvak ljubljanske skupine SK Bratstvo je nastopil kompleten razen Crnoborega in Trifuno-vlča ter je v njegovem moštvu kot prvo svojo igro odigral bivši ligaš Janežič na mestu srednjega napadalca. SK Bratstvo je prišlo na igrišče v zavesti, da bo svojim zmagam nad boljšimi nasprotniki priključilo še zmago nad tretjeplasiranlm klubom v celjski skupini. Pričakovalo se je, da bodo nastopili igralci velikega formata, ki bodo potrdili uspeh gorenjskega nogometa in s tem sloves svojega kluba. Zdi se, da so nedavne zmage nad SK železničarjem iz Maribora dale igralcem samozavest, da so nepremagljivi v tekmi z manjvrednim klubom. Tako podcenjevanje nasprotnika se je v nedeljo maščevalo! Vsi igralci Bratstva so z redkimi Izjemami igrali precej komodno, bili vedno za korak prekratki ter se niso nikdar pravilno plasirali. Njihov vratar je sicer branil, kar je mogel,
mu, da je nastopil z dvema rezervama, si je z voljo in elanom priboril zasluženo zmago. Vsi od prvega do zadnjega zaslužijo pohvalo, posebej moramo še omeniti vratarja Plaznika, ki je držal tudi ostro streljano enajstmetrovko. V tehničnem pogledu domači niso zaostajali za nasprotnikom. Prekašali so goste zlasti v gibkosti igre, elanu in tudi v fair igri. Tekma je razen dveh neljubih incidentov, ki ne gredo na račun domačih, potekla v redu, k čemur je gotovo pripomogel odlični sodnik (Am) j g. Spat in disciplinirana publika — V pred-tekmi je Dask premagal rez. Amaterja s 4:8, juniorji Amaterja pa rez. Retja s 5:8.
Ob tej priliki bodi poudarjeno, da bo z oblastvene strani vendar treba že enkrat misliti na izgraditev posebnega športnega stadiona, ki bo ustrezal današnjim potrebam športnih disciplin, ki se, med njimi zlasti nogomet, vedno bolj razvijajo v Trbovljah. Kot čujemo, bo SK Amater moral v doglednem času napustiti sedanje igrišče, ostali nogometni klubi pa so tudi ostali brez športnega prostora, odkar je občina vzela zemljišče za pokopališčem za lastne svrhe. Ideja, da se za igrišče pridobi Ko-bacova njiva, je nepraktična lz raznih tehničnih ozirov, prostor je pa tudi preveč odročen in slednjič igrišče tudi ne spada v sredino trga! Kadar se bo pričel izvajati v podrobnosti občinski regulacijski načrt, naj se čim prej potem uresniči tudi zamisel o športnem stadionu, ki bi, kakor smo informirani, imel biti postavljen na zemljišču onstran Zemljanove in Krasni-kove hiše.
Pristavljamo še. da bodo 6. t. m. o priliki proslave 401etnice Jugoslovenske rudarske zveze v Trbovljah tekma za pokal med SK Retjem, Daskom, Amaterjem in SK Olimpijo kot gostom. Pokal je za to priliko daroval predsednik občine g. Jakob Klenovšek.
Domače vesti
Gospodu
C 3risu Zamiku
Igo Gruden
V temd nam zarja bi utegnila zdaj
prosevati,
ker na Parnasu Zamik je začel prepevati.
VANDAL1ZEM
Komur nelogična se zdi beseda vandalizem, na mesto nje n. pr. svinjstvo naj postavi: tako bo logično dognal pomen ji pravi, o meni znal, da za besedami se baš ne
gr izem.
RASIZEM
Da na zemlji res so vse mogoče vrste, Darwin je pred leti svetu raztolmačil; res so v vrsti človek tudi razne rase, danes pa že narod vsak je rasa zase, da bi lažje gledal drugemu na prste in kulturno mu svobodo v jarem stlačil.
* Veliko zborovanje invalidov. V nedeljo 13. t. m. se po dveletni težki toda uspešni borbi za priznanje z velikimi žrtvami zasluženih pravic spet sestanejo v Ljubljani vojni invalidi. Prihiteli bodo z vseh strani Slovenije na občni zbor oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov Zadnji občni zbor oblastnega odbora invalidske organizacije je bil 25 aprila leta 1937. Ta občni zbor je z vso odločnostjo zahteval ukinitev invalidskega zakona iz L 1929 ter uzakonitev novega pravičnega in socialnega invalidskega zakona V svoji organizaciji so vojne žrtve iz Slovenije mnogo storile, da bi se to doseglo. Da bi pritegnil vso slovensko javnost v akcijo za nov invalidski zakon, je oblastni odbor izdal dve brošuri s kričečimi dokumenti in slikami o krivičnosti invalidske zakonodaje iz L 1929. Najprej 1e izšla brošura »Beseda o zaščiti vojnih žrtev«, potem pa brošura »Grobovi tulijo«. O obeh ie »Jutro« obširno poročalo. Iz teh dveh publikacij je naša javnost spoznala vso upravičenost zahtev vojnih žrtev Občni zbor oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov Slovenije bo 13. t. m ob 9. v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubliani. v soboto 12. t. m. pa bo tam ob 15 anketa delegatov. Udeležba je za vse delegate sreskih in krajevnih odborov invalidske organizacije obvezna Oblastni odbor ie prosil za brezplačno vožnjo za vse delegate in popust na železnici za vse članstvo, ki se želi udeležiti občnega zbora Rešitev te prošnje bo razglašena o časopisih.
VZORČAST KREP 7.50 BEMBERG SVILA 14.— KOTON	10.—
CREPE DE CHINE PIKAST, 90 cm šir. 22.—
MANUFAKTURA
02
SOUVAN
MESTNI TRG 24
t^^maa
* Promocija. Dne 28. julija je bil na prašk: tehniki promoviran za doktorja n-ženjerstva Ljubljančan g. Vladimir šlebin. ger, uradnik podjetja Rad o Philips v Beogradu, na podlagi disertacije o tehnično-gospodarski preiskavi izrabe vodnih sil in plovitbene poti v Džerdapu (Železnih vratih) na Donavi. Čestitamo!
Bol/si oid
laž/e delo in več/a sposobnost i pravilno oomerjenimi očali od
* Novo hotelsko podjetje na Durmitor-
Ju. V Zabljaku pod Durmitorjem je bila slovesna otvoritev novega turističnega hotela, ki ga je zgradilo turistično društvo »Durmitor« iz Nikšiča. Slavnosti so se udeležili marljivi turistični propagatorji iz Nikšiča, Plevlja in drugih krajev. Tudi »Putnik« je poslal k slavnosti svoje zastopnike. Sloves lepot durmitorskih vrhov in planin se veča in širi od leta do leta. Novo hotelsko podjetje bo nudilo domačim in tujim turistom najboljše zavetje.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
R«! po tihi. soc pol in n zdt S-bf. 15.485 25 V ?5
* Požrtvovalni gasilci in malomarni gledalci. Iz Murske Sobote pišejo: V nedeljo smo poročali o velikem polnočnem požaru v čikečki vasi, kjer so pogoreli trije po. sestniki. Zaradi velikega vetra je bila nevarnost da se ogenj razširi na vso vas in jo upepeli. Gasilci okoliških gasilnih društev so takoj zaslutili nevarnost in pričeli omejevati požar, da se ni širil dalje. Za toliko brizgaln pa je v veliki suši primanjkovalo vode zato so jo ljudje pričeli dova-žati in nositi z vseh strani. Velik del ljudi, ki so prihiteli na kraj požara, pa se ni ggnp.nii za prošnje in pozive, naj bi poma.
53-1 nositi vodo. O tem žalostnem pojavu piše Murska Krajina: Ob tej priliki se je opazilo, da so ljudje v teh krajih precej svojeglavi in da nimajo pravega čuta za obrambo skupnega imetja. Mnogo jih je bilo takih, ki so prišli na kraj požara samo zijala prodajat, pri gašenju požara pa so neradi, ali pa sploh niso hoteli pomagati in dovažati vode. Zaradi tega sta intervenirala župni starešina in orožniška patrola. Malomarneže bo orožništvo naznanilo in je samo želeti, da bi jih oblast strogo kaznovala. Prav tako bi bilo treba izdati na prebivalstvo poziv, da je vsakdo obvezen pomagati gasilcem pri gašenju požara, zlasti kadar preti velika nevarnost ostalim zgradbam. Ne zijala prodajat in delat napotje, ampak pomagat naj hitijo ljudje na kraj požara!
*	Za festival narodnih običajev v Mariboru je odobrila železniška uprava četrtin-sko voznino na vseh progah ljubljanske železniške direkcije To ugodnost uživajo vsi udeleženci, ki se izkažejo s posebnimi legitimacijami, izdanimi po prireditvenem odboru. Legitimacije stanejo 2 din in se dobe v vseh poslovalnicah Putnika in v občinskih uradih Kdor lih tam ne bi mogel dobiti jih naj naroči ori Putniku v Mariboru, kateremu na.1 pošlje za legitimacijo 2 din v znamkah in frankirano kuverto s svojim naslovom Na osnovi te legitimacije kupijo udeleženci na kolodvoru železniško izkaznico K 14 in polovično vozovnico do Maribora, ki vella tudi za povratek. Ugodnost velja od 4. do 7 t m. Iz Ljubljane pripravlja Putnik v nedeljo 6 t. m. skupen izlet s posebnim vlakom Cena izleta z vključeno vstopnino na festival vstopnino na mariborski teden legitimacijo, kakor tudi s sporedom festivala s popisom vseh predvajanih iger znaša 46 din Prijave in informacije pri »Putniku« v Ljubljani
Prt sončenju uporablja fte Tschamba Fii. Rt dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGOR1C. Ljubljana. Prešernova 5.
*	Napredek ženske obrtne šole za go-stivarski okraj. Gostivar je dobil pred leti žensko obrtno šolo kot prvo žensko strokovno učilišče za ves Gornji Polog Celo med pravoslavnim prebivalstvom je bilo težko vzbuditi zanimanje za to zanimanje za to šolo. a je bil od leta do leta obisk številnejši, muslimanski živelj pa ie v svoji konservativnosti z nezaupanjem gledal na šolo in nekaj šolskih let so zaman čakali na kako muslimansko učenko. Led pa je prebil napredni posestnik Be-čir Pašič. ki je svojo hčerko-edinko poslal v žensko obrtno šolo Zdaj ie Pašiče-va hčerka Mučelefa z odličnim uspehom dovršila šolo kot prva muslimanka. Njen zgled bo v prihodnjem šolskem letu posnemalo več muslimanskih deklet iz kraja in okolice Ko ie Pašič poslal svo.io hčerko v šolo. je dobival grozilna pisma od starokopitnih sovernikov, zdaj pa se lahko reče. da tudi med muslimanskih življem ženska obrtna šola nima več nasprotnikov S šolanjem svoje hčerke je Bečir Pašič še zvišal svoj ueled. Ze dolga leta se udejstvuje v vseh prosvetnih organizacijah. zdaj pa so mu poverili tudi važno mesto v muslimanski verski za-iednici.
*	O prisilni kolonizaciji se je v naši javnosti že mnogokrat razpravljalo in so nekatere banske uprave pozvale vse občine. naj stavijo konkretne predloge. Predlogi so bili vsakovrstni, bilo pa je tudi nekaj občinskih uprav, ki so predlagale, naj se cigane pusti pri miru, da živijo po svoji volji in nagnenju. V zadnjem času pa prihajajo iz raznih pokrajin poročila o vsakovrstnih ciganskih izgredih in je tako vprašanje kolonizacije ciganov spet prišlo na dnevni red. Po statističnih podatkih je v naši državi nad 70.000 ciganov in če odštejemo četrtino onih, ki si pošteno služijo svoj kruh, nam ostane še vendar velika množica sumljivih in nevarnih tipov Najbolj nevarni so oni cigani, ki se selijo iz kraja v kraj. Vsaka potujoča ciganska družina ali čerga zapusti v kraiu. kjer je nekaj dni taborila, dokaj slabih spominov, ker ciganski nomadi zavračajo in prezirajo vse norme rednega živlienia in človeške skupnosti. Naitnijše je to. da je nad njimi prava kontrola nemogoča. Nad 85 odstotkov otrok potujočih ciganskih rodbin ie nezakonskih. Ti otroci niso vpisani v cerkvenih in občinskih matrikah in ko imamo v enem sam?m kraju po 100 in še več ciganov enakega imena in priimka. je seveda mnogokrat nemogoče razkrinkati krivca kake sleparije ali še hujšega zločina.
*	Nobene službe n! v obratih Narodne banke. Narodna banka sporoča, da so v njeni centrali in podružnicah, kakor tud: v zavodu za izdelavo bmkovcev ter v kovnici vsa mesta polna in da po tem takem , ne bodo priš^ v poštev nobene nrošni? 7a ; službo, in sicer do nadaljnega Uradniki- . pripravniki se sprejemalo v službo samo j po natečaju, ki je objavljen v »Službenih < novinah«.
*	Prometna nesreča na Tisi. Pr Kni^a- | ninu blizu Titela na Tisi sta trčila skuoai i rumunski brod »Džerdap« in naš brod »Si- j sak« Naša ladia je ostala neooškodovar.a ; in je lahko nadaljevala svojo not rumunski brod pa je moral ostati v Kničaninu zaradi popravila.
*	Zavod »Vesna« v Mariboru obsega internat. gospodinjsko in obrtno šolo Nudi tudi učenkam srednjih šol pristen dom. skrbno vzgoio in pomoč ori učenju Prospekti na razpolago (—)
*	Noge nosijo vse človeško telo zatorej So najvažnejši del telesa Netruj 1;h s SA-NOPEDOM. da ostanejo zdrave Glavna zaloga drogerija Jančigaj, Ljubljana. (—)
u— Krajevna organizacija JNS Ljub ljana, Barje poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba zvestega in zaslužnega člana organizacije g. Viktorja Perparia. ki je umrl 1. t. m. na svojem domu v sue-panji vasi. Pogreb zaslužnega in priljub-ljenega člana bo v četrtek 3. t. m. ob pol 17. iz hiše žalosti, Hradeckega cesta štev. 37.	_
Dr. IGOR TAVČAR
ne ordinira do 9. avgusta
u— Ogled gradnje mostu čez Muro pri Petanjcih in članski sestanek v Mariboru
priredi Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Odhod ljubljanskih članov v Maribor bo v
soboto S. t m. s brzovlakom ob 1S.11. Udeleženci ekskurzije naj se poslužijo četrtin-ske vožnje, ki je odobrena za potovanje na narodni festival v Mariboru. Članski sestanek bo pri »Orlu« ob 19„ družabni sestanek istotam ob 21. V nedeljo zjutraj odhod z avtobusom iz Maribora v Petan j ce. Po ogledu povratek v Maribor in popoldne z vlakom v Ljubljano. Podrobnosti bodo objavljene na članskem sestanku. Prijave sprejema tajništvo sekcije ustmeno ali pismeno do petka 4. t. m_____
Dr. Mirko Karpati
specijalist za ženske bolezni ln porodništvo
ZAOREB — BOGOVICEVA ULICA 1B, se je vrnil z dopusta. — Ordinira od 11.—12. in od 4—6. Telefon 7025.
DANES OB 16„ 19. fal 21. URI! Prekrasen ČASTNA LEGIJA I
film ljubezni, motatostl, časti ln ponosa l	^hnnn^ri	1
ljubezni, možatosti,
FIlm, ld Je prejel prvo nagrado
tega prekrasnega sporeda!
P0008® :	(Legion d'honneur)
lanski Bienali ▼ Benetkah! — Ne zamudite
KINO UNION, teL 22-21 |
I
Naknadni pregled motornih vozil. Po
odloku kraljevske banske uprave v Ljubljani in pravilnika ministrstva notranjih del z dne 20. IX. 1928, Ur. list 336-100, bo za drugo polletje naknadni komisijski pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov avtotaksijev) in ki za drugo polletje v tem letu še niso bili urad. no pregledani in odobreni za javni promet. Pregled se bo vršil v petek dne 1. septembra od 8. do 11. ure na Bregu številka 20. dohod z Novega trga K temu pregledu se mora pripeljati tudi vsa motorna vozila 'motocikle in avtomobile) za zasebno uporabo, ki letos iz kakršnegakoli razloga Se niso bila komisijsko pregledana in odobrena za promet. Običajni periodični pregledi motornih vozil, ki so se vršili do sedaj vsak petek, so odslej ukinjeni. ^iiiiniimnninniiminmnnnifmiintFimnimnTRninmnnnRsnT
Tekstilnega tehnika I
z večletno prakso na vseh področjih t*1' stilne stroke (barvanje in apretiranje vol bombaža tn svile) sprejme vodilna kemičn.. tovarna v svrho posečanja odjemalcev. — Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Stalna služba 9«.
u— Mesto venca na grob blage pokojne ge. Josipine Kraigherjeve so njeni vnuki in vnukinje prispevali 400 din Domu slepih v
Kočevju.
u— Se nekaj žeparjev s kongresa Kristusa Kralja. V dnevih kongresa je imela policija mnogo opravka s klativitezi in
a— Himen. Poročila sta se urednik »Edinosti« g. Jaroalav Dolar in gdč. Milena Ančičeva. Mladoporočencema Iskrene če.
stitke.
a— Sin edinec utonil. V Loki pri Do-brovcih je utonil med kopanjem 121etni Branko Kaspar, sin šolskega upravitelja g. Franca Kasparja lz Dobrovcev. Težko prizadetim staršem ob pre bridki izgubi sina edinca naše globoko sožalje!
a— Smrtna nesreča v kamnolomu, v kamnolomu posestnika MurSca v Zgornji Voličini v Slovenskih goricah ao delavci razstreljevali veliko skalo. Med njimi je bil tudi 521etni Ivan Merčnik, ki pa se ob eksploziji ni pravočasno zatekel v zavetje. Priletel je vanj večji kamen s tako silo, da je Merčnik obležal, ves oblit s krvjo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je nesrečni Merčnik v noči na torek podlegel poškodbam.
a— Konec šahovskega tekmovanja. Predsnočnjim Je bilo v kavarni »Bristol« 17. kolo šahovskega prvenstvenega tekmovanja za mesto Maribor, ld je prineslo naslednje rezultate: Gerželj : Mohorčič 1:0, dr. Krulc : Vidovič 1:0, Mišura : Nosan 1:0, Marvin : Eferi 1:0, Babič : Knechtl 1:0, Regoršek : Lukeš jun. 1:0, Sume. njak : Lukeš sen. 1:0. Končno stanje nagrajenih tekmovalcev je sledeče: Gerželj 15 dr. Krulc 12, Mišura 11 in pol, Mohorčič 11, Marvin 10, Regoršek 9, Babič 9. Vidovič 8 in pol, Sumenjak 8, Lukeš star. 7 ln pol. Nenagrajeni tekmovalci: CertaMč 6 ln pol, Nosan ter Lukeš jun. 6, Eferl in Ketiš 4 in pol. Knechtl 4, Pesek 3. Snoči « bila oficielna razdelitev nagrad.
a— V zadnjem hipu rešena. 121etni Mirko Raner in 131etn! Vlado Pečovnik iz Radvanja sta hotela preplavati Dravo s studenske strani na Mariborski otok. Pri tem pa sta zaplavala v nevarno valovje. žal pa ljudje njunih klicev na pomoč niso vzeli resno. V zadnjem hipu sta prispela na pomoč plačilni natakar Albin Krapša in nečak studenškega brodarja, ki sta oba popolnoma izčrpana dečka rešila v čoln.
a— Prešernova in Razlagova ulica zaprti. V času od 2. do 15. t. m. bo Prešer. nova ulica zaradi prireditve Mariborskega
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S IS KI — Telefon 41-79.
FIlm za staro ln mlado!
Silly revija!
Film risanih šal v naravnih barvah! Predstave: danes ob pol 9. uri ln jutri ob pol 9. uri
Prihodnji spored:
Alarm
e— Modras ga Je pičfl. Ko je osemletni posestnikov sinček Ivan Bezgovšek v Trobnem dolu pri Laškem v ponedeljek dopoldne doma na njivi pobiral snopje, ga je pičil modras v roko. Dečka so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer mu je hitra zdravniška pomoč rešila življenje.
e— Kolektivna pogodba s pekovskimi pomočniki podpisana! Včeraj ob 14. je bila na mestnem poglavarstvu končno podpisana kolektivna pogodba, sklenjena med Združenjem pekovskih mojstrov v Celju in pekovskim/i pomočniki. Gre za podaljšanje kolektivne pogodbe, ki so jo bili odpovedali pekovski mojstri. Dosedanja kolektivna pogodba pa je vsebovala določbo, da lahko pekovski mojster odteguje pekovskemu pomočniku, ki je pri njem na hrani, po 100 din na teden za hrano. Ta vsota ni bila v skladu z zadevnim zakonskim predpisom. Predsednik .^druženja g. Mlaker je včeraj pristal na znižanje tega odtegljaja od 100 na 70 din na teden. Pekovski pomočniki so torej vendarle dosegli podaljšanje kolektivne pogodbe in tudi delno izboljšanje, kar iskreno pozdravljamo. S tem je spor med pekovski-mli mojstri in pomočniki poravnan ter zopet omogočena harmonija med delodajalci v pekovski stroki v Celju.

Obrtniška tombola
v Kranju
V nedeljo 6. VIH. ob 3. url pop. na Glavnem trgu
Ogtefte si razstavljene dobitke v gimnazijski telovadnici i
40 TOMBOL:
7 sobnih oprem, športni
brek, elektromotor, kopalnica, šivalni stroj, kolesa, radio ... in še 500 dragocenih dobitkov•
izgubljenci, ki zmerom iščejo prilike in plena tam, kjer se v množicah zbirajo pošteni, a neizkušeni, lahkoverni ljudje. Tako je bil na Tyrševi cesti aretiran Ivan Belanič iz Bariloviča v zagrebški okolici, znan kriminalni tip, ki ga išče tudi zagrebška policija. Pomešal se je med kmečke ženske in jim posegal v košare in žepe, a je imel smolo, da je bil zasačen in aretiran. Belanič je bil že lani za 3 leta izgnan iz Ljubljane. Prav tako je bil na Tyrševi cesti aretiran 42-letn'i brezposelni natakar Mato Brebec, ki se je v gneči romarjev poizkušal v žepni tatvini. Posegel je v žep mesarju Francetu Zalarju iz Pleteršnikove ulice, ki pa je o pravem času začutil tujo roko, da je moža zgrabil in izroči policiji. Med drugimi je policija aretirala tudi poklicnega kvartopir-ca Lojzeta Podpečana. V ponedeljek malo pred polnočjo je v neki gostilni ujel v mrežo nekega brivskega pomočn ka, da sta šla kupčkat. Brivcu se je sumliivo zazdelo, da ves čas dobiva samo Podpečan. zato je stopil na cesto in poklcal f tražni-ka, ki je Podpečana aretiral. Stražnik mu je zaplenil karte in denar, na ooliclji pa so našli pri njem še 4 medeninaste prstane, podobne zlatim s katerimi je Podpe-čan najbrž tudi goljufal.
DOCENT
dr. JOS, CHOLEVVA
DO KONCA AVGUSTA ORDINIRA
u— Nesreča na stavbi. Včeraj r-^1 hi
so mestu reše ralci pripeljali na kirui ik-. oddelek zidarskega delavca Josipa Goloba, sanoslenega na novi stavbi :ia Erjavčevi cesti, ki jo gradi tvrdka Angelo B~t-telino. Golob je ">ade! s premalo zavarovanega odra in s e nerodno rani! na glavi dobil pa je tudi notranje poškodbe.
tedna za vsak promet zaprta in sicer od Aleksandrove ceste do Maistrove ulice, prav tako Razlagova ulica od Cankarjeve do Ciril-Metodove ulice.
a— če se vname star panj ... 541etni Ivan S. je prišel v Maribor, kjer je v neki gostiln; spoznal ljubeznivo deklico. Ko se je naslednje jutro prebudil, ni bilo deklice. pa tudi ne denarnice, v kateri so bili 4 stotaki. Policija razčiščuje zadevo.
IT Crlla
Dr
do
• s i	■* »* • 4 8 3 "1 ' - ■ *
\2. avgusta ne ordinira
\% Masrlbsra
c^- Zaključek šolskega letn na gozdarski šoli. Dn 29 julija se _,e na gozdarsk šoli zaključilo 9. šolsko leto z razdelitvijo spričeval sklepnih izpitov Poslovilna govo ra sta imela zastopnik kr. banske uprave inž Franc šulgaj. svetnik banske uprave, kot predsednik izpitne kom sije in ravnatelj: zavoda inž. Zmago Zi rnfeld. Uspehi šolskega leta so v splošnem prav zadovoljivi. Z odličnim uspehom je napravil izpit 1 goienec. 12 gojencev s prav dobrim. 12 z dobrim in 7 z zadostnim uspehom. Od 32 goiencev je bilo iz naše banovine 14. iz zetske 3, iz donavske 2. iz savske 11. iz mo-ravske 1, iz var*'arske 1.
a— Naknadni redni pregled motornih vozil. Predstojnistvo mestne policije srpo. roča, da bo naknadni redni polletni pregled motornih vozil, ki so registrirana pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije, dne 2. avgusta ob 15. na dvorišču mestnega avtobusnega prometa v Plinarniški ulici. Po 2. avgustu avtoizvoščki z nepre-gledanimi avtomobili ne bodo smeli voziti.
a— 200 let stara vinlčarija v ®gnju. V Runeč pri Veliki Nedelji je zgorela vini-čarlja posestnika Ivana Voršlča. Viničarija je bila stara 200 let. Skoda znaša okoli 35.000 din. Ivana Voršiča so aretirali za.
radi suma požiga.
a_ Saje lz lokomotive so zanetile požar,
ki je za1-el snope ovsa na polju posestn kov Jožeta Majcna in Franca Ferkusa iz Peker.
e— Vojni minister na Dobrni. Minister vojne in mornarice armijski general g. Milutin Nedič je prispel v ponedeljek v zdraVil šče Dobrno pri Celju, kjer bo nekaj časa na oddihu.
e— Sokolsko društvo Colje-matlca opozarja vse svoje članstvo in naraščaj na otvoritev Sokoiskega doma v Žalcu, ki bo v nedeljo 6. t. m. Udeležba Sokoiskega društva Celja-matice na prireditvi bratskega društva v Žalcu je obvezna. Odhod iz Celja z vlakom ob 12.35. Zbor ob 12. pred celjskim kolodvorom.
e— Obisk v soKolski gozdni šoli v Soteski pri Mozir;u. V soboto 5. t. m. bo v sokolsk gozdni šoli v Soteski pri Mozirju bojni prizor (napad in obramba taborišča) ob sodelovanju tečajnikov in vojske. Ob tej priliki bo vozil v soboto 5. t. m. mestn: avtobus iz Celja do Soteske in nazaj. Odhod izped kolodvora v Celju ob 18 povratek okrog 23. Prijave sprejemata do petka 4. t. m. br Fran jo Cepin v \Tarn^nem domu in sestra Lojzka Saksi-dova.
e— Oblikovanje •'veh zaslužnih ob^tn'-kov. v nedeljo ie bila v hotelu /Pošti« v Celju slavnostna, seja uprave Združenja kovačev v Celju Na spji je b'la izročena častna diploma zborničnemu prcdsedn:ku t~r kovanemu in po^kovskemu mojstru •:; Fmncn Kočniu k ie bil za sasluge, ki si j h je prioobil v 25 letih samostojnega .. ' ' mojster in v več kot 15 letih, odkar predsedvje združenju, izvoljen za tii.sLnega predseJn ka združenja. Obenem je bila slavnostna seja uprave Združen ja čevlj?rjev v Celju, na kateri je sprejel častno diplomo o imenovanju za čast-rrra združenja e. Jakob Povalej, čevljarski mojster v štorah. ki se udejstvuje že nad 35 let kot samostojen mojster in sodeluje nad 25 let v upravi združenja. Poročilo o delovanju in odlikovanju obeh za-služn'h obrtn kov je podal v izbranih besedah za kovače predsednik g. Maks Ober-žan. za čevljarje pa predsednik g. Anton Jager Slavnostni seji je sledila zakuska, med katero so bile izrečene prisrčne napi tn i ce. SI a vnos* je potekla v najlepSl obrtniški slogi in prisrčnem tovarištvu.
e— Umrla je v ponedeljek v Gosposki ul'cl 27 v starosti 28 let zasebna uradnica gdč. Angela Pugmeistrova, hčerka krojaškega mojstra g. Alojza Pugmeistra. Pogreb bo danes ob 17. Iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Nenadna smrt trgovca s preprogami. V ponedeljek je prispel 35-letni mariborski trgovec s preprogami Djordje Ta-dič v Celje, da bi razstavil preproge na Celjskem tednu. Prenočil je v MSI Pred grofijo 9. Ko je včeraj zjutraj vstal in stopil na stranišče, ga je tam zadala srčna kap in je na mestu izdihnil.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovaln'ci Združenja trgovcev za meeto Celje v Razlagovi ulici.
e— Gaberje in Sp. Hudinja v oblakih prahu. 2e več let se stalno ponavljajo pritožbe zaradi izredno slabega stanja državne ceste v Gaberju in na Sp. Hudinji in zaradi neznosnega prahu, ki se ob lepem vremenu skoraj neprestano dviga s ceste ter ogroža zdravje voznikov, pešcev in stanovalcev v hišah ob cesti, obenem pa polni stanovanja. Škropljenje ne zaleže mnogo. Edino sredstvo, da bi odpravili neznosne oblake prahu, bi bilo tlakovanje te izredno prometne ceste. Ker pa je to tudi poglavje zase, čujemo, da se bavi industrijec g. Westen z mislijo, da bi dal na lastne stroške tlakovati državno cesto od železniškega prelaza v Gaberju do svoje vile.
Iz Gornje Radgone
gr— Otvoritev nove železniške postaje. V novem postajnem poslopju so končana zadnja dela ln se zdaj samo še planira ln preurejuje prostor zunaj poslopja. Ta dela bodo dovršena do 15. avgusta, nato pa bo v dmgi polovici avgusta potrebna samo še komisionalna kolavdacija dograjenega poslopja. S tem novim velikim in lepim postajnim poslopjem, ki je podobno postaji v Ptuju, bo po 27 letih odpravljena lesena baraka kot žalosten spomin rajnke Avstrije. To leseno barako je postavil občinski odbor Gornje Radgone skupno z okrajnim cestnim odborom L 1912. ln je za takratne razmere, ko je bil ves promet osredotočen v sosedni Radgoni, čisto ustrezala. Zdaj pa je v Gornji Radgoni velik promet. Otvoritev ln slovesna Izročitev poslopja svojemu namenu bo 3. septembra.
BLED. Zvočni kino prednaša še danes in jutri razkošno revijo »Melodija sveta« z dodatkom Od petka do nedelje Ganghofer-jevi »Sumski akordi«. (—)
Lepa sokolska prireditev v Moravčah
Sokolska družina v Moravčah je priredila v nedeljo 23. julija svoj redni letni nastop, katerega so se udeležile kljub skrajno slabemu dopoldanskemu vremenu vse edlnice kamniškega sokoiskega okrožja. Uspeli nastop sam pa je dokazal, da mo-ravški Sokol kljub raznim oviram lepo deluje ln napreduje.
Takoj po skušnjah se Je na Kavkovem vrtu uredila povorka, ki je krenila z domačo godbo okoli Moravč. V povorld je sodelovalo nad 300 sokolskih pripadnikov v kroju s 5 konjeniki ln 7 prapori. Ko se je sprevod vrnil na telovadišče, so vsi oddelki med Igranjem državne himne izkazali čast državni zastavi. Po govoru br. staroste Tomana, ki se je spomnil Nj. Vel. kralja Petra H. in borcev za utrditev slovanske ideje, Je godba zaigrala himno »Hej Slovani«, a na drogove so se dvigale slovanske zastave, kar je napravilo na vse prisotne globok vtis.
Sledila je telovadba, kjer so nastopili starejši bratje iz Ježice (9), moška deca (53), ženska deca (44), moški naraščaj (52), ženski naraščaj (30), članice (16) in člani (41), orodna telovadba (17). Vse vaje so bile skladno in dovršeno izvajane s spremijevanjem klavirja, ki ga je iz prijaznosti igrala sestra načelnica Lužarjeva lz Doba. Največ odobravanja pa je želo 9 naraščajnlc lz Doba s krasno Izvedeno
vajo na gredi.
Po nastopu se je v prijetnem hladu razvila dobro obiskana prosta zabava, kjer je neumorno igrala domača godba pod vodstvom br. Cerarja. Ves nastop je vsestransko uspel ln je porok za uspeSno delo v bodočnosti.

CKMetni Harry Fiefield in njegova 41-letna žena sta bila te dni gosta we> ponašata kot starša šestih dvojic dvojčkov, ki jih vidimo tukaj istih ftarišev, pa samih dvojčkov, to je tudi za takšno razstavo
newyorške svetovne razstave. To čast sta si zaslužila s tem, da ž njima na ploščadi velikega restorana na razstavišču. 12 otrok senzacija tn atrakcija, ki je ni zametavati
Pariško medicinsko fakulteto bodo spravili v novo ogromno poslopje, ki »tojI na vogala ulice Jacob in ulice Saints-Perea ln je že skoraj dograjeno
Tr! milijone frankov za slano vodo
Velikopotezne sleparije bivšega branjevca
»Denar leži na cesti«, si je mislil bivši branjevec na pariškem trgu Leon Baron, ki je L 1936. opustil prodajo sira, masla in jajc ter se preusmeril v področje — medicine. špekulacija s človeško neumnostjo in lahkovernostjo je vedno najboljši posel. Tako si je osnoval organizacijo za prodajo zdravila za vse bolezni, ki ga je imenoval »Selminers«. Nič manj nego 180 zastopnikov je poslal s čedno etiketiranimi stekleničkami na deželo, da bi tam prodajali zla o kurjih očesov do plešivosti ln seveda kega agenta je oborožil s priporočilnim pismom zdravstvenega ministrstva in izjavami raznih medicinskih ustanov. TI dokumenti so bili seveda ponarejeni. Mož je tudi drugače postopal velikopotezno in ni
štedll z denarjem. Njegovi zastopniki aa
predvajali filme, ki so kazali učinke čudovitega selminersa, ki je zdravil lahko vaa zla ob kurjih očes do plešivosti, in seveda so v vsaki vasici pred prodajanjem imeli »znanstvena predavanja« z mnogimi latinskimi imeni in drugim podobnim peskom v oči. Kupčija je cvetela bohotno, zdravljenje s čudežnim lečilom, ki je obsegalo pet stekleničk, je veljalo 180 frankov. Ker je bilo to lečilo, kakor je pokazala sodna preiskava, navadna slanica in je stalo Ba. rona pet stekleničk z vsemi obratnimi stroški vred komaj 20 frankov, si lahko predstavljamo, da si je mož v treh letih nabral tri milijone čistega. Sedaj so ga zašili za več let.
■■ ■ »JUTRO« St 1TL t Nobena strmina ni nedostopna
Suša v Ameriki
Seda, ki vlada že več nego mesec dni v državah Nevr York New Jeraey, Pensilva. ni jI in v državah Nove Anglije, je zahtevala doslej pet smrtnih žrtev, kar je ▼ primeri z drugimi leti. malo. Tem večja pa je gmotna škoda. IjIitH dež v zadnjih dneh je prinesel le malo izboljšave. Menijo, da je ta suša najhujša, kar jih je kdaj v Ameriki bilo. Strokovnjaki iz poljedelskega ministrstva cenijo škodo v devetih prizadetih državah na mnogo tucatov milijonov. V dr. žavah New Yoric ln New Jersey je uničena polovica krompirjeve letine, v državi New York je bdlo uničenih milijon ton sena. kar je povzročilo porast cen za mleko. Stotine malih farm v vzhodnih državah so uničene, v mestu New York je začelo primanjkovati zelenjave. Posledica trdovratne suše so tudi neštervilni gozdni požari, Id jim šele sedaj pričakujejo konca, ka. kor suši sploh, kajti temperatura je začela na vzhodu Zedinjenih držav počasi padati.
♦--
Plavajoča ječa brez kletk
V"b«varskih Alpah so gorski vodniki v bližini Berchtesgadna preplezali visok hrib z navpičnimi stenami, M je veljal do danes za nepremagljiv. Slika nam kaže plezalce pri težavnem delu, fotografirane iz letala
Kačji strop
Zanimivi poskusi za
Uporaba kačjega strupa kot zdravilo ni nič novega, že pred desetletji so ga preizkušali tn priporočali resni zdravniki za vsakovrstne bolezni in bolečine. Kot zdravilo za rak je sicer odpovedal, ker ni pokazal neposrednega vpliva na rast rakastih oteklin, vendar pa poudarjajo vsi raziskovalci, Jd delajo v tej smeri, da zelo blaži boiečine. Pogostoma zadostuje ena sama injekcija strupa naočark, da se bolnik za osem do deset dni osvobodi bolečin, ne da bi se pri tem pokazali kakšni drugi nezaže-l;jem pojavi, n. pr. odpor proti jedi ali nagnjenje do uživanja strupa, kakor se to dogaja n. pr. pri morfiju.
Nadaljnji poskusi so pokazali, da se strup evropskih modrasov v primernih majhnih količinah lahko še uspešneje uporablja v tej smeri nego strup naočark. Uporabljajo ga danes z uspehom tudi za druge bolečine, n. pr. pri nevralgijah, trganju, naduhi itd.
V zadnjem času pa so kačji strup po-afcnaBi proti padavicL že pred tridesetimi
Serrano Snner
kot zdravilo
zdravljenje epilepsije
leti so pri. nekem epileptiku iz Teksasa ugotovili, da ni imel nobenih napadov bolezni več, ko ga je nekoč pičila kača klopotača. Dr. Spangler iz New Yorka je te. daj začel obravnavati epileptike s strupom klopotač in je o tem 1912. obširneje poročal. Potem pa je njegova metoda zapadla posabljenju in jo je šele južnoafriški zdravnik dr. Simons začel spet uporabljati. Preizkušal je strup drugih kač. Po mnogih poskusih je prišel do prepričanja, da vsebujejo kačji strupi lečilne snovi, ki vplivajo na epileptične napade tako, kakor nI so vplivali doslej nobeni drugi pripomočki. Dr. Simons poroča, da je pri poskusih z več sto epileptiki imel neuspeh samo v 4.4 odstotka vseh primerov.
Treba je seveda še mnogo poskusov, da bodo dognali ali niso Simonsova pričakovanja preoptimistična. Postopek je preveč preprost, da bi drugi zdravniki ne imeli malo nezaupanja do njega. Simons uporablja kačji strup, ki ga danes tovarniško »pridelujejo« v podobi injekcij, in sicer Vbrizgava pacientom spočetka pod kožo enkrat na teden komaj odlomke miligra-ma tega strupa. Pozneje narase količina strupa na 1 do 2. mg, hi sicer le v prime, ru, 6e je pacient prenesel prve injekcije troz hudih posledic. Težjih reakcij sploh ne sne tati in jih dr. Simons doslej tudi ni imel. Majhna vnetja na mestih, kjer je izvzSa injekcijo, se včasih pojavijo, pa so brez pomena. V štiri in dvajsetih urah Jz-gtne jo. Napaffi. padavice se v začetku zdrav ljenja sicer malo pomnožijo, kmalu pa do. be lažje obiKke. Celotno zdravljenje traja otASajno pcJ leta, taiko da je treba nekaj potrpljenja tako s pacientove, kakor tudi z itoKatoie strani
Ogromen kit
v Skageraku
©vedski Usti poročajo kot o edinstvenem dogodku v zgodovini ribolova, da so švedski kitolovcl ki so se vozili iz Gotten-burga proti polarnemu morju v Skagae-raku zagledali velikanskega kita in ga po dramatičnem lovu s harpuno iz posebnega topa zadeli v srce in ga ubili. Med lovom Je orjak s svojim repom prekucnil čoln, v katerem je bilo pet mornarjev ln le s težavo so jih rešili. Kit je meril v dolžino nad 20 m, tehtal je 8000 kg ln je dal 3000 kg mesa, najboljše hrane za srebrne lisice, 2500 kg slanine ln 4000 litrov olja. Razen tega je dal 600 kosov ribje kosti, med katerimi so nekateri merili v dolžino pet metrov.
Prisilni pristanek ministra za zračno plovbo
Angleški minister za zračno plovbo Kingsley Wood je te dni za eno popoldne izginil Aparat, s katerim je potoval na Severno Irsko, se je moral zavoljo grdega vremena nad Irskim morjem vrniti in več ur ni bilo nobene vesti o njem. šele proti večeru je prispela vest, da je moralo letalo v lancasterski grofiji prisilno pristati. Ministru samemu se pri tem ni nič zgodilo, nekateri drugi sopotniki pa so bili lažje ranjeni
Novi angleški bojni čolni
Iz Londona poročajo, da so pred Sout-hamptonom preizkusili te dni bojni motorni čoln novega tipa in da je prezkušnje zelo dobro prebil, čoln je dosegel brzino 46 vozlov ali nad 85 km na uro.
Francija v bo s1 bi
za Sinji trak
Novi francoski prekomornik »Pasteur« se je pravkar odpravil na prve poskusne vožnje. Brzino parnika, ki odriva 30.000 ton in ki meri v dolžino 212 m, so izračunali na 25 vozlov. V Franciji so zato trdno prepričani, da bo prekomornik že na prvem potovanju v Južno Ameriko v septembru letošnjega leta prekosil brzino vseh modernih prekomornikov in si priboril »sinji trak oceana«.
Ženska na županskem stolu v Dublinu
Irska prestolnica ima letos žensko za župana, in sicer go. Tom Clarkeovo, vdovo po borcu za irsko samostojnost, ki so ga 1. 1916 ustrelili. Ga. Clarkeova je prepričana republikanka. Te dni je dala odstraniti iz mestne hiše sliko, ki predstavlja kraljico Viktorijo kot deklico. Takšnih »simbolov britske monarhije« dublinska županja ne mara. Doslej se je tudi vedno branila nastopiti ob slavnostnih prilikah v običajni uradni obleki, češ da gre za ostanek angleškega časa.
Slaniki kot — ptičje strašilo
z?« rimim način, da si obvarujemo svoje črešnje, si je izmislil neki berlinski sadjar. V njegovem sadovnjaku, ki daje priznano dober sad, je videti na nekem drevesu obešene — slanike. Po njegovem zatrdilu imajo vrabci poseben odpor proti nasoljenim slaniikom in njih duh jih odvrača, da se ne lotijo črešenj. Res je to, da se v njegovem sadovnjaku, od kar visijo tam slaniki, niso več pokazali vrabci
Kolo z radiom
Zadnja novost v področju koles je prišla sedaj na trg v Clevelandu. Kolo ne tehta samo manj nego 35 funtov, tako da ga je mogoče nositi pod pazduho, temveč prekaša po hitrosti vse druge znamke in ima. na zadnjem blatniku pritrjen — dežnik, spredaj na krmilu pa radijski aparat.. .
Prostuli parnik »La Marttalere«, ki Je mnogo let prevažal kaznjence v Kajenj £> moral na stara leta spremeniti svoj poklic, odkar se je francoska vlada odločila, da na Hudičeve otoke ne bodo več pošiljali jetnikov. Parnik je kupilo ministrstvo m, trgovsko mornarico ba ga bodo uporabljali, dokler še pojde, kot ponton
mogočni španski notranji minister in Pran-eov svak, je z energičnim in diplomatskim nastopom vsaj za trenatek napravil mir med španskimi monarh ističnimi generali, ki so pripravljali deželi, čeprav še dolgo ne bo prebolela posledic državljanske vojne, zopet nove homatije
Plemenite klobase
Obisk angleške kraljeve dvorce v Ameriki, pri. čemer sta suverena v splošno zadovoljstvo pokesSa tudi ameriško »narodno jed«, tople fck>basice, »hot dogs«, je dal ne8d tovarni teh klobasic priliko za nenavadno reklamno idejo. Poslala je namreč na kralja Jurija VL prošnjo, da bi smela klobasice označiti s piemenitaškim naslovom »Sir«. Kot precedenčni primer navaja tovarna, da je svoječasno tudi kralj Jakob L dvignil rostbeaf v »plemiški stan«. Njegov služabnik mu je moral to njegovo najljubšo jed naznanjati vedno kot »Sir Rostbeaf«.
Koliko je vreden
nogometnik ?
Ker živimo ▼ časih avtarkije, deviznih omejitev in izmenjalnega gospodarstva, ni čudno, da so hotela brazilska športna društva dobiti nekega italijanskega nogo-metnika v deželo v zameno za deželni pridelek, kavo. Ko so se s športnikom, nekim profesionalcem iz Genove, zedinili glede honorarja, so vsoto preračunali v kavo in predlagali državnemu oddelku za ta proizvod, naj bi dal izvozno dovoljenje za 416 vreč kave. Oddelek pa je vlogo odbil, odgovora je, da je 416 vreč kave dosti preveč za enega nogometni ka. -«
Izguba ladij v španski
državljanski vojni
Madridski »Informaciones« poročajo, da je Velika Britanija po podatkih zavarovalnic izgubila med špansko državljansko vojno 27 ladij, medtem ko jih je imela 168 poškodovanih. Francija je izgubila 13 ladij, 62 je bilo bolj ali manj poškodovanih. Tudi Rusija in Grška sta imeli precej škode, kar se tiče ladij.
VSAK DAN ENA
Pri neki demonstracij je dejal znameniti, kirurg prof. Bier svojim študentom, da fcna pacient na operacijski mizi želodčno oteklino, ki jo je treba operativno odstraniti. Ko je pre rezal želodec, se je za trenatek ustavil in dejal:
»Gospodje, bila je napačna diagncea. Ni bila oteklina, temveč gre za želodčne kamne. Povem vam to, da si pozneje ne boste preveč domišljali v svoji učenosti. Na temelju moje mnogoletne prakse mi lahko priznate nekaj izkušnje — in vendar se lahko zmotim!«
ANEKDOTA
Plin namesto smodnika
V Mehiki delajo poskuse, da bi v strelnem orožju namesto smodnika uporabljali mešanico iz kisika in petroleja. Po poročilih ima nova mešanica marsikakšno »prednost«: je cenejša v izdelavi, vsaj za Mehičane, ima večjo eksplozivno silo in zgori v cevi popolnoma, tako da ni ognja iz nje. Posebno zadnja lastnost zanima iz umevnih razlogov vojaške kroge.
»Olga ima vedno trop častilcev vseh narodov okrog sebe.« Pa saj je tudi tako izobražena! »Da« lahko reče v desetih jezikih!«
(Everjrbodar* Wee*3gr).
Kulturni pregled
Razgovor s kiparjem Francem Repičem
Pred tedni so odkrili v Trbovljah Repi. čev spomenik Viteškega kralja. Kmalu potem sem sedel z umetnikom v senčnem vrtu Zvezde. V paviljonu je igrala vojaška godba, pripekalo je bleščeče sonce in metalo temne sence kostanjevih krošenj na mize, ljudi. Najin razgovor je potekal v prijetnem nastrojenju godbe, pritišanega mrmranja množice na promenadi in pritrkavanju zvoncev cestne železnice, ki je vozila mimo v določenih presledkih.
— Povej mi kaj iz svojega življenja — sem ga zdramil iz opazovanja ilustrirane revije. Odmahnil je z roko in si šel s prsti skozi lase. — Ni vredno, koga bo zanimalo?
Tako sem moral počasi izvleči iz njega, izvrtati nekatere stvari, ki so gotovo prav tako zanimive kakor življenje kakega drugega umetnika, če ne še morda za spoznanje bolj.
Tam v Vrhpolju pri Vipavi se je rodil 3. julija 1904. profesorju obrtne šole v Ljubljani, kiparju Alojziju Repdču, ki je vzgojil celo generacijo priznanih umetni-kov kiparjev in slikarjev. Že zgodaj je pokazal veselje do risanja. Komaj štiri leta star je ležal v bolnici in oče mu je prinesel nekaj predlog, ki jih je že vešče pre. risal. Po nekaj letih študija na realki je prestopil na obrtno šolo, kjer ga je učil ■oče kiparstva, prof. šantel pa risanja. Poznejša doba ga je vodila za nekaj časa v Zagreb, kjer sta ga na akademiji oblikovala profesorja Vadlec in Kršenič. Zaradi gmotnih razmer se je vrnil k očetu in mu ■pomagal pri številnih naročilih. Važna je bila zanj doba v ateljeju kiparja Dolinar-;ja, kjer je delal v kamen in se temeljito izpopolnjeval ter dosegel veliko ročnost. Odtod ga je v svoj atelje povabil profesor umetnostne akademije Braniš, pri katerem je ostal tri leta in delal zanj v kamen in les, predvsem plastike.
Vse dotlej se je omejeval zgolj na repro-duktivno delo, dočim je po povratku v Ljubljano izvršil prvo samostojno kom. pozicijo, spomenik padlim vojakom na Igu ter precejšnje število portretov v kamen. Lete 1930. ga je našlo v Pragi pri kiparju Uhliru. Toda že ga je čakalo delo v ateljeju kiparja Dolinarja, kateremu je izdelal v kamen znani spomenik kralja Petra, tki stoji pred magistratom;. Ob istem času dovršuje nekaj naročil za železniško ministrstvo v Beogradu. Poklicna pot ga je nato vodila v Beograd, kjer ga je zaposlil dalmatinski kipar Palavičini. Prav tako je postavljal v Skoplju spomenik padlim študentom, ko ga je odpoklical dekret, da je prevzel vodstvo banovinskih lesno obrt. nih tečajev v Ribnici ter v raznih delih Slovenije. Moral je opustiti negotove priložnostne zaslužke, se začasno odpovedati kiparstvu in prijeti za delo, ki mu je nudilo vsaj nekoliko eksistenčne gotovosti. V Ribnici se je bavil z izdelovanjem igrač, postal je pionir slovenske industrije igrač, toda medtem mu je roka obdelovala ilo in ustvarila leta 1936. spomenik kralju Aleksandru, ki so ga slovesno odkrili v Ribnici. Neumorno dela, podnevi v tečaju, kasno v noč snuje kiparska dela in napravi več portretov ter se izpopolnjuje, kar mu ni pretežko, ker ima po očetu prirojen umetniški dar, ki si ga je v trdem delu izbru. sil, izpopolnil.
če je moral in že mora še danes počasi izkopavati svoje talente, je krivo življe-
nje, ki je večni delež umetnika, posebej slovenskega. Sredi med šolskim delom je izdelal spomenik za Trbovlje. Kritika je enodušna, da je tu ustvaril veliko, popolno delo. Poznal je velikega pokojnika iz oči v oči. V beograjski dobi je imel delo tudi v kraljevem dvoru na Dedinju. Tam je namreč Slovenec Dobrovnik s Koroškega predelaval salon in jedilnico in poveril Repiču štukaturo. Kralj je prihajal redno po trikrat na teden pregledavat, kako de. lo napreduje. Tu ga je imel priliko Repič spoznati iz najbolj človeške bližine, ko je bil ves predan občutju domačnosti in sproščen vladarskih skrbi. Večkrat sta se raz-govarjala in tako je mogel njegove značilnosti upodobiti tako kot morda nihče drugi. Zato je v trboveljskem spomeniku tisto, kar približuje vladarja z visokega marmornatega podstavka v objem ljudstva. Mrzlemu bronu vdihniti življenje, je velika milost, ki jo doživi umetnik morda samo enkrat posebno globoko.
Med najinim pogovorom je prelistal re. vijo dvakrat, trikrat in strmel predse. Včasl se je živahno sprostil in spet utonil vase. Kakšni so tvoji načrti za bodoče?
— Eh kaj, kdo bi govoril o načrtih. Ne veš, kaj ti prinese neizogibni jutri. Da, če bi imel več časa, da bi gnetel ilo, odlival po mili volji, da, to bi bilo nekaj več. nekaj polnega, tako pa Je vezan. Osem ur dela dnevno mu odvzame precej modi in stvariteljskega duha v delavnici, kjer pridne roke ustvarjajo stotine igrač, konjičkov, figuric in druge drobnarije, za katere je napravil načrte in ki s svojo domačnostjo premagujejo tuje, dražje izdelke. Da. z veseljem je tudi pri tem delu. Saj ga ni dela in tehnike, ki bi je ne obvladal bodisi v kamenu, lesu itd. Večkrat skoči'v inozemstvo, da se izpopolnjuje za delo v tečajih, katere vodi in zraven poškili v umetnostne razstave, muzeje, galerije. Eh, res, kdo bd govoril o bodočnosti, ko pa realna sedanjost zahteva polnega človeka v boju za obstanek. Seveda, glede bodočnosti bi nekaj omenil, namreč, da je prejel vabilo, naj bi prevzel mesto učitelja na uglednem zavodu izven Slovenije kot specialist za dela v_lesu. Ni se še odloČil, rad bi ostal doma, kjer bi ga morda kje potrebovali.
Odložil je revijo in se zaklenil vase. Kakor da ga je zgrabila prikrita tegoba, o kateri ne mara, da bi še govoril. Zdi se mi, da mu je misel na zopetno romanje težka in da ve, da bi lahko ostal doma v položaju, kjer bi lahko razvijal svoje zmožnosti na poprišču, ki ga je položila vanj narava, da bi iz kamna in lesa ustvarjal umetnine.
Plačala sva in odšla vsak v svojo smer. Ne vem, kaj je mislil na tisti poti, toda sumim, da to, kar jaz, namreč, da bi naj bila ožja domovina svojim sinovom skrbna in dobra mati, ki ne izbira talentov po tem, kdo več o njih govori, temveč po tem, da s pravim materinskim čutom spozna tistega svojega otroka, ki je vreden in potreben njene najbolj nežne ljubezni. Zagotovo so te besede sentimentalne, toda če so že napisane, naj ostanejo take kot so — z enim edinim namenom, da bi odgovorne oblasti poskrbele, da nam ostane Repič doma in da se mu podeli mesto, kjer bi lahko razvil vse svoje moči ter da bi s svojimi bogatimi izkustvi in spretnostjo vodil naš umetnostni podmladek naprej in navzgor.	AML
Iz glasbene književnosti telovadnici!
1.	Sedem pesmi sodobnih jugoslovenskih skladateljev za globok glas in klavir. Izdalo univerzitetno komorno-glasbeno udru-ženje »Collegium musicum« v Beogradu, 1838.
»Collegium musicum«, ki ga v Beogradu vodi univerzitetni profesor, skladatelj in muzikolog dr. Miloje Milojevič, je danes edini dosledni izdajatelj novejših glasbenih produktov v naši državi. Njegove edicije se odlikujejo že po okusni zunanjosti in primernem formatu, odličnem tisku noto. tiskarne Fuchs v Zemunu in vobče s skrbno redakcijo, katera jih predestinira za izvoz v inozemstvo. Doslej je izšlo deset zvezkov, izdanih z nesebičnostjo in brez kalkulacije z dobičkom; zato pa je njih vrednost tem trajnejša in pomembnejša.
V	tej seriji je izšla zbirka samospevov, med katerimi najdemo tudi skladbo mladega slovenskega skladatelja B°gomirja Leskovca »Balada v narodnem duhu« na skladateljevo besedilo. Skladba uvaja ba-ladni ton v dokaj jasno tekočem klavir, skem stavku, ki sicer ne izbegava kotra-punktskih slučajnosti, a vendar ne išče trdot razen v službi izraza in skladno z besedilom. Dobra, dosledno kritično v duhu osnove izvedena skladba, očituje poleg nadarjenosti tudi temeljito poznanje tehničnih elementov kompozicije ter zasluži vso pozornost. Nekaj neznatnih tiskovnih •pomot si bo lahko vsak vesten pianist sam popravil.
V	istem zvezku sta še po dve pesmi Milojeviča in Milenka živkoviča ter po ena Božidarja širole in Predraga Milošev*ča» tako da predstavlja zbirka lep izbor iz sodobne jugoslovenske glasbene stvaritve na polju samospeva za globok glas s klavir, jem.
2.	Ostala nova izdanja edicije »Collegium musicum« v Beogradu. Skoraj sočasno z zgornjim zvezkom, ki nosi edicij-sko številko 9, so izšli trije zvezki skladb v isti izdaji, in sicer »Jugoslovenske narodne melodije« za glas in klavir (št. 7), »Dru gi godalni kvartet« Petra Konjoviča (št. 8) in »Dve pesmi« za sopran s spremljavo oboe, klarineta in fagota skladatelja Vo-jislava Vučkoviča.
»Jugoslovenske narodne melodije« obse. gajo tri oddelke. Srbskega je priredil Miloje Milojevič, slovenskega Anton Neffat in hrvatskega Jakov GotoVac. V prvem oddelku je 7, v drugem tudi 7, v tretjem pa 5 napevov s klavirsko spremljavo. Za nas je seveda posebno zanimiv slovenski oddelek, kjer je Anton Neffat zaporedil napeve »še kikeljco prodala bom«, »Kje so moje rožice«, »Soča voda je šumela« (v dveh obdelavah), »Rasti mi, rasti«. »Zagorski zvonovi«, »Dekle v zelenem vrtu sedi« in »Obični koroški rej«. Izbira teh pesmi je kontrastna in sveža, klavirska priredba sicer nekoliko izumetničena in preobložena, mestoma podobna klavirskim izvlečkom, a v splošnem učinkovita in verno podajajoča besedno razpoloženje. Opaz-
ka pri pesmi »Soča voda je šumela«: primorska narodna, je netočna, ker je avtorica teksta in napeva znana (gl. štrekelj, Slov. narodne pesmi!); pač pa je to pesem smatrati kot ponarodelo in posebno priljubljeno. Druga obdelava se mi zdi na-ravnejša, bolj neprisiljena, medtem ko daje priprosti in s pritajeno čustvenostjo izraženi pesmici prva priredba operno kričav blesk, ki se njeni nepokvarjeni milini kaj malo prilega.
Srbski oddelek v redakciji Miloja Milojeviča kaže veščo roko tako v zapisovanju napevov kakor v klavirski spremljavi, hrvatski odsek Jakova Gotovca pa očituje prekipevajoč temperament. Pripominjam, ida so pesmi tega oddelka izšle že svojčas v naši »Novi Muziki«, kar bi izdajatelj vsaj lahko omenil.
Zvezku je dodan sešitek teh napevov za glas s češkim, poljskim, francoskim, angleškim in nemškim prevodom, kar je vsekakor odličen domislek, ki bo gotovo mnogo pripomogel k spoznanju in razširjenju te zbirke. Nekaj tiskovnih pomot bo moral tuji pevec pri tem seveda prezreti, četudi so včasih precej spodtakljive.
Drugi godalni Kvartet Petra Konjoviča, komponiran leta 1937., je izšel zgolj v gla. sovih in je torej namenjen direktno našim kvartetnim udruženjem, ki si ga bodo gotovo z zanimanjem ogledali, saj predstavlja ustvarjalca »Koštane« na polju komorne glasbe, kjer sicer ni novinec, a vendar dokaj manj poznan kot z odrskih desk. Delo obsega tri stavke (I. Allegro risolu-to, H. Quasi una leggenda, HI. Vivace un poco rubato) z mnogimi agog čnimi va. rijantami. Konjovičeva glasba je naozko zvezana z njegovo rodno grudo in tudi edi-nole odtod popolnoma razumljiva. Tudi v tem delu se ni zatajil ter hodi svojo točno odrejeno, iz osnov narodovega glasbenega občutja zajemajočo pot, ki jo izpolnjuje z žarom zavzetne osebnosti, študij dela bi bil seveda znatno olajšan z izdajo male parti-ture, ki bi bila pristopna tudi drugim glasbenikom, ne samo kvartetovcem.
Dr. Vojislav Vučkovič spada med učence praške ultramodernistične šole in se kot tak vidno uveljavlja tudi na nekaterih glasbenih festivalih društva za sodobno glasbo in v beograjskem glasbenem in pu. blicističnem življenju. Njegove »Dve pesmi« s spremljavo pihalnega tria odločno kažejo v schonbergovsko smer tako v glasu samem kakor v spremljavi in vobče v vsej kompozicijski tehniki. Vprašanje je danes le, če se ni ta smer že preživela in ostala kot dokument dobe, ki je bila neustaljena kot malokatera pred njo. Vsekakor kažeta obe pesmi svojevrstno in v naši glasbi še dokaj nepoznano gledanje na zmožnosti glasbenega izražanja, kjer se kosata pričakovanje teorije z učinkom dejstev. Drugod je ta proces razkrajanja glasbenih formalist:čnih prvin že vstopil v zaključno fazo, to je v lastni razkroj. Pri nas je morda Vučkovičevo delo prvi čisti doprinos v obvladanju te tehnike, ki je svojčas povzročila toliko danes že pozabljenega hrupa,
v ngonj *»
no omenjeni ediciji, koje aasluge za nje sodobne nato glasbe ostanejo zapisane z zlatimi črkami v zgodovini glasbene kulture Jugoslavije.
S. Vlado PiMU: Sert skladb m mlade violiniste s spremljavo klavirja la Vlado Prfnčič: Venček jugoslovanskih pesmi za kromatično harmoniko. Oboje založila b&-novinska zaloga dotokih knjig in učil v Ljubljani, 1939.
Vladimir Prinčič ee je že večkrat predstavil našemu občinstvu kot skromen, a ambiciozen avtor mladinskih skladb in pri. reditelj narodnih napevov. Zbirka »šest skladb« za mlade violiniste obsega poetične slike, posebno primerne za oblikovanje glasbenega smisla pri začetnikih, a obenem tehnično dovolj zahtevajoče, v čemer se prijetno odlikujejo od drugih, le preveč popustljivih in prilagodnih skladb sllčnega značaja. Naslovi šestero skladb so: »Molitev izpod Nanosa — elegija« »Radost v zimi — valček«, »Ples palčkov — gavota«, »Igrajmo kolo — kolo«, »Pravljica z morja — barkarola« in »Veseli Gašperček —
tor na zataji ter mn a prvo ln peto skladbo postavlja mačjim. lepo občuten spomenik ter se mi zdita prav ti dve skladbi od vseh najbolj posrečeni ln iskreno zadeti r občutju. Violinski part ni vseskozi posebno lahek ter zahteva mestoma že znatno obvladanje leg in loka. vendar odškoduje muzikalna vsebina za morebitni trud znatno bolj, kot je to navada pri tujih skladbah tega namena. Tisk in izdaja sta odlična.
Drugi nvezek obsega na 4 atianeli niz narodnih in poljudnih napevov v Obdelavi kot jo zahteva za vsako fineso neobčutljivo in po krivem kot narodni Instrument razkričano rohnelo harmonika. Avtor je v zbirki pokazal poznanje primitivne tehnike tega glasbila, ki se omejuje v harmonskem pogledu na toniko in dominanto — drugega pa se bržčas tudi ne da napraviti. Za klavir bo zvežčič manj uporabljiv, zlasti ne v didaktične svrhe, ker so mestoma prijemi za začetnike ali male roke neizvedljivi ali vsaj nepriporočljivi. Tisk enako lep kot pri prejšnem sešitku.
L. M. S.
ŠPORT
Nemci o zagrebški zmagi
Vsa poročila so čudovito kratka ... — Vse v znamenju
tenisa
Presenetljiva zmaga naših mušketirjev nad Nemčijo je seveda močno odjeknila po svetu.
Nemški listi, ki so po obeh prvih dnevih tekmovanja prinesli precej obširna poročila, so bili v poročanju o zadnjem in odločilnem dnevu dvoboja čudovito kratki. Po večini so se omejili le na kratko poročilo, da sta oba Jugoslovena zmagala v treh setih in tako priborila Jugoslaviji zmago s 3:2. Nekateri še dodajajo, da se je prvič v zgodovini teniškega športa posrečilo tako mladi teniški državi — ki pa je sicer poleg Nemčije najmočnejša v Evropi — kakor je Jugoslavija, da je postala evropski prvak. Nemčija je ta naslov nosila 6 let zaporedoma, pri sedmem nastopu pa ga ji je iztrgala Jugoslavija. Na koncu še kratko navajajo, da so bili njihovi igralci handicapirani zaradi tropične vročine, 40 stopinj v senci. V glavnem pa je Jugoslavija zmagala, ker so imeli njeni igralci srečo in je bilo tudi občinstvo na njihovi strani. (V Nemčiji menda gledalci zmerom navijajo za tujce. Op. ur.) Nekateri listi tudi pravijo, da nemški igralci zaradi hude pripeke niso mogli nuditi običajne igre. Zaradi tega je še značilnejše edino v resnici obsežno poročilo, ki smo ga mogli izslediti v nemškem tisku. Eden najboljših bivših nemških teniških igralcev. Burghard von Reznicek, ki je prisostvoval zagrebškim tekmam, je namreč v ponedeljski »Kolnische Zeitung« napisal o obeh zadnjih singlih to-le:
»Naj takoj povemo: prilike, v katerih sta se obe zadnji tekmi odigrali, so bile tako neobičajne, da se našima kljub obupnim naporom ni uspelo zaustaviti silen nalet Mitiča in Punčeca oziroma da bi vsaj v zadnjem srečanju obeh prvakov pridobili za končno zmago potrebno točko. V nasprotju s prejšnjim dnem je treba z veseljem ugotoviti, da je bilo občinstvo tokrat, zaradi ponovnega poziva tiska in funkcionarjev, disciplinirano in da ni prišlo do nikakih izgredov. Nasprotno, danes so odobravali vse lepe poteze nemških igralcev, žal pa se je primerila serija napačnih sodniških odločitev, ki so seveda vplivale na potek igre.«
Reznicek piše zatem o borbi med Miti-čem in Gopfertom in priznava opravičeno Mitičevo zmago. Pravi, da igra Mitič doma za razred bolje kakor v tujini.
Najbolj izčrpno je njegovo poročilo o zadnjem singlu:
»In nato je prišla .senzacija' evropskega zaključnega kola: Punčec proti Henklu. Velika tišina je vladala na igrišču, ko sta začela borbo s Punčecovim servisom. Punčec je servis izgubil, a tudi Henkel je bil nervozen in je prav tako moral oddati servis. Nato pa sta se oba mojstra znašla, m zdaj smo polni dve uri gledali tenis v vsej svoji popolnosti. Redkokdaj je katero srečanje v tekmovanju za Davisov pokal nudilo tako blesteč šport kakor tu v odločilnem singlu zadnjega dneva, ko sta se Henkel in Punčec nahajala v najboljši formi in sta v vsakem posameznem udarcu briljirala.
Nemogoče je v nekaj besedah opisati, kako sta oba, kljub strašni vročini, zaigrala v peklenskem tempu, ki sta ga zdržala najmanj do tretjega seta. v katerem pa je bil Henkel s svojimi močmi pri kraju in ni mogel več preprečiti usodnega konca. Oba sta bila, kakor bi ju potegnili iz vode, ko je Punčec v prvem setu pri stanju 9:8 izsilil tri set žoge. Pretresljivo je bilo opazovati, kako se je Henkel na vse načine prizadeval preprečiti izgubo seta. Dvakrat mu je uspelo, tretjič pa mu je Punčec poslal čudovito visoko žogo. ki jo je sicer Henkel s silnim skokom še dosegel, a jo je vrnil samo do mreže. Več minut trajajoče ovacije so zasluženo nagradile bajno Punčecovo igro, ki se je od vsega začetka pokazal v nenadkriljivi formi in je zmago v prvem setu pošteno zaslužil.
Reznicek nato kratko omenja igro v drugem setu in pravi o tretjem: Posledice ogromnih naporov so se že pokazale na Nemčevem obrazu, ki ga je pokrila hek-tična rdečica in ki se je tudi pri menjavanju strani dosti zadržaval. da bi se vsaj nekoliko osvežil Podžgan od gledalcev, se je Punčec povzpel do neprekosljive višine in je gladko zmagal s 6:0.
V nemškem taboru je seveda zavladalo brezmejno razočaranje, čeprav ne smemo prikriti, da so si bili že pred začetkom o težavnosti naloge na jasnem in so vedeli, da bi morali imeti precejšnjo porciio sreče, če bi bili hoteli zmagovito iziti iz borbe.«
Naslednji finale bo že v treh
Naši teniški igralci po zmagovitem podvigu nad Nemčijo in osvojitvi naslova evropskih teniških prvakov za enkrat ne bodo mogli dolgo počivati na lovorikah. Termin za prihodnji medcelinski finale je že v dnevih od 24. do 26. avgusta, kraj tekmovanja pa je nekje v Ameriki. Zaradi te-
ga bodo morali naši igralci prav v kratkem spet na pot. Ekipo bodo tvorili vsi štirje mušketirji, Punčec, Mitič, Kukuljevič in Pallada, vodil pa jih bo najbrže sa-vezni predsednik dr. Cop. JTS ima zdaj največ skrbi zaradi finančne strani te turneje. Stroški ekspedicije so preračunani na okroglo 150.000 din, koliko pa bodo naši za svoj nastop dobili od prirediteljev, je zelo negotovo. Vsekakor bodo morali denar naši preskrbeti tukaj in zato se je sa-vez obrnil na ministrstvo za telesno vzgojo za podporo. Kakšen uspeh bo imela ta akcija, še ne vemo, bojimo pa se. da bržkone ne takšnega, kakor bi želeli oni. ki imajo zdaj brige, kako bodo evropske prvake v tenisu spravili na drugi breg Oceana.
Pred teniškimi dogodki v Ljubljani
Madžarska—Jugoslavija, teniška tekma za damski srednjeevropski pokal naj bi bila na Bledu ali v Ljubljani?
Kolikor je bila prva polovica letošnje teniške sezone v Ljubljani skromna, tako v pogledu prireditev, kakor življenja na prostranih igriščih pod Cekinovim gradom, toliko bolj pestra obeta biti druga polovica, ki bo trajala do konca oktobra.
Jugoslovenski teniški savez je ponudil Iliriji izvedbo dvoboja damskih reprezentanc Jugoslavije in Madžarske, ki velja za srednjeevropski pokal. Kakor znano, sodeluje v tem tekmovanju za pokal Nj. VeL kraljice Marije razen naše države še Italija, Poljska in Madžarska. Razen tekmovanj za Davisov pokal sodeluje letos naša država le še v tem tekmovanju, dočim je savez po sklepu zadnje seje izstopil iz mo-štvenega tekmovanja za Mitropa-cup. Ker so mušketirji po zadnjem velikem uspehu zaposleni na drugem kontinentu, bo Jugoslavija torej v Evropi v tem letu nastopala v meddržavnih srečanjih le s svojo dam-sko ekipo. To dejstvo pa nas samo veseli, kajti baš sedaj so naše igralke Kovačeva, Florianova in ing. Sernčeva v odlični formi. Ce bo Ilirija to ponudbo sprejela — odločilo se bo na današnji seji — bomo videli pri nas eno najvažnejših mednarodnih prireditev. Vprašanje je še, ali naj bi se izvedla prireditev v Ljubljani ali na Bledu. V prvem primeru bi bila to prva meddržavna teniška tekma v našem mestu.
Zaradi raznih ovir se bo morala šele sedaj odigrati finalna tekma med zmagovalcema vzhodnega in zapadnega pasa za mo-štveno državno prvenstvo 1938 med Ilirijo in Beograjskim teniškim klubom. Tfcluna se bo odigrala bržkone v začetku septembra v Ljubljani. Ta dvoboj bo posebno zanimiv, ker bo za Beograjčane nastopil tudi naša nada — bivši IUrijan Smerdu. Ker se je nedavno pričelo tudi letošnje moštve-no prvenstvo (Ilirija je v prvem kolu premagala Domžale), bo ilirijanska tekmovalna vrsta vso jesen zaposlena tudi še z novim prvenstvom.
Vsakoletno tekmovanje med najboljšimi ljubljanskimi in tržaškimi teniškimi igralci tudi letos ne bo izostalo. Obstojajo le še težave glede sporazuma za termin. Ilirija, katere člani sestavljajo ljubljansko moštvo, je že dobila za to tekmo privolitev BTK-a in bo Smerdu ojačil našo reprezentanco.
S končanim tekmovanjem med Nemčijo in Jugoslavijo je potekla tudi pogodba med savezom in francoskim trenerjem Vissaul-tom. Da pa ne bi bil savez brez trenerja, bo angažiral za prihodnjih 6 mesecev ne toliko slavnega kot odličnega češkega pro-fesionala šulca. Ta trener je že pred leti terniral beograjske igralce z velikim uspehom. Ker pa bodo mušketirji dalj časa odsotni, je savez sklenil, da bo trenerja v tem času dal na razpolago raznim klubom izven Zagreba. Med prvimi bo posetil Ljubljano, kjer bo 14 dni treniral ljubljanske igralce. G. šule velja za odličnega teniškega pedagoga in strokovnjaka in bo brez dvoma mnogo pripomogel k napredku naših igralcev.
V teku letošnje sezone bo lliriia priredila tudi še svoj vsakoletni mednarodni turnir, odnosno turnir za prvenstvo dravske banovine, dalje juniorski dvoboj med Ljubljano ta Zagrebom, več internih turnirjev ta tečajev za tekmovalce ta družabne igralce. Za te prireditve vlada v naših teniških krogih veliko zanimanje, pa tudi za teniški spori sam, posebno po velikem
uspehu Jugoslavije nad Nemčijo.
*
SK Ilirija obvešča vse prijatelje teniškega športa, da je od 1. avgusta dalje znižana sezonska pristojbina na polovico. Vpisovanje kakor vse ostale informacije se dobe na igrišču. Ker je druga polovica za igranje zaradi hladnejšega vremena mnogo bolj ugodna, vabimo tudi vse one, ki se zaradi letne vročine, počitnic in dopustov niso utegnili vpisati že v začetku sezone. Vse ostalo članstvo pa pozivamo, da številneje in češče obiskuje trening zaradi bližnjih prvenstvenih in družabnih turnirjev.
V nekaj vrstali
Razvada* ki ni več razvada...
Beograjski in tudi zagrebški listi, ki so posebno v športnih rubrikah na vse načine zgovorni, imajo grdo razvado — in to opažamo pri njih že dolga leta — da zaradi svoje svobode glede pisanja lastnih imen delajo včasih hudo krivico nekaterim krajem, ki so daleč po naši domovini znana samo pod lepimi domačimi imeni.
Tako smo pred tednom dni čitali v »Vremenu« poročila ta epizode lz nogometne tekme med Dunajem ta Beogradom v Celovcu, kjer nam je bilo naravnost mučno slediti, kako ta list dosledno uporablja za vse te kraje na Koroškem Izključno nemške nazive. Torej ne v Klagenfurtu, ne v Portschachu itd-, temveč v Celovcu, v Porečah itd. Tudi zagrebške »Novosti« v tem pogledu niso posebno izbirčne ta so med drugim kar mirno zapisale, da je moštvo odšlo iz Klagenfurta v Worthersee. Enakih nemških označb za koroške kraje se je poslužilo »Vreme« tudi v zvezi z nedavnim atletskim trobojem v Celovcu.
Res je, da je delo pri listih naglo ta včasih ni mogoče dodobra proučiti vsake malenkosti, toda ti kraji na Koroškem so za nas vse tako zgodovinski, da je — milo rečeno — velika brezobzirnost do nas Slovencev doma, še bolj pa do onih na Koroškem, če se zanje uporabljajo v našem jeziku tuji nazivi. Saj bi morali po istem pravilu potem dosledno pisati Trieste, Fiu-me, Saloniki Itd., namesto pri njih stalno uporabljenih domačih nazivov Trsta, Reke, Soluna itd.
Ni treba mnogo truda, da se ta razvada odpravi, ta dobro delo bi storili oni, ki so je bili krivi dozdaj, če bi enkrat za vselej nehali s tem pačenjem naših lepih slovenskih imen.	,
Spor v zapadnem plavalnem pasn?
Kakor smo že zabeležili, so bile v soboto ta nedeljo plavalne tekme za prvenstvo treh pokrajin, in sicer vzhodne v Novem Sadu, zapadne v Zagrebu in primorske v Crikvenici. Kot zmagovalci so v teh tekmah izšli klubi Galeb iz Novega Sada, Ilirija iz Ljubljane in Viktorija s Sušaka. Zmagovalci iz pokrajinskega prvenstva tekmujejo sedaj dalje, in sicer že v soboto in nedeljo med seboj, zadnji zmagovalec pa si pridobi pravico izzvati na izločilno tekmovanje zadnje plasiranega llgaša. Iz vzhodnega pasu bo torej tekmoval Galeb, iz primorskega namesto sušaške Viktorije, ki plava v ligi, Jadran iz Hercegnove-ga, iz zapadnega pa — Ilirija.
Glede slednje pa je zdaj nastal spor na pobudo Zagrebškega plavalnega kluba, ki trdi, da je Ilirija po sklepu občnega zbora že ligaški klub — ne glede na to, da se je temu tekmovanju odpovedala, ta da zaradi tega zdaj nima pravice tekmovati dalje kot prvak zapadnega pasu.
O tem spornem vprašanju so razpravljali na včerajšnji savezni seji, vendar zdaj, ko to pišemo, še ni znana odločitev.
Lahkoatletskl drobiž
Preteklo soboto ta nedeljo so bili nekateri pomembni športni dogodki tudi v atletiki. V Stuttgartu in v olimpijskem stadionu v Berlinu so imeli Nemci pregled svojih atletov, ki bodo sestavljali njihovo olimpijsko moštvo. Na obeh prireditvah so nastopili tudi odlični inozemski tekmovalci. Nekateri rezultati so bili izvrstni. Višek je bil tek na 800 m, kjer sta se ponovno srečala trenutno najboljša tekača na tej progi, Harbig ta Italijan Lanzi. Spet je triumfiral Nemec, ki je zmagal v odličnem času 1:48.7, 3 m pred Lanzijem z nič manj izvrstnim časom 1:49.2. Tudi oba naslednja Nemca sta tekla še pod 1:52. Prav dober je bil nadalje Scheuring na 200 m z 21.2 ta olimpijski zmagovalec Wollke v metu krogle s 16.45 pred Estoncem Kree-kom s 16.18 m. V štafeti 4X100 m je nemško reprezentančno moštvo v postavi Borchmeyer, Hornberger, Neckermann, Scheuring postavilo nov nemški rekord 40.1 sek., a tudi italijanska štafeta je kot druga zaznamovala ital. rekord s 40.8. V teku 200 m čez zapreke je Glaw postavil nov nemški rekord 24.1. Na 400 m je Lanzi zmagal v izrednem času 46.9 pred Nemcem Hamannom (47.8). V skokih so prevladovali mačje gibčni Japonci. Mioto je skočil točno 2 m, njegov rojak Tanaki pa 1.97 m. V troskoku je bil Japonec Kin s 15.34 sigurni zmagovalec. Prvovrstni so bili seveda nemški metalci kladiva. Storch je dosegel 58.20 m, Blask pa 57.06. V metu diska je bil prvi orjaški policaj z Dunaja, Wotapek s 50.16 m.
Dolenjski motociklisti se organizirajo
Trebnje, 31. julija
Preteklo nedeljo je Moto-Hermes iz Ljubljane sklical v Novem mestu ta Trebnjem dva informativna sestanka zaradi organiziranja dolenjskih motociklistov. Po sestanku v Novem mestu je bilo popoldne v gostilni Tomšič v Trebnjem prvo zborovanje dolenjskih motociklistov. številne športnike je tamkaj v Imenu Moto-Herme-sa pozdravil g. Rupena, ki je pojasnil namen sestanka, na kar se je začela razprava o ustanovitvi dolenjske sekcije Moto-Hermesa. Po daljši, mestoma tudi burni razpravi, v katero so posegali tudi Novo-meščani ta interesenti iz Stične, je bilo sklenjeno, da bo vsaka Izmed teh treh dolenjskih skupin (iz Novega mesta, Trebnjega ta Stične) izvolila po tri delegate, ki bodo vsak v svojem kraju proučili način ustanovitve te dolenjske sekcije. Ti de-legatje se bodo nato po sporazumu s centralo v Ljubljani v najkrajšem času zbrali na Polževem ln tamkaj dokončno rešili vprašanje, ali se naj ustanovi enotna dolenjska motosekcija Hermesa aH pa v vsakem izmed omenjenih krajev posebna krajevna sekcija.
Po končanem razgovoru so se vsi udeleženci odpeljali na krajši izlet na Čatež, pred tem pa so se na vrtu g. Tomšiča v Trebnjem še fotografirali, in sicer po nenavadnem naključju v družbi gospodov »leteče policije«. To je bil dober omen za bodočo sekcijo!
Motoclklizem na Dolenjskem je v lepem razvoju in vsa čast našim Dolenjcem, če se jim posreči z delom na tem polju tudi nekaj storiti za razvoj motociklistlčnega športa in tujskega prometa, ki je tako tesno povezan z njim.	—an.
»Hustrovane sportske novosti« §tev. 31 so izšle. Glavni del vsebine je posvečen fe-nomenalni zmagi naše teniške ekipe nad nemško v evropskem finalu za Davisov pokal. Dalje so v njej še članki: Atlet o atletiki — Žižek je zaplaval. — itd. Vmes je še mnogo pestrih paberkov iz raznih športnih panog in pa nekaj službenega gradiva. Posamezne številke so po 1 din. _
(Poročilo o športnem dnevu v Trbovljah je objavljeno na 4. strani!)
L. WXNDEB:
184
QosP°d"J{)nopišk
Roman o Francu Ferdinandu
(AvtorlzlraD prevod;
•odposlanstvo muslimanskih žena je poprosilo Zofijo, naj se potrudi v prvo nadstropje in si tamkaj ogleda razstavico, ki jo je priredilo žensko društvo visokemu obisku na čast. Zofija se je po kratkem obotavljanju dala odvesti v razstavni prostor. Nobene možnosti ni bilo, da bi govorila s Francem Ferdinandom v štiri oči. Hotela ga je prositi, ga zarotiti, naj zapusti mestno hišo šele, ko bodo ceste povsem izpraznjene. Ne bo odnehala, ne, ne bo... »A saj moja volja nič ne zaleže,« je v obupu pomislila, ko je sedela med ženami in se po sili smehljala, »saj ne morem ničesar storiti, ne bo me poslušal, spet se bo hotel peljati ob špalirju, tolikanj se boji očitka strahopetnosti, ne bo se mi dal odvrniti. Pomagaj, sveta Devica, samo še to pot mi pomagaj!«
Začutila je neprijetno skelenje na vratu. »Kaj pa imam tukajle? Ali kaj vidite?« je vprašala svojo dvorno damo. Niti sledu kake rane ni bilo opaziti. Toda koža, ki jo je bila bomba obrsnila, ni nehala skeleti. »Da le zdaj ne bi nič več prišlo,« je rekla Zofija in se vrnila k Francu Ferdinandu.
Ta je stal s Potiorkom in nekaterimi častniki pri
enem izmed aken; mestni očetje so se spoštljivo držali v ozadju. »Kaj naj torej storimo?« je rekel
prestolonaslednik, ko je Zofija krenila proti skupini; »metanje bomb se bo zdaj nadaljevalo, in ko me srečno spravijo s sveta, bodo morilca za nekaj let zaprli in ga po kaki politični intervenciji izpustili, takisto, kakor so napravili z morilcem grofa Potockega.«
»Cesarska visokost!« je z grozo rekel grof Har-rach.
»I seveda! I kakopak!« je vzkliknil Franc Ferdinand, ki ga je spet grabila jeza. »Le pazite, pri nas utegne dobiti tak človek še križec za zasluge.«
Zofija je stopila prestolonasledniku ob stran. Polkovnik Bardolff je javil, da so spravili nevarno ranjenega podpolkovnika pl. Merizzija v vojaško bolnišnico.
»Kaj torej mislite ukreniti, da pridemo varno iz mesta?« je vprašala Zofija in se na pol obrnila k Potiorku.
»Pravkar se posvetujemo, visokost,« je Potiorek odvrnil. »Upam, da zdaj ni več nevarnosti; več kakor enega lopova, ki kani tak zločin, pač menda ne bo, in ta edini je pod ključem, če bi pa visokosti zaradi varnosti vendarle rajši opustili nadaljnje oglede, bi utegnilo biti najbolje, da se z vso hitrostjo neposredno vrnete v Ilidžo.«
»Zakaj v Ilidžo in ne naravnost na postajo?« je pomislil Franc Ferdinand. Izreči pa tega ni hotel, da ga ne bi imeli za bojazljivca.
Tudi Zofija je pomislila: »Zakaj v Ilidžo in ne naravnost na postajo?« A tudi ona ni hotela izreči svoje misli; bala se je soprogove jeze.	.
Višji dvornik baron Rumerskirch je tiho vpra-l
šal generala Potiorka, ko ga je bil potegnil od skupine nekoliko t stran: »Ali ne bi mogli izprazniti ulic, koder bo vozil avtomobil?«
General se je jezno in užaljeno uprl: »Kaj mislite, da sestoji mesto iz samih morilcev? Ker je ta prekleti zločinec poizkusil atentat, naj bosta vse mesto in vsa dežela tako osumljena? To bi bil evropski škandal!«
»Kakor mislite, ekscelenca. Mi bi ta škandal nemara kar radi vzeli nase, samo da se ne bi nič zgodilo. A če se zdi vam ta previdnost povsem odveč ... tedaj imam drug predlog. Ukažite, da nastopi vojaštvo in zasede vso pot!«
»Tak čemu neki?« je vzkipel Potiorek. »Vrhu tega je pa stvar tudi tehnično nemogoča. Danes v mestu vobče nimamo vojaštva. Ljudje se z manevrov še niso vrnili v vojašnico. Pomislite, koliko časa bi trajalo, preden bi prišli. In razen tega... V svojih blatnih, od manevrov umazanih uniformah naj stoje ljudje v špalirju... Kaj bi rekel njegova cesarska visokost o takšni paradi?«
»Vse zaman; ta človek se hoče prikupiti dvorni kliki na Dunaju, zato ne da, da bi vojaštvo stalo pred neenakorodno prestolonaslednikovo soprogo v špalirju — in zato se moramo vsi izpostaviti nevarnosti novega atentata,« je malodušno pomislil Rumerskirch in se s potrtim duhom vrnil k presto-lonasledniški dvojici, ki še ni bila končala svojega posveta.
»Podpolkovnika Merizzija moram vsekako takoj obiskati v bolnišnici,« je rekel Franc Ferdinand Zofiji, ki je bila zatajila vse pomisleke in ga jela prositi, naj se takoj odpelje z njo na postajo. »To sem mu dolžan, izprevideti moraš. A ti ne pojdeš
z menoj.«
»Brezpogojno hočem s teboj, niti za trenutek te ne pustim samega,« je rekla Zofija.
Franc Ferdinand se je nasmehnil in se dotaknil njenega komolca.
»Kaj menite, ekscelenca«, je vprašal Potiorka, »ali lahko tvegamo vožnjo v vojaško bolnišnico?«
Potiorek s temnordečim obrazom: »Cesarska visokost, usojam se predložiti, da se peljemo v vojaško bolnišnico neposredno po Appelovem nabrežju. Ce napovedana vožnja po notranjem mestu izostane, bo to za mesto samo pravična kazen.«
»A za poroka se zdaj ne ponujate več, kaj ne?«
Potiorek je pobesil glavo.
Polkovnik Bardolff in baron Rumerskirch sta šla pred mestno hišo, da bi odredila vse potrebno. Pre-stolonasledniška dvojica, Potiorek in ostali častniki so krenili za njima. Pred mestno hišo je Franc Fer-dinad za trenutek obstal na zgornji stopnici, se ozrl po Applovem nabrežju in po množici, ki je bila zbrana okrog mestne hiše, ter rekel z obrazom bledim kakor vosek: »Zdi se mi ,da nas čaka danes še nekaj svinčenk.«
Rumerskirch , ki je slišal te besede, je zbral ves ptoum in tiho dejal: »Mislim, cesarska visokost, da bi bilo vendarle bolje, če bi dali izprazniti ulice, preden se odpeljemo.«
Franc Ferdinand je strmel predse. Bilo je, kakor da ne sliši svarila. Zofij in obraz, bel kakor njena bela obleka, je bil spačen od strahu. Izkušala se je sr ehljati. Čakajoča množica je videla prestolonaslednikov veliki, voščenobledi obraz in vojvodinjin od strahu spačeni nasmeh i nse ni ganila. Le malo ljudi je klicalo »?ivio«.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo
slnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._.
Vaši prihranki
so varno in plodonosno naloženi v domačem zavoda »Moj dom«, Ljubljana, — Dvorakova 8. Pišite ali pridite osebno.
267-16


V lepem predelu
Slovenije
mirnem, planinskem, 3 km od železniške proge, med Mariborom in Celjem, bi izdali enosobno stanovanje s celokupno ckrbo in postrežbo solidnemu vpoko-jencu ali vpokojenki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra 18558-38
Službo dobi

Mizarskega
pomočnika
sprejmem. A. Cimerman. D. M. v Polju.
18597-1
Služkinjo
ki zna dobro samostojno kuhati 2a štiričlansko družino, boljšo, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18596-1
Izvežbano kuharico
išče gostilna Figovec.
18598-1
Brivskega
pomočnika
2a izpomaganje, od 5. VIII. sprejme za 2—3 tedne Oton Heimgartner, Slov. Bistrica.
18557-1
Notarskega
pripravnika
s substitut. pravico ali vsaj daijšo notarsko prakso, — sprejme notar Požun v Gornji Radgoni. Nastop čim-prej, plača po dogovoru.
18563-1
Lesnega
manipulanta
veščega, poštenega in pridnega, — ki razume prevzemanje m nakupovanje lezanega in okroglega mehkega lesa sprejme za takoj ali pa po preteku enega meseca v službo lesno podjetje na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Lesni mani-pulant«.
18303-1
Več prodajalk
ia prodajalcev 2a prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vprašati »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8.
266-1
Dva čevljarska
pomočnika
za boljša damska dela, sprejmem takoj za stalno. Andrej Vidic, Naklo.
18545-1
Sobarico
izobraženo, čisto, iščem. — Mala družina, lepo ravnanje, dobra plača. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik blizn Ljubljane«.
18584-1
Prvovrstno krojiljo
za trikotažno perilo, sprejme Lana, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5.
18577-1
Prodajalka
konfekcijske ali modne stroke, po možnosti z znanjem šivanja, dobi takoj mesto. Ponudbe z navedbo prejšnjega službovanja ni ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalnost 888«.
18581-1
.'ekovski pomočnik
mlajši, dobi mesto. Ivan Per, pekarna, Mengeš.
18583-1
Službe išče
Upokojenec
železniški uradnik, išče službo kot skladiščnik ali inkasant ali kaj sličnega. Govori srbohrvaško, nemško in italijansko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv inkasant«.
18569-2
Vajenci (ke)
: nfiM<ir»r!;m<iiirMKmiirHi)tmilimEn.ftr-rn(i»< Vajenca
za usnjato galanterijo sprejme Slatnar, Levčeva 8.
18574-44
Zaslužek
Dober zasluzek
nudimo vsaki osebi v mestu in na deželi. Pišite na »MoJ dom« Ljubljana, Dvorakova 8.
261-3
Posojila
iščite samo pri domačem solidnem zavodu Pišite ali pridite osebno. Moj Dom, Ljublja na, Dvorakova 8.
262-16
Dvoriščni lokal
oddam za pisarno ali delavnico. — Vprašati: Kolodvorska 18, pri hišniku.
18582-19
Lokal v centru
mesta, iščem za modni salon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moda«.
18570-19
Trgovino
na debelo in drobno, zelo dobro idočo, v večjem me stu Julijske krajine, zame-njam za enako v mestu Slovenije. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sonce«.
18242-19
Parketarje
popolnoma samostojne, dobre in zanesljive, sprejmem Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Trezen 888«.
18580-1
Postrežnico
za vsa hišna dela, pridno in čisto, sprejmem takoj. Glince V. 14, I.
18587-1
Brivskega
pomočnika
sprejme takoj Rudolf Za-kovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska 51.
18593-1
Prešivalke
za pletenine, sprejmem v stalno službo. Vprašati Soss, Mestni trg 18.
18246-1
Več izurjenih pletilj
sprejme takoj Tajner Črnomelj.	18302-1
Brivskega
pomočnika
za takojšen nastop iščem. Karolina Riedl, Marenberg.
18554-1
ENSERflRAJTE
V »JUTRU« !
G. 1. Rotman:
S Pegazom — akrog sveta
MHEBBSSi
Zastopnike(ce)
r vseb srezih iščemo. Majhna kavcija — velik zaslužek. Jugopatent, — Ljubljana, Dvorakova 8.
263-5
Trgovskim
potnikom
dobro vpeljanim, nudimo nekaj dobrih predmetov proti proviziji. Dober postranski ali glavni zaslužek, Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8.
265-5
Orehova jedrca,
med in vosek
dobite najceneje: Medarna, Liubljana, Židovska ul. 6.
254-33
mir
Radi selitve
prodam več pohištva, slik ter kopalno kad (Sitz-wanne). Stari trg 21, I., desno.	18605-6
Enodružinska hiša
z vrtom na Zg. Hudinji v Celju, naprodaj za gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18604-20
Kmečko posestvo
v Žubori pri Velikem Ga bru, obstoječe iz gospodar skega poslopja, gozda, njiv in travnikov, redi se 5 glav živine, naprodaj po ugodni ceni. Več se poizve pri M. Kastelic, Radohova vas, Št. Vid, Stična.
18561-20
Kupim hišo
ob progi Sevnica - Brežice, letno 25 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na obroke«.
18566-20
Manjše posestvo
prodam v bližini Ljubljane. Poizve se pri Mariji Mar-kun, Trzin 114.
18572-20
Thomasova žlindra
se dobi pri Kmetijski družbi, Ljubljana.
18578-6
Novo kislo zelje
zalogi po najnižji ceni J. Oražem, Mose.
18065-6
Kupim
Berkel ali Titan
tehtnico, malo rabljeno ter National reg. blagajno kupim obročno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tehtnica«.
18590-7
Wn3K5EuB
Osebni avto DKW
dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. Stane Derganc, Gosposvetska c. 2.
18608-10
114
Ljubek ima cerkev z dvema stolpoma. Ta dva stolpa sta spojena s prečnimi tramovi. »Videla bosta, kako natanko zletim skozi nje,« je rekel gospod Vrtačnik; »le pazita.« Toda »Pe-gaz« je obvisel s prednjima nogama, in gospod Vrtačnik je na vrat na nos zle-tel iz zrakoplova
Kolesa
Kolesa
raznih svetovnih znamk dobre kvalitete, nizke cene, dobite najceneje pri tvrdkl Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
18468-11
INSERIRAJ V „ JUTRU" i
Nova hiša
dvostanovanjska, z velikim vrtom, naprodaj za 42.000 din. Rezi Letnar, Vižmarje, Brod ob Savi, Št. Vid nad Ljubljano.
18576-20
Naprodaj vila
enonadstr., skoraj nova vila okrog vile 25.000 m2 zemlje, oddaljena 2 km od Ljubljane. Več pove Marija Jančar — Ljubljana, Sv. Petra ce sta 27
18203-20
5-sobno stanovanje
s pritiklinami, oddam takoj. Poizve se pri hišniku, Stari trg 17.	18595-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, oddam mirni stranki brez otrok 1. septembra. Trnovo, Lampe-tova 12.	18601-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam za september, Beograjska 18, pri bežigrajski gimnaziji.
18600-21
3-sobno stanovanje
oddam novembra ▼ Ilirski ulici 29. Poizve se ▼ I. nadstropju, levo.
18606-21
Enosob. stanovanje
oddam ▼ Rožni dolini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18564-21
Dve enosobni
stanovanji
s pritiklinam. v novi hiši oddam. — Baš, Zg. Hru-šica 28.	18560-21
Komfortno
stanovanje
dveh sob, kopalnice, istotam oddam enosobnostano-vanje 1. septembra v novi hiši. Terdan, Moste, Zaloška cesta 18.
18571-21
Dvosob. stanovanje
suho, solnčno, oddam Tržaški cesti 19.
18594-21
Štirisob. stanovanje
iredoje veliko, komfortno, oddam za november. Pojasnila: Dvorakova 6-IV. Telefon 33-14.
17832-21
Stanovanja
Dvosob. stanovanje
kopalnico in pritiklinami, iščeta zakonca za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok 66«.
18540-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, iščem za september ali oktober, event. kupim novo hišo 6—8 stanovanjsko proti takojšnjemu plačilu v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stalna stranka«.
18575-21a
Sobo odda
Sobo
separirano, sončno, oddam eni ali dvema osebama, s souporabo kopalnice v vili pri Tivoliju. Event. s souporabo kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18607-23
Solnčno sobo
oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18568-23
Lepo sobo
z vhodom s stopnic, oddam za počitnice ali za stalno 1—2 boljšima osebama. — Ciril Metodova ul. 19, I. levo. pri Sv. Jožefu.
18573-23
Prazno sobo
s štedilnikom, svetlo, drugo nadstropje, takoj oddam samo eni mirni osebi za din 150. Glince, cesta V, 14.
18588-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, za eno ali dve osebi, takoj oddam. Nebotičnik V. nadstr.
18592-23
Zakonski par
išče opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini Zvezde. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«.
18579-23a
Sobico
tudi dvoriščno, s posebnim vhodom, iščem za glasbeno učilnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večerni tečaj«.	18586-23a
Dijaške sobe
Dijakinja
išče sončno stanovanje z dobro hrano blizu trgovske akademije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matura«.
18562-22a
Za dijaka
višjega razreda realne gimnazije, iščem stanovanje z vso oskrbo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju ali Kočevju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijak«.
18591-22a
BM FlfRIM
Konj
5 let star, 16 pesti visok ugodno naprodaj. Smartin-ska 50.	18602-27
Izgubljeno
Oseba
katera je pobrala dne 1. VIII. ob 11 uri na Viču pred gostilno Kramer izgubljeno in izgotovljeno poštno čekovnico polneno z bankovcem z din 500, se poziva, da vrne denar iz-plačniku poštne položnice Tržaška cesta 151a.
18589-28
tU t
Prijateljico
inteligentno in solidnp, ki bi jo event. tudi podpiral išče gospod. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Razumevanje«.
18567-24
Ljubezen
noža si zagotoviš aRe mu postrežeš z dobro o Kusno hrano. Zato ku haj po preizkušenih re ceptih, zbranih v knjigi poklicne kuharice Knjigo dobavlja Mlzerlt Deziderij, Zidani mo6t. Cena v predplačilu 10 din	264-24
i.VSERIRAJTE
V »JUTRO« !
■Pi priznano aizKin ■cenah si nabavite ■najboljše moške o-■bleke. perilo m vsa ■praktična oblačila
1 Pn I Preskerju
LJU81MN
Bsi Pofra cesta i
MODROCE OTOMANE CODCHE ROLETE
kupite najceneje pri
E. Zakrajšek
LJUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričajte se!
»•. • 1


UREDNIŠTVO
velikega ilustriranega, prosvetno-kulturnega, gospodarsko-indu-strijskega, socialno-ekonomskega in društveno-zabavnega lista
»ILUSTROVANI DOM«
išče stalne, honorarne in volonterne sodelavce-novinarje, književnike, risarje, fotoreporterje, profesorje, zdravnike, pravnike, učitelje, dijake-kinje, akviziterje za oglase in prodajalce časopisov za celo državo.
Vsa obvestila to začetna	dela iz gori navedenih panog kakor tudi interesantne domače to tuje romane, dogodke to podlistke
jc treba poslati uredništvu	Usta »Ilustrovani dom«, Beograd, Jovana Rističa ul. 9.
List bo tiskan v srbohrvatskem, slovenskem in bolgarskem jeziku.
Gospodje!
Za vroče dni si kupite poletno srajco, ki jo dobite v prvovrstni kvaliteti po reklamnih cenah od din 32.— naprej pri
F. I. GORIČAR — Ljubljana, Sv. Petra cesta
NAPRODAJ JE
kompletna mala tovarna
iz železoobdelovalne stroke
v bližini Celja na vodni pogon s ca. 12 konjskimi silami. Kupec lahko prevzame pod garancijo vknjiženi dolg, potrebna bi bila le obratna glavnica po okoli 100.000 din. — Več stružnic, kovaških kladiv, vrtalnih strojev itd. je v obratu. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Bližina Celja«.
<r *'** jf >
Ulj
Sobo za samca
iščem za 1 mesec v centru mesta. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samec«.
18603-23a
4—5 sobno
stanovanje
z vsem komfortom, iščem po možnosti z vrtom, najrajši v bližini Sv. Jožefa ali centru za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažnost 52«.
18483-21a

Kdor zida
dobi ves stavbeni material pri
Material
trg. dr. z o. r.
LJUBLJANA
TELEF. 27-16 — TYRSEVA C. 86/b. Brzojavi: Material.
Murska Sobota je dobila trgovsko šolo
Murska Sobota, 1. avgusta S šolskim letom 1939—1940 bo v Murski Soboti odprta »Zasebna dvorazredna trgovska šola Združbe trgovcev«, ki bo nameščena v novem Trgovskem domu. Trgov-stvo v Prekmurju je že nekaj let vneto delovalo, da si postavi prostoren in reprezentativen trgovski dom, v katerem bo mesta tudi za vzgojo prekmurskega trgovskega naraščaja, ki se mora zdaj strokovno izobraževati daleč izven Prekmurja. Ko je bi! letos v juniju ob otvoritvi Prekmurskega tedna odprt tudi Trgovski dom, je združenje trgovcev v Murski Soboti takoj podvzelo akcijo, da dobi dovoljenje za zasebno trgovsko šolo. Prošnja je bila ugodno rešena in tako bo dolgo zaželena strokovna šola že to jesen sprejela učence prvega letnika.
Po organizacijskem statutu in učnem načrtu se ta šola ne bo razlikovala od državnih dvorazrednih šol. Absolventi te zasebne dvorazredne trgovske šole bodo imeli pravico, da prestopijo v tretji letnik katerekoli trgovske akademije v državi, dijaki pa bodo še posebej uživali ugodnost dijaškega roka pri odsluženju kadrovskega roka v vojski.
Za to novo šolsko ustanovo je veliko zanimanje s strani ukaželjne prekmurske šolske mladine, ki se hoče posvetiti trgovski stroki. Združenje trgovcev v Murski Soboti, ki ima zdaj svoje prostore v novem Trgovskem domu, že vrši provizori-čen vpis reflektantov za sprejem v prvi letnik, da bo vedelo pripraviti vso podrobno organizacijo nove šolske ustanove.
R
D I C

fysem ki
uporabljajo Tr~ilysina.
Kako pravilno operem lase? Kaj je tipično moško izpadanje las? Kako se zavrč premočno izločevanje maščobe kože na glavi? Kako se prepreči škodljivi vpliv raznih, glivicam podobnih organizmov na lase?
Na ta in mnoga druga vprašanja boste dobili odgovor v novi Trilysto-brošuri. Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podatke o vsem, kar bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve in nege laa. Radi Vam bomo brezplačno to neobvezno dostavili to brošuro. Izvolite nam poslati čitljivo izpolnjen odrezek.
Sreda, 2. avgusta
Ljubljana 12: Operni odlomki (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Nekaj veselih in žalostnih zapoje Jožek. — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Nekaj risalnih priprav (g. M. Zor). — 18.45: Narodopisno predavanje o priliki festivala slov. nar. običajev iz Maribora (g. Fr. Marolt). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac ura. — 20: Udovi-čeva in Laušetova pojeta (plošče). — 20.10: Delavske in nameščenske knjižice (g. M. Valant). — 20.30: Ruski sekstet in duet kitar (gg. Antunovič in Novak). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Tercet sester Fink.
Beograd 18.20: Petje in plošče. — 20: Orkestralni koncert. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 20.30: Skrajšana opera »Evgen One. gin«. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava 21: Chopinov koncert. — 22: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka in narodna glasba. — 19.45: Iz opere »Faust«.
22: Plesi in narodna glasba. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.20: Male skladbe velikih skladateljev. — 19: Petje. — 20.15: Pokrajinske slike. — 21: Politični kabaret. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 20.10: Orkestralni koncert. — 21.15: Zabaven spored.
—	22.30: Nočni koncert. — Miinchen 19: Vesela muzika. — 20.15: Spomini na av_ gust 1914. — 22.30: Mali orkester in solisti. — Pariz 19.50: Plošče. — 20: Skladbe za čelo. — 20.30: Operni večer. — 22.40: Lahka godba s plošč. — Rim 17.30: Plesna muzika. — 21: Zvočna igra. — 21.40: Petje.
—	22.20: Mešani zbor. — 23.15: Ples.
Mr. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, Mošinskoga 5. »J« Prosim, da mi pošljete brezplačno novo Trilysin-brošuro! Točen naslov:
NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VASE LASE !
Prodam
zaradi bolezni v družini rentabilen in donosen posel, zelo dobro idoč, v centru mesta, z zasigurano eksistenco. V poštev prihajajo slaščičarji to peki. Potreben je večji kapital. Reflektanti naj se obrnejo na: Gjuro Branisavljevič, Zagreb, Preradovičeva ul. l/I.
KOLESA
kupite dobro in poceni tadi aa obroke pri
H.SUTTNER, LirMjana
ogledi
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.