Največji ilevemk) dnevnik ▼ Združenih državah Veiia za ra leto • • . $6 00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto - $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA TI Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaHj in# I the United States. Issood every daj except Sundays S and legal Hobdays. E 75,000 Readers. TEL£FOM: C0BTLAJTDT 2876 Entered aa Second CIam Matter, September 21. 1903, at the Poat Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287« NO. 131. — STEV 131. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 6, 1926__SOBOTA. 5. JUNUA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV ODLOČITEV SENATNEGA SUHAŠKEGA KOMITEJA Senatni prohibicijski komitej je odklonil vse predloge, tikajoče se modifikacije suhaških postav ter narodni referendum glede tega vprašanja. — Washingtonska gospoda se ne briga za delavce. Načelniki komitejev na počitnicah. WASHINGTON, D. C, 4. junija. — Senatni prohibicijski komitej je za nedoločen čas preložil vse predloge za modificiranje Volsteadove po-Htave in narodni prohibici jski referendum. To ak-i ijo pa mora še odobriti justični komitej senata, vendar pa ni opaziti niti najmanjšega dvoma, da se bo to zgodilo. Vse predlagane odredbe bodo vsled tega pokopane. Poročilo, katero je sestavil načelnik komiteja, senator Means, pravi, da je bil prohibicijski a-mendment del temeljne postave, in je dolžnost uradnikov sodelovati pri njega izvedenju. Glede zahteve, da se priredi splošno ljudsko glasovanje, se glasi, da ni tako glasovanje določeno v ustavi in da/liso bili očetje ustave naziranja, naj se kedaj priredi tako splošno ljudsko glasovanje. Trije petih članov komiteja so bili navzoči. De mokratični sen. Reed iz Missourija, edini nasprotnik prohibici je, ni bil navzoč. INDIANAPOLIS, Ind., 4. junija. — Na tukaj j zborujoči demokratični državni konvenciji je sklenil resolucijski komitej z I 1 glasovi proti dvema, da ne bo sprejel v svoj program zahteve za referendum glede prohibicijskega amendmenta. Iste usode je bila deležna točka programa, s katero naj bi se stranka obvezala, da bo delovala za preklic su-haške Wright postave, ki je bila sprejeta v lanski državni zakonodaji. Potem ko so izgubili Ku Klux Klanci svoj vpliv v Indiani, je bila sprejeta v program tudi določba, s katero se izjavlja stranka za versko prostost. WASHINGTON. D. C., 4. junija. —'Senator Reed, edini mokraški član prohibicijskega komiteja, namerava vložiti minoritetno poročilo., Prohibici j i sovražna senatorja Edge iz New Jersey ter Bruce iz Marylanda, sta sarkastično izjavila, da je poročilo komiteja natančno tako, kot ga je bilo pričakovati od podpornikov Antisalonske lige. Včerajšnja akcija pomenja zaključek prohibicijskega zaslišanja, ki se je vršilo pred kratkim. ^ WASHINGTON, D. C., 4. junija. — Zvezni senat še vedno zboruje. Vsak dan otvori podpredsednik Združenih držav sejo, kar je njegovo edino uradno dejanje, in vsak dan si zaslužijo senatorji z govori svoj borni zaslužek. Poleg tega pa zborujejo komiteji. Resni pro-učevalec političnega življenja Združenih držav posveča vsled tega dosti večjo pozornost parlamentarnim komitejem kot pa govorniškim bitkam v plenumu, kako ravnajo s stavko tekstilnih delavcev v Pasaicu. Dva važna odseka se pečata nominalno s stavko petnajstih tisoč delavcev in delavk. In vendar obstaja to "delo" iz najbolj nesramne sabotaže, kar je jih kedaj zagrešil kak parlament. . Odkar mu je bila izročena resolucija La Follet-ta, da se preišče stavko v Passaicu, je imel komitej za fabrikante v štirinajstih tednih dve seji. Kaj je vzrok tegA? Predsednik komiteja, McKinley se ne nahaja v Washingtonu! Vsak drugi komitej se sestane k sejam, kadar se mu zdi potrebno, brez ozira na to, če je predsednik navzoč ali ne, a komate j za fabrikate, ki obstaja iz izrazitih sovražnikov delavstva* noče izvršiti poverjenega mu naročila. Stavku joči moški in ženske v Passaicu lahko čakajo, dokler ne bo prišel gospod MeKinley decembra meseca k seji.. . Slično se vrši z nadaljnim komitejem "za vzgojo in delo", kateremy je bila izročena resolucija Shepparda. Čeprav se mudi načelnik Phipps v Washinsrto nu, ne skličejo seje, "ker ni predmet Vprašanje, na kak način po-zavarovane z visoko carino, s ni tre- General Petlura - strah židovstva. Poročajo, da je bil umorjeni gen. Petlura morilec trideset tisoč Zidov. Njegova smrt v Parizu je bila ofeveta na masa-kre v Ukrajini. — Atentator pred sodiščem. BERLIN, Nemčija, 4. junija. Samuel Schwa nzbair, ki je dne 2">. maja v Parizu ustrelil generala Peti uro, prejšnjega predsednika ukrajinske reptnblike, 'bo v svojo obrami>o pred francoskimi sodišči navedel, da je 'bilo njogovo de in • nje osveta za masakriranje Židov. Da po trde njegove trditve, ibo-do prvikrat odprli takozvane " iztočno-židovske zgodovinske arhive"., ki se nahajajo sedaj v Berlinu in s tem se 1k> raizvila v vseh j>o^Hiueodo dokatzi, katere so izbrali že dosedaij, dobri, ibo s tem pojasnjena uganka ženske, ki je v zadnjih petih Getih okradla različne ne\vvarške juvelirje na najbolj priprolst način za dragulje v vrednosti $100.000. Včeraj popoldne je prišla ta ženska v juvelirsko prodajalno tvrdke Black, Starr & Frost na 5. Avenue in 46. cesttii. Neki uslužbenec, ki je dobro poznal skrivnostno delova'nje neke tatice, nastopajoče pod raizličnimi imeni, je postal poizorem. Svojemu tovarišu Predsednik Calles in kat. nadškof. V odločnem pismu j e mehiški predsedn i k Calles posvaril nadškofa. — Rekel je, da ne bo noben vpliv odvrnil vlade od kaznovanja kršilcev postav. MEXICO CITY. Mehiko, 4. jun. Mehiška vlada bo trdno vztrajala pri svojih verskih postavah, je izjavit pi-edsednik Cables v svojem pismu na nadškofa Mora del Rio ter dostavil, da ;bo takoj kaznoval vsako dejanje proti oblastim in vsako kršenje postave. Pisano Callesa se je glasilo: Selijo r J ose Mora del Rio: Sprejel sem vaše pisni o, katero sle izročili časopisju še pre dno je prišlo v moje roke. Iz tega spo-■znavani, da skušate le provocirati i neke vrste agitacijo v namerni, da izvedete pritisk na vlado, da preprečite izve d en je gotovih, sklepov. Nobena pot 'bi ne bila bolj na- pačna kot ona, katea-i bledite, kaj-je dal tajno znamenje in slednji Vl hofem vais obvestiti enkrat za je odšel na znano mu mesto, določeno za detektive. Prišli so detektivi Owens, Moore in Jame«; ter sledili ženski v Ritiz Carlton hotel. Nosila je okroglo demant-no brošo na bluzi. V hotelu se je mudila 15 minut v glavni veži. se napol ila nato v sobo za dame in ko je ot išLa .zopeit ven, je bmša izginila. Ko je stopila na cesto, je .stopil policijski poročnik Breslin k nji, se odkril ter jo prosil, naj gr<* vselej, da bi ne mogla biti niti agitacija, katero -Okušate provocirati v notranjosti in katero skušate, povsem nepatriotieno provocirati v inozemstvu, ali kak drugi korak, katerega bi storili, atmo-gel odvrniti vlade od trdnega sklepa, da se strogo pokori najvišji postavi dežele. Ce *e hočete izogniti težkočam ter ob istem času prihraniti tež-koče vladi, ni nobene druge poti kot podrediti se postavi in spoznati morate enkrat ze vselej, da ž njim. Vprašala je, kaj se hoče od nje in zakaj se na tak način fee lx> brez olizira in pomisleka postopa ž njo. Policijski uradnik kaznovalo vsako uporno dejanje Palienkom organiziral masakre v Pa j* P0*^! po njeni ročni tor-1 pri izvedenju postave ter vsako Bardičovu in (Vtomiru, ter Semo- 1katero je krčevito držala v pomanjkanje rešpekta do oblasti, seiiko, ki je bil ogovoren za ma- r°ki- Branila se je sicer, a vzeli ki načelj.ujejo izvedenju powtave. «aker v Proskurovu februarja m a. so ji tonbaco. V njej so našli za-seca leta pozneje tem, da ministrom. j j«* val a svojo nedolžnost, so od- V od i tel j i ropamkih tolp. kot veuvi ne ^ lura, je znašalo dvesto; | ki Je bil uraden pri lpn?int.mhe v , jegovih žrtev zna«a vW» celih P6* iet nasstopa- j> ^ . Število masakrov piral Petlura število njegov kot 30.000, kot je baje raocvidno ir. arhivov. vsi so bodo izvedli iiabene iz- Francija bo najela posojilo. PARIZ, Francija. 4. junija. — Finančni minister Peret ima na men najeti proti korven leta veliko kon^oilidaeijsftco posojilo v inozemstvu. ki naj ibi služilo za izplačan je vojnih obligacij, kot je izjavil včeraj v finančnem komiteju zbornice. Dositnvil se, da se bo zgodilo to na nasvet komisije izvedencei*. la tatiea pod imenom Rruee. Gar-rison, I>»sreoll in Curtis. Bila je stališču vlade. P. E. Calles, predsednik. NOGA LES. Arizona, 4. junija. vpraševali") rai/.burjeni in v skrbeh glede vzroka eksplozije. Xa pozorivču eksplozije je ugn-tovila policija, da si je pripravil vdno dobro obltHčena ter se je od- Iz Hermosille, Sonora, Mehika, se ( nesrečnež, ki ni mogel več nosit i glasi, da je bilo zasedeno bivali- teže življenja, strašno smrt z rar-M-e škofa iz Sonore na teme.lju stTelilno anovjo. V lijaku, ki je povelj mehiške centralne vlade. lično obnašala. Dala si je predložiti nakit, a v pni uagrlici ni ni-kdo zapazil, da je nekaj zmanjkalo. Kakorhitro pa je zapaistila ki lzva'a proda.ja^no, so rasdrrili tat;\-ino. j vse duhovnike, V stanovanju Dej-voe je našla aret.ala. ki so protest irali j ' Iz listin .so ugotovili, da je bil iužinir Barvher iz junija. — Požar na droigi strani zaliva v Ragla je tuiičil poslopje American Aigrioulturail & OhamicaJ Co. ki se je stezalo na fronti dveh. blokov ob pristanišču. Več kot sto efcSploizij se je za-vršilo. Po\"3rix>L'eno škodo cenijo na milijon dolarjev. Za mornariško zračno službo. WASHINGTON, D. C., 4. jun. Senat je sprejel včeraj po posvetovanju, ki je trajalo šestnajst minut, predlogo, ki avtarizira p^t-IcJni grajliini program za morim-ri^.ko zračno «liižl>o. Ta program je z\ezain z izdatkom $85.000,000. Predloga je bila sprejeta brez debate. povabila poJacija tudi njene? moža, ki je uslužben pri Pmožu ^ katerc ^ ^ v ^parat^o gibanje, potem ko njeni ^ ^ „ ^ ker •je grof Bminski, predsedniški . - , . , i, . . . j . „ , i Jih ni se nikdar prej videl, kandidat -strank desnice, formal-1---- no priznai profesorja Moescickega Savwka vlada razveljavila iz jem- kot predsednika. po s>t^nje, ki je ibilo pred tremi Poročilo dostavlja, da je var- tedni proklamirano. nutno aktualno", čeprav je prišlo na površje vsled stavke tekstilnih delavcev v Passaicu. V plenumu senata imajo senatorji govore za varstvo delavcev. Tam se ogrevajo gospodje za prole-tarce. Ko pa je treba izpremeniti besede v dejanja, kjer bi se delavcem lahko pripomoglo do njih pravic, a čemur pa bi bili oškodovani interesi pod-j jetnikov, takrat je gospoda na 4'potovanju". Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vanj bo ta ponudba uga jala, posebno Se, ako boste vpoetevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 ____ $ 9.45 Lir ____ 100 .. . . $ 4.50 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir .... 200 .... . $ 8.70 Din. .. .. 2,500 .... $ 46.25 Lir .. ____ 300 . $12.75 Din. .. .. 5,000 .... $ 92.00 Lir .. ____ 500 .... .. $20.75 Din. .. .. 10,000 .... $183.00 Lir .. .... 1000 .... .. $40.50 Za poSiljntve, ki presedajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pianu izvršujemo v najkrajšem fasu ter računamo za stroške $1.—. Posebni po-datki. Pristojbina za izpla* tila ameriških dolar, jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manj i znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svoie po pismenem dogovoru. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: CORTLANDT 4687 NeW York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New YorJcu, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanje poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imemy;ati banka. Promet v letu 1925 je zna&al $3^92,673.47, v besedah: — trimilijone • devetstodeveidesetdvatt- dolarjev in 47 centov. m GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Novice iz Slovenije. Owned and Published by siiOVENic publishing company (A Corporation) Frank Sakser, president. ____Louia Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City. N. Y. lepoto naših krajin- in naš mirni, gostoljubni naroravr"h stiud^ah, ki jih je | Dne 19 maja okrog 3. ure zju-nim razrednim sodnikom novga materijaila proti nedolžnim, ki sta :k<>nc,al na I>uni3JV1' ^ 3e .traij so udrli 4 nepoznani moški v v ječi in stao bila obsojena na smrt. ,V LiuWjani Odvetnik j Koveah pri Kočevski reki v hišo n i a vrno to trdi sedao zavratno kapitalistično časopisjeVz naj- Je l)0stal leta 1894 m Se 11an° na* Josipa IludoVma. Vlomilci so i,-večjo neraramnostjo ter oznanja deželi kot nepobito iresnico. Za to Smrt»» kosa. 1 'mrl je dr. Karel Triiler. Ko-jen je bil 21. aprila 1S62 v Škof-ji Lo»"ki kot sin ondotnega notar- selil v Tolminu, odkoder se je vr- K'traho(vali domače z orožjem te* čarsojpisje je ugotovljeno dejstvo, da so pristaši obeh vrgli to l>om- nil v Ljubljano leta 1900. nato preiskali celio stanovanje Issued Every Day Except 8undays and Holidays. Za telo leto velja list za Ameriko in Kanado ............~.............$6.00 Za pol leta................................$3.00 Za četrt leta______________________%1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ..................-........ $5.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta...........................- $3.50 ustvariti .sodbo .glede krivde ali nekriyde teh d veli delavskih orga- Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NABODA", 82 Cortlandt S.reet, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- 1)0. Prepričal: o je, da mora veljati bomba ne le kot kazen za držav ! Leta 1892 , P™* ^volJen Umaknili se niso popre je dokler ;to pričo, temveč todi kot. varilo za sodnika. IV ob^ki ljubljanski ter niso prBli do ki je , Tavčarja vsa leta najtežji časov kreditne banke z vlogo 500 Din Detektivska bomba je povečala nevarnosti za Sacca in Val>zet. ^^etovntyvo^e. Kot občinski svet- in 2 knjižici Mestne hranilnice v tija. Umazano kapital Etično časopisje po je neumorno na delu ter,mk m zuPanje W Preds«dniLi Kočevju - vlogami okrog 5000 |upravnega odbora mestne plina r- j).jn (ne in predsednik kmratorija de-- Svedrovci pa niso bUi f. ado volj-|kliškega liceja, bil načelnik rav- 5li samo s t(Mn pienom, marveč so nara,telj.«atva klavnice (1905-1921). pokradli pojeg tejra še -za okrov č.lam mestnega gremija in med 20,000 Din. vredmosta razne oble vojno načelnik aprovizacijsckega ^ dragocenosti, odseka. Leta 1908 je bil izvolijen kot po-' j bo doseglo svoj cilj, če ne bodo nastopili proti nakani zavedni ame riški delavci ter rešili obema življenje. NAPREDEK CIVILIZACIJE Dopisi. Brooklyn, N. Y. j ob strani, dokler te ne izagrne Doba veselic je za enkrat minn-ji^atšt zemlje, kateri M vrnjen po 'slanec v deželni zbor kra.njski ter la. Ljudje iščejo raizrvedrila iz-; nepisanih postavah narave. | ostal dežebii po^aaiec do raispu- lo Civilizacija uaprednje z o«rc>4iiuiini koraki. Višopovkod ))ojavljjijo nov«' i/n;ijdb»*, ki ste Poljskega, da je bila tam pred kratkim ustanovljena služlia državnega rablja. .Mederm |»oA>ski rabelj bo nastopal pri iksmrčenjiii v rokavicah, laka^tih šotlnih in Iraku. Na smrt obsojenemu bo gotovo nebeško 1 ali ko pri srcu, ko bo imel s takim gospodom opravka. Jugoslavija je v tem ozii^u še precej zadaj. Jugoslavija ima raljlja Mauserja, ki pa ne dobiva redne plpče. ampak je sproti plačan t/M vsako eksekucijo. Tudi predpisane uniforme ne nosi, pač pa pride na m or išče v navadni obleki, krog vratni ima pa privezano rdečo kravato. Pogled na rdečo kravato nič kaj 'blagodejno ne vpliva na obso-jeačeve živce. Ju|fObiavija bi morala torej slediti vzgledu drugih modernih držav ter bi se moralo v tem oziru nekoliko civilizirati. LEPA HVALA ZA REKLAMO Glas Naroda ima do.sli dobrih zastopnikov, doiiti agitatorjev, toda najboljši njegov agitator je gospod Martin K'remesec v Chicago, 11L Alozak je oe^ivel v politiki in v opa^jovaii-jai fpolitičnih razmer. DolgiJi dvalnštiridftiet let je žived v samoti kot linhteča ponižna vijotlica, po dvainirtiiridesetill letih opazovanja se je pa lotil hvalevrednega dela — agitirau'ja za Glas Naroda. Kamorkoli pride govori o Glasu Naroda. Na javnih shodih, govori o G Lasu Naroda. < elo dolge članke da napisati — Glasu Naroda v prid. Kljub svoji visoki iatarosti je možak še čil in zdrav. Njemu kakor tudi njegovi go^pe .soprogi se prisrčno zahvaljujemo za uspešno agitacijo. Njegova gospa soproga sicer nima časnikarske zmožnosti, toda ven mesta v prosti .nnravi. Dnevi; ;:a ta čas, so še (skoro mrali, a go-[ te.vo bo še dovolj vročih v polet-' nih mesecih. Citat^lji bodo oprostili, da tu , Predsednik veseiičnetga odiborn, deželnega zbora po prevratu. Slov. Sam. Bol. Podp. Dr. Spomlad se Pittsburgh, Pa. približuje srvojenm preskočim 'poileitje in omenim | koncu in nastopil Ivo ]>oletn.i čas. hladno jesen. Glavni vzrok zato s kaiterim se tudi prično vroči je. da ipovem članom Slov. Samo-j dnevi, kateri pa ravno niso pristojnega Društva, ki se iz tega ali ljubljeni ubogim trpinom, ki se onega vzroka nkso udeležili zad-' morajo po tovarnah potiti. Med njih sej, da je društvo sklenilo j temi s^m tudi jaz, ki ^vojo kozo prirediti vinsko trogatev dne 25. \porabljam za cedilo svojega poiu. oktobra v Arlington Halll-i na B. ;l>a se letos izognem hudemu po-ee-iti. Zadnja take vrste prireditev' tenju, si pa bom počitnice vzel, je bi»!a 1. 191G in prepričan sem, j katere bom porabil za Obisk v .slada jo imajo ix>jakii, (ki so bili tam ro domovino, da vidim zopet 'svo- takrat .če dobro v spominu. je ottoke. sestre in stare prijate- Za deželnega Odbornika je bil izvoljen prvič leta 1911 ter obd>-žal to funtkcijo, dokier ni po (te-misiji deželnega glavarja dr. Šu-sšteršiča ob prevratu prm-zcl vo.l- Uboj pri Litiji. V neljani poverjenik za trgovino in industrijo ter član "Privremenega Nai-odnega predstavništva"' v Beogradu. — I'mrl je višji revident. drž. želeaaiice JoKip Laoiter. Poleg vinske trgatve pa bo rz- ljc, katerih že 19 let nisem videl., __ v Mariboru je umria Kata žreban tudi Radio aparat "At- Otroci so že dorasdi, drugi so se'rina Cr, water Kent", model 1926. vreden sto dolarjev. Žrebi se ne bo lo (po-"Lljali po pošti, pač rt društva. Kar se tiče aparata, je najboljše kakovosti. To nam posebno priča (lej>Jtvo da je lansko leto po s/točil a eena tej kakovosti za približno 30 drčim je aia^protno pri drnvgih padla. Apoliram .na člane Slov. Sam. Dol. Podp. Dnišilva, da «e zii\"edo y\X5i,fe dolžno>rti in delujejto v pro-aeh društva ter 'pomagajo, da l»o prireditev re^ taka, kot na-.*i prijatelji in obiskovalci naših veselic pričakujejo. Bolj natančno bom še kasneje enkrat ]K)ročal. Le željo bi še izrazil slovenskim dekletom in ženam. ako (bi posetile to našo jesensko prireditev v narodnih nošah. v kolikor mosroče velikem one. rojenia Nadnu. — V Stražah je iimrla 72 let stara posetetaiica Marija Blataiik. p. d. Kramar. postarali, da jdh še poznal ne bom, ko se zopet snidemo. Odpotoval bom « parnikom "Mjurtlia Wasiliingtom", ki odpioir je dne 22. junija 1926 in sicer v . Angleški polkovnik F. W. Abbot Trst. Omeniti moram, da mi Je! na Gorenjskem, čast (lana, da bom spremljal ,poit- i . • i ^ i! t-i , o , c. . LJne 21. maja je naipravil po!-uike tvrdke Frank Sakser State . J 1 1 * -r, . T . ... „ - kovnlic Abbot s srvojo soprogo m Banke do Ljmbdjane. Zavetsem se . vv. , , , . -iir- lektorico aaigleseine ( ope-lan/.lov.) m jaimum. da bom po najbolijSi & , 1 , . . . . . (v spremstvu podpredsednika u- skrl>el za nzpoln.itev t , C . „. . . juruzenja reizervnih oficirjev m hojevikov Kalokire ter tajnika mg. L. Pirea izlet na Gorenjsko. , , ^ Na Bledu je natnčno pregledal cam kakor tudi .znancem ipo sirnt , J , n . ., . , ... n o. i ■VK(- ieJKite te«a kopalasca, gradu Ameriki, l^vrd'ko Frank Sak«e:" 1 1 e svoji moči is v oje dolžnosti. Za vol j o tega pnporoetam vsem mojim prijatelgem in nrijatelji- .State Bank. da se lahko z vso za- pa, ki midi potg-led po n:t5Lh pia- , , i rinaih, skoro ni jnotejcl i • ■ • SILA MEŠČANSKEGA ČASOPISJA v govorici ji nihče ni ko«. Če ima le količkaj časa, hodi od stanovanja do stanovanja ter številu ter s tem pripomogle dati dela reklamo za naš fet. | prireditvi popolnejši slovenski zna Kot nam poročajo kz Ob i cape, ima tudi \isako netleljo po maši (v.aj pred cerkvijo precejšnjo tovarišijo več ali manj hvaležnih pot-Ju- Raduj. poj, _ veseli se fc.il*-c5V. «sin sivih gora iai gričev zelenih. Bog ju živi! Na mnogaja leta ! <> lodni Sloveniji, oddaljil si se, ne pusti si čustev deljenih ! Tajci smo, med tiujci in prav posebno kadar smo v rjjotrebi to občutimo. Podporno drust.vo nam Ce amer. kapitalistično časopisje kaj razume izvrstno razume jp etl'ni zvest in odkrit prijatelj, ustvarjanje razpoloženja. To je dokazalo tekom svetovne vojne, kp kadar RTno v potrebi, le k društvu je polagoma bliujskalo prebivalstvo v vojno navdušenje, ki ni imelo lahko zatečemo ob težki uri. primere v srvttovni zgodovini To je dokazalo tudi v vsaki volilni' Svoječasmo sem čitad o Parčku, kampanji, v kaiteri je — ponavadi brez vsakih nasprotujočih si na- 'ki J*e že Prekoračil osemdeseto le-čei ali resničnih voiilnili programov — razdelilo volice v dva tabo- to- opomnil se je, da ni več dalee. ra, dve čred«, ki *ta navalili dimga na drugo ter se spoqirijeli, ne da ko ho moral zapustiti ta svet in bi le t-n odstotek vedel, -za kaj se vrši pravzaprav (boj. Še bolj jasno oJlti v minljivost, pa .>topa ta "innetactot" ameriškega časopisja v owpredje Wed du-1 Kje bom spal večno spkanje? Kje št-vne konXrvJe, kiiiteix) izvaja nad ameriškim delavstvom. Čeprav ne |bodo počivali moji otstamki ? To dvomi niti en ilovok, da laižejo kapital »stični listi, jim sede čitatelj zagonetno %-prašange se je poja-na Umanice ter jim veruje v vseh vprašanjih. |Viio tresočemnu s*arčk.u. Šel je." Radi tega pomenja tudi 2, nja proti ^.acco in Vamzettiju, katero je brk) opaziti v zadnjih med *ivo %kalovje. Iizbral je trdo dneh. Tekoan *lol:gih m.^sece.v ni bilo čuti v meščanskem časopisju ska'lo na katero je nastavil jekleno kotnioo. Kladivo je udarjalo, ter pnčasi krušilo drobec 7ia drob- tiičesar, da »ploh že živita ta dva delavca, ki sta že šest let zaprta V zadnjem času pa so se pričeli Jisjti zopet močno pečati $ tem sra-moijiim madežem ameriške razredne justice. Tega pa ni krivo le, cem iz t rde skale, v katero si je zanikanje obr»ovlje«ja postopanja, katero so zahtevali zagovorniki delal vhod za sivoje počivališče. obeh. mož. Liiati se ne pečajo poesebno dosti s sodnijskim sklepom. Zanimajo jih pa misprotno vsiikovrotne goftorice, ki javljajo o "oprostilnih poskusih ", katere sku5ajo baje vprizoriti "prijatelji morilcev' . Kaj je pomaga k), <če so i^meljile te "govorice" na č»ti in podli izmišljot-ini? Niti najmanjšega dokaza ni bilo mogoče navesti .a i.rdifev*. Nikdo ni mogel nuditi niti sence dokacza za to, da se ifi kovalo oorastilne mf? 11,111 "Tr" katero so ja privedli, dvojno Kolikokrat je udarila sitaira izmu-čema roka, £rtarec mislil. Ot? svojem osedemdesetem letu se Je spomnil in dovmti je hotel svoje (delo, ter ga tudi dovnšril! Nam pa tega ni treba. Poznamo svojega prijatelja in deležno za njega in svojo korist obenem, Kljub teaau pa je bilo scylifiiee, pred zastraženo. Jetnika sta bita dvojne od defietiii oboroženih policistov, da'kajti je je korist njegova, je |to-po Jd j« Ipte* trapasti rast todi tvojal Ta prijatelj je ^ .r _... dinjdfcw)'ki ti stoji Pot je nadal.ieval do Bohinja, kjet* i je ogledal novi most, ki se gradi pri Sv. JaneKU. Od "Zilatoroga" je ogledala družba izvLr Savice in ostale pla-, nine. Med potjo so ga opozorili na Krn, na Kara/vanke in na stareg-a i.sk v staro domovnio. Želel bi, da bi se jih kaj več javilo za to skupno potovanje, da bi "bilo več zabave in »kratkega Časa. Vsem o talim otoljiubim,'da bom ob svojem po vrat ku natančno in . .. . , . ponosnega vethkana Tria- pravilno opisal vse raizmere kot f Ar r» -T u . T , . . so sedaj v «tari domovini. Pred svojim orlhodom pošiljam vsem slovenskim rojakom in rojakinjam po širni Amriki srčni po-zd rav! Ivan Varoga. V Degainuah pri Lescali si je o-gledal žensko ka'znLlnico, v Tržiču i in Kranju pa se je divil naši lepi ! industriji. i Po končanem -potovanju ni mogel z sopirogo »zaKlostno prehvaliti po glavi, da je padel takoj v ne zavest in je umrl. ne da bi priše k zavesti. Ubiti Marčun je bil zna^. kot velik nasilnež. Sodišče je od redilo več aretacij. Pogorela -ita v Lipnici v radiovljiskean okra ju hiša in gospodarsko po;4o»pj Tonejčevo. Ker ni brio v bližini vode za gašenje, je gasilna akci ja o.vtala brezjussjpešna. Peter Zgaga _1 našega bisera Gorenjske. Omenil Smrtina kosa. j je, da je prepotoval Kordiljere, Umrl je Franjo Stegu, trgovec P i r ene je. Apenine in ditugo go-in posestaiik v Celju, v 47 let« j rov ja, tovoje starosti. Bolehal je že dol- renj^ka. Obetal je, da 'bo povsod go na neozdravljivi bolezni. in vedno propagiral in omenjal Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas pa — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% Obresti vam prično teci ?e od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank New York, N. Y. BžCortlpndtStreet, =555= tiii'i iiga V Združenih državah se mudi šveils!prestolonaslednik. Bil je v Wasiiingtomi, kjer Je odkril sipomenik na -čas* Švedu Ei icsonu. Ia Wasliingtona se je po dal v Hiiladeiphijo, kjer je isrto-tako prisostvoval odkritju *pomr p.ika slavnemu možu. Predvčerajšnjim je Obiskal slavnega iznajditelja Edisona na njegovem posestvu v New Jersev. Srtari Edison je bil toliko -prijazen, da mu je razkazal &voje najnovejše iznajdbe ter se tudi odpeljal ž njim na izpreihod v stn-ri Ford m'i kari. Pozneje je sprejel ^>remnp v »zgodovini tiskovnih pregreškov ibrez primere. V od.««*-(nosti orbtož enega beograjskega poročevalca " Juiarnjega lista" M. Ivaniča, je bila vprečitana ob-'torcnica beograijske tvrdke Vule-1ič-Gravrik>vič, o kateri je Ivauič poročal v Zagreb, da je v kon-Čeprav je obtoženec pismeno in po svojem zaHoipttiku hotel oatoodoVafci tvrdke m deja-i nje tudi obžaiova*, ga je sodnik kljuib temu po § 62 »fltvefea tisk. 1 zakona obhodil na 8 dnri zapora, .J 100,000 Dan. globe in 2000 Din. ! sodnih stroškov. j V QtTOelQievaiij^ je SoftiiJ?: dt-JfriH^ navedel, *Ia je tvrdka Bog y^, vsled naveden^ ob toženi eve noti- Koverta ' ce, čeprav obstaja, že 80 let, moč- mu res kake ta ; ; I ' r UKt, j>ač pa moirajš vneti vso žensko. « V Belijgiji so pred kratkim usmrtili 28,000 mačk ter poslali njih kože v Anglijo. Tam jih bodo iapremenili v podlasice ter jih nato v Anie*4ki prodajali kot pristen hermeJin. * Napoleonov Mofaik je bil prodan na diaifei za 43,000 frankov. Bog ve, koliko fci plačalo francosko armadao vodeKrvo ea Napoleonove vojske -Množnosti, če bi bile naprodaj t bi dal kateri bi novega naročnika Podrobnosti o Amundsenovem poletu. "Norge" je odplula na pot k daj t višji, sedaj v nižji smeri. Rima dne 10. aprila ob polde^et i, vodja ladje se je neprestano po-uri zjutraj, Istega dne ob 17. uri | svetoval z vremenskim oipazoval-je pa sir a la Toulon, dne 11. aprila, j cem na krovu, toda nikjer ni lupo tridesetimi vožnji, pa se je spu-! lo mogoče najti primerne višine, -lila na zemljo v Pulhamu. na An- ki bi bila za ekspedicijo brez ne- varno-rti. Poseki ni preostajalo uič drugega, kaikor da pristane na plehkem. (Vrtala je tam dva dneva, nakar je 13». aprla »nadaljevala potovanje ra je dne 14. aprila dospe-i vožaijo v višinskem pasu. ki je la v Oslo, glavno mesto Norveške. Od tod je nadaljevala vožnjo v (Jatčmo pri Leningradu, kjer je bil relativno še najboljši. Medtem se je nabral led na propelerjih in se pričel vsled vrtenja lomiti ter <«-tala skoro t«ri tedne, od 15. ap-, je letel naravnost v trup ladje, rila do 5. maja. Iz Gatčine se je!To so bile ure nepopisne razbur-olpr&vila Norge 5. maja ob 9. urejenosti. Moštvo je moralo sproti 30 minut zjutraj in je vozila v i in neprestano šivati razpoke in smeri, proti kraju Waxtsoe na Fin- j mašiti luknje. K sreči so bili balo-skera, kamor je dospela 6 ^jnajn j Tli za plin dobro zavarovani. Kom-ob 5 uri in 30 minirt. Po kratkem | pak-tni led pod ladjo je vzbujal v odmoru je ob 14. uri 56 minut nn- posadki prazne olxiutke. Moštvo daljevala rožnjo in 7. maja ol) 6. "e je balo. da 'bo morala ladja p*i- uri 30 minut je bila že v Kings-bavu. Napočil je veliki dan. T to rek 11. maja ob 8. uri 55 minut predipoldne se je dvignila Noi-ge v zrak da premaga poslednje in največje ovire ter doseže -svoj cilj. Zračna ladja je bila obremenjena z dvanajstimi tonami tovora. — Predno se je posadka ločil^ od fCfbvahtra, ki se je zbralo v velikem itevilu, da prisostvnije odhodu ladje, so strok o vnjaiki še enkrat preglodali instrumente, po- stati in da bo treba nastopiti po-vratek peš. . . NaiposSed pa e je držal ved- naraščal in potL-kal ladjo z veli-no solnca. jkimi sunki naprej. Slednjič je po- Pozicija solnca j* bila ndsled- jsadka zagledala sneg. ki j- nje jutro ol) 2. uri 30 minut tako! Popolnoma onemogočil vsako ori-tigodtva. da je bilo mogoče ugotoviti. kje se nahaja ladja. Ekspe- Beseda slovenskim materam! Namen tega oglasa kot tudi drugih, ki bodo od časa do časa sledili, je pojasniti materam, ki ne morejo same hraniti otrok, vse glede hranjenja otrok. Ti oglasi vas bodo jako zanimaj,-iter bo v njih na pri-prost način povedano marsikaj, kar bi morale vedeti glede prehrane otrok in Bordehovega Eagle Mleka, ki je na svetu najboljša hrana za otroke. \ CO / m Vaš otrok mora imeti mleko. dicija je bila tik nad severnim tečajem. Norge se je spustila navzdol, stroji so se .skoraj popolnoma ustavili in Amundsen, Els-Avorth in Ndbile so vr$jli itz halona zastave svojih držav. Po-«dka se je odkrila. Nato je opisala Norge prilično velik -krog in se je usmerila proti Harrowu. Vsa posadka je gledala navzdol ter opazovala zemljo, katere še ni videio dotlej človeško flit o. Okrog 7. zjutraj je bila Norge nad točko takozvanega Iredell oga ipoljfl. ki se smatra za naj-težje dostopnejšo točko zemeljske površine. Ob tej priliki so si člani ekrspedieije nieeti z:ise in za va.š«-;ra otmka.f Izrežite ga tec jra pošljite danes s svojim imeuuu in iaislovom. Isue Naslov ................1 (Slovenian). THE BORDEN COMPANY Borden Building, New York Mleko je najbMjša hrana za vašega dojenčka in vsled tega je ni boljše stvari na svetu kot dojiti vašega o-troka. Včasi jia mati more dojiti svojih otrok in vsled t eg a j.' treba dobiti nadomestilo za ni: temo mleko. S tem, da vedno uvažujete veliko važnost mleka, je treba, da zagotovo kupite najboljše, ko kupujete to važno hrano. Umevno je, da razne tovarne izdelujejo razne vrs;e hrane za otroke in umevno je nadalje, da so n. katere hrane za otroke bolj čiste, bolj okusne in bolj lahko prebavljive kot so druge. Nadalje .so nekatere družbe, ki imajo v<*čje udobno, sti za dobavo in spravljanje mleka kot pa druge. r/-e trieetrt stoletja je izrazito ime, ki jamči za vse, kar je v mleku najboljšega in najčistejšega—in to ime je l>orden. To je staro in spoštovano ime. Ko Slovenci mislijo na mleko, mislijo nehote na Bordenovo. I>or-denovo Eagle Mirko j" vzredilo na tisoče in tisoče slovenskih otrok- Dosti žensk, ki so danes stare matere je bilo vzrejenih z Bordenovim Eagle Mlekom. Vsledtega vzrejajo tudi svoje otroke s preizkušenim Eagle Mlekom. Bordenovo Eagle Mleko je najfinejše in najčistejše mleko z dežele, iz najbolj mlečnih okrajev Amerike, zmešano z pravo količino sladkorja, nato pa^ kondenzirano v zapečatenih in zdravstvenih konvah. K Vam pride tako čisto in okusno kat tisti dan, ko je bilo napravljeno. Vsaka konva je garantirana, da bo v popolnem stanju. Kupite ga lahko v popolnem zaupanju. Boidenovega Eagle Mleka se poslužujejo danes tisočeri in tisočeri vaših prijateljev in rojakov. Izkušnja jih je naučila, da je to najboljša brana za hranjenje njihovih otrok. Izplačalo se vam bo. če boste vedno zahtevali Bordenovo Eagle Mleko. ("e vaš dojenček ne pridobiva toliko na teži kot bi moral, če ne spi dobro ponoči ter je nemiren, in če mislite, da hrana, ki mu jo sedaj dajete, nI pravilna, izpolnite kupon v tem oglasu in mi vam bomo povedali, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Bordenovo Eagle Mleko bo rešilo problem za vas kot ga je rešilo za tisočere druge matere, ki niso mogle dojiti svojega otroka in niso mogle dobiti zanj primerne hrane, dokler se niso začele posluževati Eagle Mleka- Ne odlašajte, ampak pošljite nam danes ta kupon. EA€LE BMAMD CONDENSED MILK. nji je prišda Norge zotpet nad su-, ho zemljo iai posadka je uzrla neko kočo z Eskimi. Ladja je skušala pristati, da ibi sc orijentirala, toda veter je bil zopet talko mo-jčan, da je onemogočil sleherno manevsriraiije. Treba je bilo zopet (v višino. K sreči je ta hip zopet .posijalo solnee in s pomočjo soln-1 enega kompasa je 'bilo mogoče do-,ločiti, da se ladja nahaja blizu o-bale. Toda trajalo je še celri uro. predno je bilo nabrežje doseženo. J Navigacijski poveljnik je zoper izgubil orijentaoijo. Megla je .bila izrodilo go-,ta, kakor iz drugega sveta so ga ujeli radiotelegrafisti ta hip brzojavko iz Nome, ki je j pomagala določiti kraj, nad kate rim se je nahaJala Norge. S po (močjo te brzojavke je bilo jasno, da plove ladja proti rtu valeške-iga »princa. Treba je bilo zopet o-jbnmti in se vrniti, toda tudi sedaj J ni šlo po sreči. Norge je še enkrat izgubila smer in Amundsen je sklenil, da je trefba izkoristiti prvo priliko za izkrcanje. Veter je postajal bolj in bolj sunkovit, v.sled oesar je bilo sklenjeno, da ladja ne bo letela v Nome, temveč da pristane v Teller-ju. Teren je ohetal dovolj tigod-nasti in ker je vsakdo videl, v kakšnem položaju se nahaja "Norge, je moral biti pripravljen na vse. N Pristajanje je bilo vse prej kakor lahko, posrečilo pa se je vendarle. Vsi. kar jih je bilo na krovu, so pri tem delu zastavili vse evoje sile, da se je stvar izvršila v redu. Čim je bila Norge ; tleh se je začelo takoj demoaitiranje. ladje so spravili v l^i Ke pošljejo v Rim, kjer bodo ladjo zopet predelali. Šele ko je bila ladja demontirana, je bila dana moštvu priložnost da se spočije. 71 ur ni posadka skoraj nič spala. Imela je neprestane opravke, ki ji nis^dovolili miru in počitka. , Rijser Larsen, ki so mu bile poverjene priprave za navigacijo, je vodil ves čas ladjo kljub megli. snegu in težkim vetrovom, — polkovnik Nobile ipa je spremljal manevre in je neprestano nadziral komplicirane stroje. Pri krmilu je sedel Waiting, ki Trockij, profesor časnikarstva.! jili je imela poprej nad pet mili-Po poročilih ruskih listov je1 jonov. Nemčija je tako na petem Trockij sprejel mesto profesorja mestni, Združene države na dnina moskovski visoki časaiikarstki- P^ni, Japonska .na tretjem, a šoli. Trockij jc v resnici iaboren Kraneaska na četrtem mestu, žu m a list. Tudi Angleži imajo napake v izgovorjavi. Ob priliki zadnjega razpisa Brezžični telefon na Monte Rosa. Na 4€00 metrov visokem Man te Rosa montirajo brezžično telefon-, »ko postajo. Tako bo telefon bmz-,shlŽb za telefonske v ^on,donu žičnim potom prvikrat v visokih S0 Jlh ni ^ manj kot Alpah stopil v reševalno službo. a »Pr°jetih J« 1551. k med celo vožnjo spal samo 4 S tem bo oteto marsikatero človc-'Samo te 540 *)mStalc preizkušnjo ure. GottwaMt. »torn in Johnsen, ško življenje pred sn-tjo v goraJi brezIlibne iagovorjave. Večina jili ki so oskrbovali radiotelegrafsko Il>i'a. ki so leno izgovarjale in -službo, so neprestano Iskal istika Napredek v letalstvu. |f»tem take z napačnim naglasom, z lireizžičmimi postajami. Dokler iooX je z n(lv,lJ{jn,; Mnoge med njimi so jeeiljaile, ; se ni nabral na antenah in gene- h^r aeroplani vozilo "samo XSO^"^' .Najvo5. f p'' ratorjih led, je šla Izvestitel>ska potnikov, a lansko leto že 93.242^, ' ° ' ^ kl ^ 1fovar^le er" -sliežba gladko izspod rok. ko pa jejTudi misijonarji na Kitajskem so k "" k°n°U beScd' led začel ovirati delo, je postala nakupili v Nemčijd dve letali Za- -tvar silno težka. Mnojro ^'nilje. ki je petkrat tako obširno kot Nemčija, polno hribovja ter brez ee>t , ... ... , , ■ A. u..... , , vu Volge, ki je poplavila vec vasi z določanjem višine in s drugimi,"> P"'"]- M^nnrj, «, cldaljen. in m(,st štoviir, Uove^ih žrtev stvarmi. Z slo trako delo so imeli dntS 0,1 <'™?e?a kot je daljava I ^^ ^ Rpki . odn ,„ tudi strojniki, ki so morali nepre-p^™'Kako hvale^o ^ ^ - tvorna mazati stroje in Vrhova-bo v teh kraj,h „pobija o Io- „ Xroa je odr««, od Vk-ti ležišča z oljem. Mnogo truda tal°' ^ T>ribolknje se bo moglo re,- či ne več: Pojdite, temveč: Letire po vsem svetu! so požrla tudi popravila Xorgine-ga trupa. Posadka je ves čas poleta živc-• a od kruha, trdo kulianih jajc, mesa in kolačev. Kava in čaj srta Trgovska mornarica sveta. Celotna ladijska tonaža trgov^ ske mornarice vsega sveta znaša kljub temu. da so imeli potniki s 58.785.OGO ton. Od tetga šte- sabo termosteklenice, bila mrzla vila to,T ima Velika Britanija — in malo jc manjkalo, da se nista 119.274.000 ton, torej Anglija sa-izpremenila v led. jma 0110 tretjino. Zanimivo je pri . tem. da so po vojni A*se države lover*-36 M 2^ zv. Hudo brezdno 3. zv. Vesela povesti............... 4. z v. Povesti in slike ............. 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pe»- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. rr. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: .50 .60 .60 .50 .50 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 6. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .60 Naročilom je priložiti deaxar, bodisi f gotovini, Money Order ali poštne znamk*, po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v cenikii, Knjige pošiljamo po&imisty> prosto. "GLAS NARODA" ■LOVENIC PUBZJBHDfQ CO. S« Oortlftndt tJi* ZANIMIVI IN KORISTNI PODATH |F*r«l|ii t UfMPltUn S«rvtc«. — Ju •osla v BurffU.) AMERIŠKA ZGODOVINA V JU NIJU. 17 junija 1775. Bitka pri Bun-j IS. junija 1796. — Prvi zakon ker Hill. — V tej bitki so bili A- proti inozemcem. — Med letoma i.j.«nkanr i poraženi. Navadno J795 m 1798 so si Združene drža- naituli ponašajo s porazi, a ki Amerikanei «o «e vedno s ponosom tporninjaii bitke pri Bunker Iliilu, kajiti bita je predhodnica končne zmage kolonistov v revolu-iijoverjen« polkovnikoma Preeect-lu in I'Hf>i>«-rellki načelu kakih ti- ka kor da bi bili ti ljudje v znezi t» da.njo revolluoljonanno Fran- mm* mož. Amerikanei so gradili cijo, da uničijo ustavo Zdniieoiih prekope ,ko so jih riapadle britan- * držav. Da stori konee njihovemu t či-te. Dvakrat je Amerikan- lo/devnenm rovarenju. je kongreK eeni posrečilo odbiti disciplinirano' sprejel mlo reakcijonarnih "}>o-kraljevnko vojsko. Končno pa je -tav. ki *r> znane pod imenom A meri kancem /manjkala munioi-! A'fien and Sedition Laws. Dne 18. ja in so umakniti. Britanci so i- 'junija 1798 je bila sprejeta prva »ueli J26 mrt vih Ln 828 ranjenih, j podava o inozemcih. Nanašala se Amerikanci 145 mrtvih in 304 ra- j,. na naturalizacijo. Večini fede-njmuh. Dani je bitka končala s mlinov se je zdela rek ra tka do-]>orazom Am«vrikiu»eev. vendar je ]>a in podaljšali so jo na 14 let ter bil moralni usj^h velik. Upornik. | po^ te?a dodali, da morajo ino- viH"li- kako ^ ' zemci pet let poprej izjaviti svoj stjonaJna vojska morala večkrat ! namen, da hočejo postati držav-umakniti pred njihovim ognjem,;^. Kasneje so bili sprejeti še m to jih je prepričalo, 4«l nje-o ve-a organizirali vojsko pod spretnim poveljstvom indijanskega glavarja Sedečega Bika (Sifctdng Bull). Generali Custer, Terry in Cook so •bili odpos-luini prtrti Indijancem. Indijaaiei so se i>osrtavili blizu reke Big Hoim. Ciwterjev načrt je bil. preprečati Indijancem njihov beg proti viabodu. Terry in Cook pa sata se mu imeta .pridružiti dne 2G. jimija. Ouster je dan poprej prišel na odrejeno txxUko in sklenil naskočita vas. ki je bila pred njim. Postavil je dve cbi*viziji za pokritje levega in desnega krila, dočim je sam z 260 možmi napadel centrum Indijancev. Ali Inriijafn-ei so bili Avstrijske banke in finance. Na splošno so pričakovali v I ke izgubile s polomom Avtstrije Avstriji, da bodo zlate ibiiance ai- rznaten del kl^jeotele. -njihova pod-s-t rijKsk vh bainik pokazale ugodno'jet ja v novih državah so bila ve- sliko, da se il>o izkazalo, da Avstri ja Tii taiko revna, kakor je splošno mnejije. Saj velike ba.rtke in industrija bi Tiajbrže imele iste postojanke kakor pred vojno. Toda prva zlata brla/nca je dozavuirala i o mnenje. Izkazuje se samo 60 od-f it o trk o v predvojnega kapitala m rezerv. Boirlenlkreditan—talt spada HUDA ZAKONSKA ZMEŠNJAVA einoina nacijonaližirana. Rezultati je, da se morajo sedaj banke pri- j lagoditi majhnemu formatu A v strije. Nadalje sedaj avstrijska javnost mnogo racspravlja o uprav-' nih cvetih delniških ditažb. Sploš-' na ugotovitev je. da mnogoStevil-' ni upravni sveti ne i-zpotoijiujejo' med dnmajflfke velebajoke iin izka- jih nalog in da je mnogo mest poskrili večino sv "h ^»pitala 30 milijonov upra\-ni-h «\-etmikov usitanorvljenih v hližnie sni «k x šHingov. Na -svetovnem merilu so namo zaradi tlantijem, ki jih dobe bojevnikov v bližnje soiteske. Na enkrat so Indijainei iplajul-i ia, svo jih Mkrivališie, obkaMli nasrkaku postale dunajske banke srednje dotimi gospodje, -baiika pa je se banke, med tem ko so bile pred veda ^prikrajšana na dobičiku. i • i u i i - • v°j"K) vetebanke. Saj ima že mal-' Zaradi tega se vedno boli sli-1 joee oelokozee in jih premat?a 11. , , „ , , 4 \ x:■ i■ i„ i ... . A , v. " angleška loantka s kaprta>om si mnenje, da bi se v novem za.ko- eden od njih na ostal ziv, — , , ^ . 1 , vsi do zadnjega so bili pok lani od ] " fV1" ' "u ° - Indijancev. To klanje je dobilo v , ^ Nasprotw> l>a so T'ra™h *vetnikov v zgodovini ime Curter Massacre. :a"k<\ ^^ 'b°lj" ^T'T ^f19^ z dotil'no Kasneje je bil Sitting Bull pora-'^T " ^ T™ ^^ ^^V^'0 * treba '.en in zbežal je v Kamado Povr- l*1" hldl T Najvecjr. u^evati. da so mnogoštevilna u- nil se je potem v Združene države ^ V kapLtal 140 ^ « ^ * ] toda je bil uibit tekom ^aie Si- mih>™ov kar je za ev- m prav nič pomagano banki, ker out Indijancev leta 1890 ' iT T™™ pronia,(>- ^ dela onemogo- Zaradi tega se vedno več raz- čeno. 27. junija 1844. — Smrt Joseph praivlja o rentabilnosti bančnega I Ttidi Atpinrfka monj^anska dniž-' Smitha, vodje ameriških mormon- posia. Posebno kažejo na visoko ba se pripravijia na objavo svoje1 cev- — Smith se je rodil v Vermon- število uradnikov v bankah, na- zlate biiance, po kateri bo izka-' tu leta 1805. Leta 1820 je živel dalje na visoke odiprtrwnine in po- covala kapital 120 milijonov ši- kot poljedelski delavec na neki kojnine fpni bankah reduciramim (lingov. Pri vse4i izlatih bilancah pa 1 farmi v Manchester, New York, generalnim in drugim ravnate- igra največjo vlogo donos kapita- dn iza časa nekega vemkega prote- (ljem. Per.^maltoi otroški so oib ste- la. Zato je trefca vedno paziti na >tajitm-.skega misijona je, kakor ^Inem štahai direktorjev veliki višino kapitala, da ne pride potem 1 je sam pravit, molil, da ga Bog in požrejo ogromen del dobička, do zope/tnih zniževanj kajpitalij.' Jiai7o>vetli, in dva nebeeka sla sta Na drugi strani so avstrijske ban- kar se je dotrajalo v Nemčiji. } baje prišla k njemu in mu napove- Ta le pravda daje že nekaj tednov opravka vsem sodnim instancam na Dunaju: Alojzij, ibančni uradnik po -poli lian in katolik po veri, se je seznanil 7. lepo Židinjo Ralielo. — Zd nu žil a pa bi se v zakouu lahko -s'amo. če edetL njiju žrtvuje veroj svojih očetov. Rahela se aii upog-nila, torej se je Alojzij oiUočil Sklenil je. da dorinese žrtev svojega prepričanja na oltar lijirbezni-Stvar j>a ni šla enostavno. Ko je Alojzij zglasil pri rabinu mu Dolže jih rof»ar«kega napada na šoferja Caleingo v UticL Deklica je bila izprva odporaia in vse je kazalo, da ji ugaja vloga bandit k e. ADVERTISE in GLAS X ARO DA JUNIJSKA NEVESTA NAJ BI VEDELA I dajali pra-vieo predsedniku da iz-',lala' naJ ^ nikaki — Napoved yt.no iz dežeIe vsakega inozemca vemkl sekti" Dne 2L seP,t^mbra i lb23 mu je angel, ki ga je on na- !žival Moroni, baje povedal o neki knjigi, vrezani na zlatih deščicah 1 Šolska debata v laškem parlamentu. ško trgovino s Francijo; 3. Blokirali so ameriška pristanišča ' wvojimi križairkami; 4. Prisil jeva ti so rmeriške mornarje, da služijo v angleški inomarici. Gori o-nienj»Miega dne je kongres napovedal vojno. Bojižče se je raa.tvojemr I)ne 6. aprila 1814 se je francoski' Najditelju veliko bogastvo in e«-sar Nv>)leon odpovedal presto- svetovno slavo. Ta stroj gjredstav lu in sledil je fi^)lo«en evropski mir Posledica tega bila, d« so poslali Angleži v Kanado 12.000 iz urjetnih angleških -vojakov; sklenili so malodikiiti Amerikance imtfun raznih napadov na ameriško primorje. 5000 mož angleške vojake «e je izkrcalo v Chasa-jieake zalivu, maa-sirala 50 milj skozi obljudene kraje in »zasedlo glauno mesto Washington. Predsednik in njegov kabinet so zbežali ; javna poslopja so bila sežgana. Enak napad je bil pripravljen na mt-Kto Baltimore, ali je bil odbit. Tekom leta 1814 je javno mnenje pritisnilo na angleško na angleško vlado, naj sklone mir. — Amerikanei niso mogli dotseei ni-kakih iM^pehov v Kanadi, Amgleži pa niso mogili .prodreti v notranjost Združenih držav. Dne 8. av-pusta 1814 so se ameriški poverjeniki na nasvet ruske vlade srečali « angleškimi poverjeniki v svrho pogajanja za mir. Angleži so privolili na isto stanje kot pred vojno iu 24. decembra 1814 je bil mir podpisan. Po požigu mesta Wilmington se je razširita vest, da nameravajo Angleži enak oa-pad v južnem izakim And. Jaok-son je bil imenovan za poveljnika na jugo-zapadu. Dne 10. decembra so se Angleži tzares prikaaali. Jackson je pustil, da se izkrcajo in dosežejo točko kakih sedem ^^ — sedanje južne in severne milj daleč od New Orleansa, pred- lakote, južne Nebraeke in zapad no jih je napadel. 4500 Amerikan-1 ** Montane. I^eta 1830 -so bHi ti cev je prežalo na 8000 Angležev, j ^^»janci prisiljeni predati Zdru Dne januarja 1815 se je bitka državam vse s?voje ozemlje Ija prvi važna korak v razvoju priprav in ntrojev modernega po 1 jede 1stva. Pšenica se more pože-ti tekom nekoliko tlni, -čim je dozorela. Ko so pšeniro požel s srpom, je mogel en mož poeeti po vprečno le po tri do petih akrov v sezoni. Ta omejitev je razlog za malo produkcijo pšenice pred u-vedl>o stroja za žetje. Ta iznajdba pa je omogočila širšo produkcijo, kajti sedaj je mogW- enako število ljudi ipožetii mmogo večje število akrov pšenice. 24. junija 1497. John Cabot je odkril severo - ameriški kontinent. — John Cal)ot ali Giovanni Caboto je UlI Italijan v angleški sluibi. ki je odpiiil iz Bristola na ladji Matthew in odkril severo-ameriš-ki kontinent. Ni pa natančno znano. kje se je iakreal. Leta 1498 je drugič prepiul ocean iai zagledal vzhodno obal Grenlandije. Tu je okrenil v južno smer in pripkil bržkone do Ches&peake izaliva. Ni znano, kje in kdaj in v kaki starosti je umrl. Niti ni anano, kje se je rodil, dasa je rečeno, da je bil Benečan. Bil je pač Benečan le v toliko, v kolikor je nekaj časa tam stanoval. 25. junija 1876. — Custerjevo klanje. — Sioux IndijaaHM so ob-Ijudovali velike pdanjave — ipre- razvila in Britanci ho bili odbiti. Na ta način se je ta bitka pri New Orleans^, radi katere je Jaetaor. poupejii (predsednik ZdruienJh držav, zaslovel kot narodni junak, vraHa nekoliko tednov potem, ko je bil že mir podpisan. Ni težko uganiti vzroka i tc. Mirovna -pogodba je bila podpiaana v Gentu vzhodno reke Mv^sdssippl Leta 1848 in 1851 so bili zopet priigdlje ni prepustiti svoje oaemlje v Min nesoti. V odškodnino so jim Obe t aH letna lAaeila, ki pa se niso nikoli uresničila. Leta 1862 je iz bwihnMa vojna med Indijanci in belokožci. Mnogi Indijanci so se naselili | v rezervacijo blrzu Yank za o*fh dni 90 yeUi\ton*> ali bolj "bojeviti, izmed njih Smith j»e dobil navodilo, da jo iz 1 Zadnje dni je italijanski faši-stovski parlament razpravlja! o . , l~ j proračunih nauenega ministrstva, koplje in prevede. Bile so baje pi- Oglasila sta ,e kot zastopnika na-ane v je^ku, iu ga je Smitii na- Jodnih luail^in tluli dr. -val ' reformirano ^gi)ptov^ino".|Bese(lnja!k in Tinzl pognmno ^ To je 'knjiga Mormoncev", o >jirgovarjala iprawe teh manjšin ll 1U e, Seneca County, v državo New med dru^im pa^otestiral, da podre-\ork, in Smith je bil pripoznan ' jeni naučni organi silijo sloven-za preroka. Sekta se je preselila sko učiteljic y fašistovske orga-•z New ^ orka v Ohio, od tam v nizacije. Poslanec Tli-mcl je pivd-Missoura m pozneje v Illinois. —' ložil dnevni red, v katerem se po-Mormooci so prišli večkrat v na- aiva vlada, naj v šoje enoličnih ^krizje z ostalim prebivalstvom manjšin znova uvede materinšči-n Smith je bil večkrat vtaknjen1,^ kor ue.ui jezik; narodnim manj v zapor. Ko se je nahajal v ječi ^ioam se dovoli, da si ustanovi Carthage, je drhal vdrla v je- ve ^hne šole. Večina je *loven-•o *n ga je umorila dne 27. junija *kega in nemškega .poslanca ne-1844. Njegov naslednik je bil od-' pitano prfkinjevala z medklici !ieni organizator Brigham Young. 'in hrupom. •ez tedaj divjo puščavo zaptadno! Med poslancem Besednjakom e1-i največji možje ita-ral Washington in Angležem Siv ^i^kega narodnega preporoda. Henrv Clinton. Ta je bTl izpraznil (minister Philadeliphijo in marširal je čez govora, kjer je govoril o nasilju New Jersey, da bi se vkrcal ob.nad slovenskega učiteljstva reki Raritan. Bitka ni bUa o(dlo-!~~ ^ ž n-iim strinia- T® so agodo-'ilna. ali tekom noči se je Clinton1 M da °3taiie Pri ča. MoHy > bUa iporoem neustraš- be,sedah in da je mislil prav na. tekom bitke je prinašala vode!na ®«^nja)kove navedbe glede m hrane vojakom in .pomagala je J siove,*keB* in fa^is- odnašati ranjence o, ibojiaca itn jih toNiake o1***™**)*- Te naVedbe *8crbovala. ''Evo Milly s »vojim K? P^Poi^a napačne. — Porab-vnčem (pitcher)je bil osveribajpej Prilik<>» ^a obvesri zbornico, da MzkUk sredi bitke. Pri Monmo^tii- i v Poikrajinah, Iki sp "ita- ;e doživela, da je bil njen mož neka vraba tajne slc- usmnčen «pri svojem topu. Trfcoj!veneke onganizacije, o ie prevzela njag>vo mesto, strdja-1kateri ne vp' °?ikod sred^ 'a iz topa in se 'bojevala ves dan.!8*™ ™ ki ^ kaflcor * ^ zveza" W«Nhiogton jo je pohvalil in ji«0® z dra«ilPi Te učitelje podelil ein narednika r ameriški P^P^^jo po«^anei, ki se imen« nlfimn i iliJi ■ ma M i — _ «Vv t organizaciji, dasi slovanski učitelji to sami žele. Na ta dejstva .o se nanašale moje besede. Poslanec dr. Besednjak je po-n/vno prosil za besedo, ki mu jo' je zbornični predsednik odklonil, češ, da je stvar zaključena. Minister Fedele je imel 'potem obširen govor, v 'katerem je šolskim funkcijonarjem v novih po-' krajin ali ponovno izrekel -polno priznanje za njihovo dHo in rekel: — Vlada ne namerava kreniti od pravca, ki ga je dala šo&ki politiki v teh pokrajinah, miti ne more dopustiti dvoma o pflavici rta- j lijanske države, da v ozemljih, ki spadajo pod njeno suverenost,' vzgaja italijansko in v italijanskem jeziku italijanske državljane. Tako brutalno izametajo najipri-mitivnejše ipravice podjaitnuljene narodne manjšine narod, ki se > neštetokrat obračal na otstali svet s protesti v imenu lastnih podjarm ljenih bratov, narod, ki je šele pravkar smel svoje lalstne suženj-' ske verige. Toda prav njegov vzgled nas prepričuje, da ni sile na .vetu, ki bi mogla zavednemu in kulturnemu narodu iztrgati narodno individualnost. Tudi italijansko nasilje nad Silovenci bo osramočeno, klakor je bilo av»trij-•4co nad Italijani in Slovani. Mnogi mladi ljudje i>odo dobili nove domove v tem lepem mc-seeu juniju in mat»sikatera mati l>o še enkrat ponovila svoje dragocene nasvete svoji hčeri, ki bo je bilo razodeito, da se mora pre- prevzela vodstvo svojega nove- - x i - • vez med pretek tost |jo lai bodočno- domovanga. In vsaka mati naj stjo izvršiti tudi fizično. To pa jt precej jx>j>arik> tzakiiiuskeira kan-didatta. lei je 'krščen z imenom najbolj -sramežljivega kaiodiŠfce#a svetnika. In že je ho»ted nevesti pobegniti iz rok. Toda ženska zvijača premaga use ovire. Rahela je premišljala to in rfno, čez par dni pa predložila ralbiucu tzdravniško spričevalo, da je treba Alojzija poštediti pred ritualnim obredom. ^godilo se je torej, da sita se Alojzij in Rahela avezala v žklov-. kem templu za vse življenje. No. jedva so minili medeni tedni, se je Alojzij kratkomaflo naveličal židovskih nebes na zemlji. Zaipu-*til je Rahel o in naiklonil svojo ljubezen neki Razaliji. ^lepi*še 2 maja iz Evnon. Pa.: "Pomaga mi in vsakemu ga bom prij>oro-čala". Vprašajte v lekarni za Tri-nerjevo Greruko Vino. Triner — Angelica Tonic. Triner's Liniment in Counrh Sedative. Joseph Trrtier Co.. Chicago, 111., izdeluje tudi Triner's Fli-Gas. ki takoj umori muhe in komau-je. poskusite ga ! —A«lr't. Stari Ljudje, Izčrpani Vsled Živ-ljenskih Skrbi, Najdejo Pomoč v Nuga-Tone. Je učinkovita in hitra. Ti.soi«-m je Čudovito pomagano v par dnt-h. Nuga-Tone povrne živahnost in moč izčrpanlm živcem in miftlcam. Dela rdefo kri, mufne in mirne živce in no. f-udovit narin poveča njihovo moč vzdržljivosti. Prinese lila žilen spanec, dober tek. dobro prebavo, reden stol ter ambicijo. — Oe so dobro ne počutite, je vaSa. dolžnost, da jo iioskuMte. Vag nič ne stane, ukn vam ne stori dobro. Je prijetna za vžl-vati in počutili se boste bolj£i takoj. C« vam je s»- ni predpisat va3 zdravnik. p<»-tem pojdite takoj v lekarng in kupite ča-So Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vživajte jo par dni in če se ne počutite boljši in če ne zgledate boljAi. nesite ostalo nazaj lekarnarju, ki vam bo povrnil vaš denar. Isdelovatelji Nuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. — l*riporočena, Jamčena ln na prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. ADVERTISE in GLAS NARODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda* \ S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda*. I PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO Trsta • parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926. Potnike bo spremljal nai uradnik skozi do LJubljane, pazil na prtlja-H in gledat, da bodo potniki brezskrbno ln zadovoljno potovali. Na razpolago Imamo kabine ▼ III. razredu z 2, 4 in 6 posteljami ▼ posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $95.— in vojni davek —; žeiezniea do Ljubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120.— in $5.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja ln nazaj Rtane le $162.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavijani plačajo tudi bead tax nazajgrede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom Presidente Wilson dne 6. JULIJA, 1926. Kdor Je raienjen potovati, naj w ilmpreje priglasi ter pito za. pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York Po široki cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. I ngina pa je motreče pregdetlala množico ter izapazxla, da ob- propria roke ira široko, glava se staja iz prvih krogov družbe. 'ji je povesila nazaj. Zaprla je tre- Naenkrttt pa se je stresla ter se sklonila proti Veri, kot da ji palniee in takrat. . . 34 (Nadaljevanje.) Komorniea je dovršila «voje delo. Georgina. je odšJa po hodniku, ki je ločt-val delavno *obo iijetnega moža od njenih sob. Potrkala je ter vstopila. Njen mož je sedel iza pisalno mizo ter bil tako zatopljen v svoje delo, da ni niti dvignil glave. Nekaj časa ^a je pozorno ogledovala. Logledal je čudno potrta ran, rmertkatft in ntivijen. Motna svetloba februars-kega dne je kazaila razCočno vsako Kubico v njegovem obrazu. Georgina m; mu je •približala ter mu polo£Ha roko na ramo. — Krnil. Stresel se je ter se ozrl nekako topo v njo, kajti njegove oči *o hoče nekaj zašpeftati v uho. Nobenega dvoma n-i moglo biti. Med žalujočimi je -zapazila vitko, elegantno pcataivo Ter Ve':]«sa — To jie pravzaprav nesramnost, — si je milila Georgina, — temnem kaj neki ima Jiukaj Iskati? (Dalje prihodnjič.) Zaslišal sem glasek srebrn, ki je zaplaval Ikot svetloba po tem Magajna Bogomir: Ulica morske kraljice ( Konec.) Kupil sem smolcev in ji izročil zavoj. Ponudila je takoj nazaj, naj jem tudi jaz. Vzel sem eno, radi česar se je vzradastila in po-Ledala hvaležno. Pojedla je kakih i.,le oniiiil t>voje mladosti, ko je prafau. Iz prodajalen, nizkih, gr_ Miiatral Lorem a za svojega brata. Starišem Lorenca se je moral za- dih, umazanih, je dišalo po vsem h v ;il it i za celo >vojo karijero, kajti on sam ni imeli ničesar, raorven mogočem. Tupatam so stala dekle-Mvojega starega .plemiškega imena. V tem trenutku je čutil državni ta v rožastlh oblekah in kadila ei vv«-tnik {»»nit^io, pristno bob-st v vpričo sporočila. garete z velikim nasmehom na Ali te je n-H dumi to * — je vprašala nje^gova žena. ki ga je ritnicah in odpihavala dim v oz-iiladno Oftuzovalu. — Midim, da je bilo v teh okoliščinah to naj- račje ali prati nama, ko sva šla boljše. mimo. —'Prav imaš, — je r«4cel otožno, — a v tem trenutku sem mi-' Katero ulic sva prešla, vedno s!d bolj na preteklost loot, pa na sedanjost. Mdadost. ima nekaj po više in više in izopet se je odprl •bn» ga na sebi in njene \tv,i se trdnejše kot železo ter drže do [*>/. pogled na morje. Nagibalo se je k poznemu potpoldnevu in sobice tam daleč nad morjem je bilo o_ ' gromno in krvavordeče. Njegov žar je padal iz neba in se družil z morjem. Videti je bilo celo ustj.? nekateri-h lagnin tam na severoza- ne siaro.ti. Ncdcoč sva bila velika prijatelja, jaz in Lorenc. Georgina j«* zanie-ljivo namndnila ustnici. — Potem bi moral premisliti, predno se je poročil ter ti s tem odtegnil celo piemoieaije. V vseh stvareh je bil največji egoist, kar sam jih kedaj videla. Ali misliš, da je zapustil Veri vse T He.nskot je izgledaj zamišljeno. — MikLim, da mi je cnkr.it govoril o tem. Draga Georgina, bo-'r«^n> strani. Kamenito gričevje v diva • .ukrat jK^tena ter reeiva, da to v polni meri 'zasluži. okolici je žarelo kot ognjena kri. G(M)i gUia je nestrpno bobnala s pivrti .po mizi. j Vse nebo so prebrazdali oblaki, ki — Seveda, kdo govori o tem. Vedela pa je tudi dolwro, kaj de-,**) bili kot krasne rubinaste njive !a. S»e je ozrrl resno v oiwaz svoje žene. — Vdova je. — j" rekel z nežnim očitlkoan. Skomignila je z ramama ter se zaničljivo na«nel«nila. — Vdova Loremca Konrida! — Srce nima s tem noJ>eju4g.i pravka. Državni s-vetnik je prijel liitro roko svoje žene, kot da sledi-Ve- Pel stisnil roko. Dnii njegovega tele- v tnJini 7a«util sem sta je ba neprijeten. . Pet v in « budilo - Brat njen biti. Zahvaliti se tel° kot otnikrti. Brzeti je za jaz vam lepo. Iti z nami k mizi? Cel° v nrnih I***™ > — Prikimal sem in mu sledil. Od- *ta-*,a ,n jasnejša, po- šli smo vsi trije v kot. Videl sem. sta-»aLa > so ^ žarele v da je vesel Ozrl sem se v drugi in so biIe kot. Tam so sedeli tisti trije za- valujoče. Silna je bila (pesem, in morci in se ozirali radovedno va- t;,krat **m w zavedel, da poje same. Prišla je natakarica. ,ma Janami, boginja rek in morja. _Vrček pive! , otrok človeški, 'ki je prepotoval Gledala me je*nekaj časa vprn-' 7,,mlJ°- ve4ika ki ^ bUa šujoče in o mora1a vemlar — .la* plačati pivo, — je rekel služlti s P^lajanjem papir-, brat lz»iname. Odkimal sem. — Jaz plačati, — je ponovil kot razžaljen. Tisti trije zamorci so me gledali neprestano. Natakarica je prinesla pivo in me zopet motrila. ja. neznatnih igračk, med posmehom poulične mladine in potovati in živeti po brlogih, temnih in umazanih, daleč od solnčnega Nagaja/ki, /ki je poln dreves in vr- Brat Izaname je .plačal hitro, da t(U; - Glava ^ je »povesila kot bi me preliitel. in naročil sestri ne •n. Izraza na njenem obrazu pa ni mogtM nakdo spo?mati. gla po neskončnem prositoru. Glc- nekaj jedi. Vstal je ftnsta zamorec, ki me je v pristanišču vprasa'1 za ulico in sitopil k meni: — Dovoljeno igraiti na kocko? — Radi mene lahko, — sem odgovoril začuden. — In moro dovoljeno igrati? — Tudi lahko radi mene. — Ali moro je prepovedano igrati. " Gospod, smeti vprašati ne kaj. Ali biti vi detektiv? — Ne, ne. — sem odgovoril smeje. »Dva zamorca sta začela igrati moro. Tretji, tisti, ki je pri v,to pu igral na neko klarinetu pu> dobno godalo, je Slonel in gledal poleg. Prsti ostalih dveh so začeli udarjati po mizi: Tri-šest. sedem _ -sedem, pet - osem. pet -pot. . . Vedno hitreje sita igrata, vedno bolj «ta se razburjala in končno je prvi sunil svojega tovariša v velika tfiočha prša. — Ne tepsti, ti biti osel! — mu je odgovoril tovariš na uda rec. —Ti biti rtsel! Ti gledati pre- ., . , ,. .. .dal sem ji v oči in gledal sein ji .dolgo na moje prNte in izgovorit' _ l „vej mi. - je hitro nadaljeval, - da tudi ti ljubiš mene iJy ,hl5o in videl> da je ta prnv ta.' da s poUum srcem žalovala, ko me več- ne bo. ; ko ye]ika kot sa.mo svetovje S hitro kretnjo se je o,>rštev takih stvari? Prišla sem semkaj, da se domenim ali le ubogo ljudstvo bi\*a v njih. »■•hoj gh de stvari, ki so -potrebne. Odpovedati moram seveda vsa Kajti stopnišča teh hiš so orna, j so si nekaj. — Zopet je vstal mo povabila, kar mi je vrlo žal. ker smo Kredi predpusta . . . temna, stene vlažne, po so/bah je znanec in pristopil. — Poklala sem Ilildo k Veri, — je nadaljevala ipo kratkem o povKcm u me vito, — je rekla, ker jo je razjecril njegov pogled. — Ali hočemo iti za pogrebom v plesni toaleti? Žalovanje je vedno draga stvar. Odprl je predal ter ji izročil par bankovcev. — r>raga Georgia, — jc rekel stokaje, — ti se mora« res neko- velikih hiš. Otroci iz sob ne poznajo solnca, otroci ulice se igrs- — Gospod, jaz biti velik umet nik na tplesu, in prijatelj biti velik umetnik na ;godbo. Vi dati me ni dvajset eenitesimov in prijatelju dati deset centesumov in. jaz plesati vam na čast in prija/tei' ' jo v njem, oroci sob dobivajo je-j igrati vam na čast. — Prikima )iUo l*>lj omejili. Tr> prefiega nitia sre med belimi izobjni je prihajal ^kozi široke ustnice vesej tsmeh. Končal je in takrat je Izanami neka; po^epettala svojemu bratu. Priki- majhna in izn.prta celo podnevi z mal je. Z v em sijajem, ki ga premore bogastvo, so položili T^enca na mrtvaški o»ler in kmg dragocene krste so ne cdbrali gostje. \*era je siaii sre
  • i ter po-!u-ala - polovičnim ušesom klepetanje Georgine, ki ji je pripovedovala. da ne bo niogia ii>opo4noma sama živati v tej veliki hi«. — Vzcffc si moraš vsiij družabnieo, — je reikla o<14o5no, — da zadostiš « tem zmianjim formam. Rada bi ti dala Hildo. a to ne ko-rUti dosti, ker je premlatla. Biti mora stared oseba. Ali naj ti jo preskrbi m 7 Vara je brt-zbrižno prikimala. Velika apartija jo jej navdala, ko ji ni bilo treba dan za dnem skrbeti za bolnika. Čutila «e je radiu»«jra ne ravno nesrečno, a zdedo se ji je, da je njeno življenje od sedaj naprej brez cilja, kot se ji nI zdeHo še nikdar poprej. — Niti jok asi a nisi, — je menila Geongma očiitaje, ko so se v,;i /brali 4er je »{Mižel t ml i duhovnik. \>ra *e je trdno ozrla v svojo soroo< ,»>i / i i.n (Ijm^ imaJjo bedo in malo de in rja s seboj, Ijtudje zamorci, Ki tajci in kdove katori še. Za lesenimi polknicami so njiiho\1a stanovanja, ceste so nijrhov zaslužek in črna beeniea njihovo večerno razvedrilo. Izanami je vstopila skozi vratt^, za njo sem šel jaE. Tri stopnice so vodile naravnost, deset jih je vodilo na levo navzdol. Nasproti mi je prihajal tobakov dim, kajti skoraj tik Mtiv>pa srva tbila v začettku. Rlišal sem pogovor in igranje nekega godala, ki je kričalo v ne-ubranih tonih. Bil sem Se oslepljen od sedroea in nisem racslikoval oseb. Prišel sem na dno In set za mizo. Za mižal sem za nekaj časa m se (tako privadil temi. Ko sva vstopite, sta vstala dva eloveflta v kot« in ■začela pozdravljati Izanami. Videl sem, da sta njenega redo. Ona jima je nekaj govorila v — Ali itudi jaz zaplesati in peti zraven? — je vprašala in me po gledala s svojimi globokimi očmi. Pritrdil sem vesel. Stopila je sredi sobe. Zamorec je nastavil tzopet klarinet na usta £amalinila je z roko, kot da noče, da bi igral. Odložil je kHarinet ves ratzžaljen. V vsem prostoru je nastalo, molčanje. Začela je. Lahno kot moreiki valček se j" je upoguilo telo. Dlan je pdločila na oči, kot da je zastrnt^a v veliko, veliko daljo. Pogled ji je bil tih in miren. Pnsti druge Toke so trepetali lahno v zraku. Stopila je v najhitrejši kretnji nekaj korakov naprej in položila obe Toki nekoliko vizvišeno vodoravno predse. Prsti so ji lahno vpotgnjeni zopet brzeli v stresi ja jih kot da kliče neki stvari, morda pesmi iz daljine, naj ne beži, naj se ustavi, naj počadca nekaj ilepega, ki jo i-ma srečati kmalu, kmaht. Vse telo se ji je:u|>ognilo naprej. Prsti Io se sklenili na vrihu. Pojjrfed materinem jeziku in eden izmed j« gledal ou£en o potnih listih, prtljagi io drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam Jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, kl Imajo kabine tudi ▼ III. razredu. Glasom nove naselnlške postave Id Je stopila v veljavo s 1. julijem. 19*24. zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto #> ako potrebno tudi deij; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni.ški komisar v Washington, D. G. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotovanjem, ter ae pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piSe sa pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljan! pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi biU šteti ▼ kvoto. 8 ta riši In o trod od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost r kvotL Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK C COBTLANDT 8T, NEW TORS V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIM DEUTSCHLAND HAMBURG NaSI parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $198 — Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE i« NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojtli davek poat*b«-J.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povritna dovoljenj^ In |e Ittfurmac.Jti »o obrnit« na lokalnega agenta all na United American lines (Htninsa Line) Joint šcmce with Hamburg American line 35-39 Broadway* New York. is. CUNARD V JUGOSLAVIJO preko Cherbourga - Francija P.itujte s Cunanlovirrti ekspresnl-nil parnikl: AQUITANIA BERENGABIA MAURETANLA OdplutJ«; iz New Vorka vsako sretlo. Manj kot 6 dni na morju — do JiiKoslu.vlje osem in pol dne. izvrstne kabine III. razreda za dva, Štiri ali &eut potnikov. Nenadkrlljtva fiatoba. Oblina In izborita hrana. Za nadaljna navodila vprašajte svojega agenta, ali,V pa pifiite naravnost' na — CUNARD LINE 25 Broadway New York POZOR ROJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v (liicago, lil., naznanjamo, da jili ho v kratkem obiskal naš tamož nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISH, katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo nn roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois naznanjamo, da bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. J. HABIAN med drugimi tudi sledeče naselbine: Joliet, La Salle in Oglesbv. ter prosimo, da naročniki, kate-nim je pošla naročnina, isto pri njemu obnove, kakor tudi oddajo razna naročila za knjige, katere iinamo v zalogi. Upravništvo. J OGLASI naj se JOHN ŠINKOVEC, ki je bil lansko leto v SUiekville, Pa. in imel Box L*)*, dalje IVAN IVAX-C K\ tudi ivod tem naslovom. Važno! — Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. (2x 5.7) Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo, čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las N aro SLOVENSKO -AMERIKANSH KOLEDAR za leto 1926 Cesa 50c s požtnino vred. * naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. 1 - . % Slovenic Publishing Company 81 Cortland* fttrfrrt V«w York, 9. Y, m