Posamezna itevillca Din 1*50. St. 63. V Ljubljani, v petek 14. marca 1924. Poštnina v gotovini. Leto L MRODNI i mm i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | ? Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I 13:.......................................................... □ Neodvisen političen list □- ----------------------- Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. • £ I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j \ Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | \ Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. i .......................................................... a Brez obstolne upravičenosti. V svojem uvodniku z dne 12. t. m. smo napisali sledeče: »Samo stranke, ki vnašajo v javno življenje kako posebno misel, imajo pravico do obstoja. Dokler je bila demokratska res jugo-slovenska stranka, je bila močna stranka. Ko je zavrgla jugoslovenstvo, ko je postala iz JDS samo DS, tedaj je izgubila tudi eksistenčno upravičenost.« Z zadoščenjem moramo konstati-rati, da ni »Jutro« niti poizkusilo odgovoriti na naše trditve, temveč, da sl skuša pomagati samo z zofističnim pro-tivprašanjem, češ kakšno obstojno upravičenost pa imajo potem NNS, NSS in ki da so vendar tudi brez svoje Posebne misli. Nismo v tem žalostnem položaju kakor »Jutro«, da bi si morali skušati Pomagati z zofizmi, temveč smo nasprotno v prijetnem položaju, da mo-j6tno podati na Jutrovo zofistično vpra-točen odgovor. Posebna misel, spiciiicum NNS je razviden iz njenega postanka. Ko je Prišlo na dan, da si dovoljujejo gotovi demokratski voditelji metode, ki med Sentlemani niso običajne in ko se je moralo konstatirati, da načelstvo demokratske stranke odobrava negentle-man&ke korake,*edaj je nastala NNS, kot protest poštenjakov, ki niso hoteli slediti demokratski stranki na nekorektni poti. Poštenost je zato specifi-cum NNS in to je tako odličen speci-licum, da je vsaki stranki v čast in da daje zlaisti v sedanjih popreobratnih časih stranki s tem specificumom ne samo pravico, temveč nujnost do obstoja. Ali pa mar hoče reči »Jutro«, da nam ni potrebno stranke, ki ne pozna kompromisa z nepoštenostjo. In NSS? Odlična posebnost narod-nosocialističnega programa je v tem, da hoče ustvariti med narodnostjo in socializmom oni zlat most, ki bi bil vez med nacionalizmom in socializmom. Pri večjih narodih je ta misel že zdavnaj uveljavljena in ravno sedanja laburistična vlada na Angleškem je najbolj očiten dokaz, da je samo tisti socializem pravilen, ki nikdar ne pozablja na interese nacije. Pri nas Slovencih pa žal ni tako. 2e v predvojnih časih so smatrale socialistične organizacije za edino pravilno, če z intema-cionalističnimi utopijami izbijejo nacionalni čut. Kaj smo vsled tega trpeli na našh mejah, koliko ljudi smo vsled tega izgubili v Trstu, na Koroškem in na Štajerskem, v Vestfaliji, itd, ve vsak do, celo slavno »Jutro«. In danes ni še skoraj nič boljše. Kje imate delavsko organizacijo, ki bi delovala tudi v nacionalnem pogledu? Katera socialistična stranka se udejstvuje v naših na-, rodno obrambnih in kulturnih društvih? Ali ste že pozabili sramotno glasovanje v ljubljanskem občinskem svetu, ko so razven NSS in obč. svet. Tokana vsi socialisti z vehemenco nastopili proti Jugoslovenski Matici, oni Jugoslovenski Matici, ki podpira samo reveže, ki se je prva spomnila vestfalskih rudarjevi Ali je po teh dejstvih še treba govoriti o potrebi narodne in socialistične delavske organizacije? AH pa more morebiti tvegati »Jutro« drzno laž* da se je NSS izneverila tej svoji viscjd misli. Naravnost osmcišlo pa se je »Jutro«, ko je vprašalo, kakšno posebno misel ima SKS. Zlasti sedaj, ko je SKS ofi-cielno v Savezu .zemljoradnika! Od vseh socialističnih5 misli je danes misel agrarnega socializma pač najmodernejša in najsocialnejša. Zao igra tudi v vseh modernih državah ta misel vedno odličnejšo vlogo. Ni treba spominjat! niti na Švico in germanske države, zadostuje, da omenjamo slovanske naroda, kjer so ravno agrarno - socialistič-»e stranke spas države. Kaj bi bilo na vehoslovaSkem* da ni Švehle, kaj bi bilo na Poljskem, da niso Vitoševi kmetje zrušili boljševiške ofenzive in kaj je na Bolgarskem, ker je padel btambolijski! Ali je treba še o tem po^ sebej govoriti? im vsaka od th strank aša v javno življenje svojo posebno isel, 16 demokratska stranka je svojo zatajila, > je — prodala. Zato opada na v: Crtiv, zato je stranka Radičevski mandati verificirani. Pred prihodom liadičevcev. Beograd, 13. marca. (Z) Na današnji seji narodne skupščine so bili verificirani vsi mandati poslancev HRSS, katerih verifikacija je bila predvčerajšnjem sprejeta v verifikacijskem odboru. Vsa skupščina je ta čin pozdravila. Pričakuje se, da pridejo poslanci HRSS, še ta teden v Beograd. Beograd, 13. marca. (ML) Jugoslovenski in muslimanski klub sta dobila danes proti večeru brzojavko iz Zagreba od vodstva HRSS, da odpotuje jutri zvečer z brzim vlakom v Beograd petdeset radičevskih poslancev, in sicer onih dvajset, katerih mandati so že overovljeni, potem deset onih, či-jih poverilnice ima v rokah musliman dr. Behmen in končno še dvajset poslancev, za katere prinese dr. Maček pooblastila s seboj in jih izroči predsed- ■ ništvu skupščine. Overovljeni poslanci gredo takoj v skupščino, glede ostalih pa se bo šele sklepalo, ker imajo po poslovniku tudi oni pravico, da pridejo v zbornico in da govore o svoji stvari, samo glasovati ne smejo, dokler niso njihovi mandati verificirani. Nocoj bi imeli odpotovati v Beograd oni radi-čevci, čijih mandati so že verificirani, pa so odložili vožnjo, ker hočejo priti v prestolico z ostalimi tridesetimi skupaj. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, so pripravljeni tudi ostali Radičevi poslanci, 15 po številu, da se odpeljejo v Beograd, ko bo potreba in pride poziv od bloka. Opozicijski blok izjavlja, da je sedaj glavni del njegovega posla izvršen in da je njegov uspeh zagotovljen. Beograd, 13. marca. (ML) Politični položaj je še vedno normalen, ker vse pričakuje dogodkov, ki morajo nujno nastopiti za vlado in za opozicijo. Kabinet rešuje še vedno svoje tekoče posle in one v nar. skupščini. Vlada je trdno odločena ostati na krmilu, dokler ne pride v Beograd zadostno število radičevskih poslancev in je opozicija ne preglasuje. Opozicijski blok čaka, da pridejo radičevci v Beograd, nakar bo začela enotno akcijo. Vsa pokornost je sedaj obrnjena na Zagreb. Politični položaj. Beograd, 13. marca. (ML) Vest, da pride v soboto v Beograd petdeset Radičevskih poslancev, je naravno izzvala veliko razburjenost v političnih krogih in radost v opoziciji. Radikali se smatrajo, da jim preti neposredna nevarnost, vendar govore, da nihče ne ve, kako se bo stvar razvila. Priznavajo, da bo morala vlada g. Pašiča prej ali slej odstopiti. Radikali upajo, da dobi Pašič zopet mandat za sestavo nove vlade in da pridobi zase 6no ali drugo izmed strank opozicijskega bloka, morda pristaše Pribičeviča ali dr. Korošca, Venizelosove pismo Kafandarisu. Atene ,13. marca. (Z) Listi so objavili Venizelosovo pismo, ki ga je dne 4. marca pisal Kafandarisu. Venizelos je v tem pismu izjavil, da je bil prevar-jen, ko se je pustil prepričati, da more svoji državi kaj koristiti. Njegovi politični nasprotniki so ga obdolžili, da je izposloval v novembru 1920. usmrtitev nekaterih ministrov. Njegovi prejšnji sodelavci so mu odpovedali podporo v njegovi politiki. Navzlic temu bi rad nadaljeval borbo, toda ne dopušča mu tega zdravje. Zato je prisiljen, da se za nedoločen čas umakne iz političnega življenja. Predlog invalidskega zakona. Naša vlada in Bolgarska. Sela ministrskega sveta. Beograd, 13. marca. (ML) Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je predvsem razpravljalo o političnem položaju. Kabinet je ugotovil, da je postal njegov položaj vsled Prihoda radidevcev zelo labilen in da je možen njegov padec vsak dan. Kljub temu zatrjujejo radikali, da ostanejo na krmilu, dokler ne pridejo radičevci v parlament, ne nrisežejo in jih ne preglasujejo Zunanji minister dr. Ninčič je poročal o razmerah v Bolgarski na podlagi informacij, ki jih je dobil od našega poslanika v Sofiji Rakiča. Akcija bolgarske vlade proti makedonstvujuščim je le krinka ln da Cankov preganja le zemljoradnike in komuniste, ki so baš njegovi nasprotniki. Zadnje dni je začela bolgarska vlada zapirati celo razne komunistične zadruge, češ da so protidržavne organizacije. Ugotovilo se je, da je med 99 doslej aretiranimi osebami le en sam član makedonstvuju-ščih, bodisi ker gre za sporazumno aretacijo, bodisi, da gre. za člana, kate- rega Cankov ni bil gotov. Na Bolgar-skme vlada velika zmeda, posebno v Sofiji. Naša vlada je sklenila,, da naj poslanik Rakič sporoči bolgarskemu kabinetu, da smo pripravljeni v zaščito naših pravic storiti potrebne korake, ki gotovo ne bodo prijetni za Bolgare in da bomo po potrebi tudi zasedli nekatere bolgarske kraje. Oauorer.i Krediti. Na koncu seje je bilo odobrenih nekaj kreditov, in sicer 900.000 dinarjev za vzdrževanje bogoslovij, 72.000 za gradbo skladišča inonopolske uprave*, eri milijon za orožništvo, 250.000 trgo-govinskemu ministrstvu za razširjenje mojstrskih tečajev, 250.000 ministrstvu prosvete za potne in selitvene stroške, 90.000 ministrstvu ver kot honorar za izpopolnitev verske zakonodaje, 275 tisoč delegaciji v Ljubljani za materi-jalne izdatke in končno 500.000 dinarjev za podporo med vojno porušenim cerkvam. Beograd, 13. marca. (ML) Minister za socialno politiko dr. Peleš je danes popoldne sprejel novinarje in jim podrobno .orisal načrt invalidskega zakona, ki ga je predložil narodni skupščini v pretres. Prosil je predsednika zbornice Jovanoviča, naj se o tem zakonskem načrtu razpravlja v zakonodajnem odboru po skrajšanem postopanju zaradi njegove nujnosti in važnosti. Minister je dejal, da predloženi zakonski načrt ne predvideva samo invalidnine onim invalidom in njihovim svojcem za one osebe, ki so padle in izginile v vojni ali umrle za vojnimi posledicami, ali pa postale več ali manj nesposobne za nadaljnje delo, ampak tudi za invalide v morebitnih bodočih vojnah, tako da bo imel zakon trajen značaj in ne bo veljal samo za preteklost, na katero sc seveda v prvi vrsti nanaša. Zakon vsebuje določbe za vse vojne invalide od balkanske vojne dalje, t. j. od 1. 1912 dalje. Zakonski načrt predvideva polovične invalide, Čijih delazmožnost se je znižala za 20 — 40 odstotkov, težke invalide s 50 — 70 odstotno nezmožnostjo in na popolne invalide z 80 do 100 odstotno delapezmožnostjo. Polovični invalidi dobivajo po zakonskem predlogu po 600 dinarjev letno za moštvo; pri kaplarjih se zviša invtlidnina za 5 odstotkov, pri podnarednikih za 15 odstotkov in pri narednikih za 20 odstotkov. Nižji aktivni in rezervni častniki ter vojaški uradniki dobivajo po 945 dinarjev letno, višji pa po 1350. Težki invalidi: moštvo po 1440, nižji častniki in vojaški uradniki 1890, višji pa 2700 dinarjev na leto. Popolni invalidi: moštvo po 2400, nižji častniki in vojaški uradniki 3150, višji pa 4500 dinarjev letno. Aktivni in rezervni častniki, ki nimajo deset službenih let, imajo pravico do pokojnine. Razen invalidnine majo po zakonskem načrtu invalidi tudi pravico do dodatkov za zakonsko ženo, ki znaša eno osminko njegove invalidnine), kakor tudi za vsakega otroka iz veljavnega zakona. Or e jim tudi doklada za vsakega roditelja po 300 dinarjev letno, za oba skupaj pa po 450 dinarjev. Invalidnina za vdove je dvojna: one vdove, ki so nad 40 let stare in ki so nesposobne za vsak drug zaslužek, doCi-vajo dvojno doklado. Tudi vdove imajo pravico do doklad za otroke. Pravico do invalidnine si pridobi invalid s trenutkom, ko je razrešen vojaške dolžnosti. Invalidi, ki so dosegli 60 let starosti, prejemajo polno invalidnino in vse doklade. Zakonski načrt predvideva nadalje ustanovitev upravnih invalidskih obla-stev. Najvišja instanca je vrhovno invalidsko sodišče v Beogradu. Zakon-vsebuj* tudi določbo o ustanovitvi posebnega fonda<, v katerega se stekajo dotacije državnega proračuna za leto 1922 — 23, potem letne zneske in proračuna po dva milijona dinarjev, dohodki iz razredne loterije, prostovoljni prispevki itd. Ta sklad naj služi za potrebščin« invalidov. Stanovaniski zakon. Beograd, 13. marca. (ML) Minister za socijalno politiko dr. Peleš je govoril danes pri sprejemu novinarjev o stanovanjskem zakonu, ki preneha z 31. decembrpm t. 1. Ministrstvo zbira sedaj samo podatke o tem vprašanju. Po mnenju ministra se mora stanovanjsko vprašanje rešiti čim prej in sicer postopoma, ker bi hitra rešitev izzvala sicer velike težave in zmešnjavo. Samo po sebi je umevno, da se mora rešiti to vprašanje potom zakonodaje. Iz previdnosti je dr. Peleš zahteval za slučaj, da ne bi narodna skupščina sprejela novega stanovanjskega zakona, ki predvideva postopno ureditev stanovanjskega razmerja med hišnimi lastniki in najemniki, do dneva, ko poteče sedanji zakon, od finančnega ministra dr. Stojadinoviča, naj se v finančni zakon vstavi določba, da se sedanji stanovanjski zakon podaljša za dobo trajanja finančnega zakona o državnem proračunu za leto 1924-25, t. j. do 31. marca 1925, torej za nadaljnje tri mesece. Na ta način bi se ohranila kontinuiteta za primer, ako ne bi narodna skupščina mogla še letos sprejeti novega stanovanjskega zakona. S tem pa ni rečeno, da se to ne bo zgodilo. Pogreb Vilima Bukšega. Zagreb, 13. marca. (Z) Danes popoldne so pokopali v Zagrebu Vilima Bukšega, bivšega ministra za prehrano, predsednika Saveza grafičkih rad-nika in generalnega ravnatelja »Osrednjega urada za zavarovanje delavcev«. *rupl° bilo položeno na mrtvaški oder v dvorani grafične organizacije. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi delavstva in zastopnikov raznih korporacij. Med pogrebom je delo v Zagrebu počivalo. Po ulicah, kjer It * .sprev°d> so bile trgovine zaprte. Na čelu sprevoda so nosili okrog 50 vencev raznih strokovnih delavskih organizacij in institucij. Sprevoda so se udeležili tudi delegati iz province. Iz Ljubljane so bili zastopniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev in vseh socijalnih institucij. Za krsto je stopalo sorodstvo, za sorodstvom pa glavni funkcijonarji grafičnih delavcev. Udeležili so se pogreba tudi zastopniki ci- brez obstojne upravičenosti. To se vidi najlepše danes, ko tudi najbolj pravoveren demokratar ne ve, ali sme biti za ustavo, ali pa mora biti proti njej. Netopirstvo je danes edina posebna misel demokratov, ki pa ji med treznimi ljudmi ne daje obstojne upravičenosti. vilnih oblasti s pokrajinskim namestnikom dr. Cimičem na čelu. Beograjski ministrski svet je zastopal dr. Gojkovič, ki je v imenu vlade položil na oder krasen venec s trakovi v državnih bojah. Od pokojnika so se poslovili zastopniki splošne delavske zveze, grafičnih organizacij in drugi. Pred domom Saveza grafičnih radnika in PTed domom glavnega radničkega Saveza so fanfare igrale žalostinke. Pred temi poslopji, kakor tudi na grobu so zapeli nagrobne pesmi. ODLOŽITEV KONGRESA DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 13. marca. (Z) Demokratski poslaniški klub je odgodil na kasnejši čas sejo širšega glavnega odbora in kongres stranke, ki je bil sklican za 16. marca. LIST ZA LISTOM PADA... B e o g r ad, 13. marca. (Z) Demokratski klub je poslal predsedništvu skupščine dopis, v katerem prosi, da se iz demokratske liste v posameznih odborih črtata poslanca Gligorije Anasta-zijevič in Rajko Arsič, ker nista več člana demokratske stranke. OBČNI ZBOR ZAGREBŠKE BORZE. Zagreb, 13. marca (Z) Zagrebška borza bo imela 29. marca ob 10. uri do-Doldne svoj redni letni občni zbor. Novi kalif. J er u z a 1 e m, 13. marca. (Reuter) Kralj Husein je sprejel kalifat. Poraz angleške wla«2e. London, 13. marca. V spodnji zbornici je vlada predložila dnevni r*d. v katerem zahteva, da se seja nadaljuje do 11. ure in da zbornica na seji razpravlja o proračunu za vojsko. Dnevni red je bil z 234 proti 207 glasovom odklonjen. Poraz vlade so na klopeh konservativcev sprejeli s klici: »demi$ijo!< Vlada pa poraza ne smatra za tako važnega in zato poraz ne bo imel za posledico ostavl ' Razpust nemškega državnega zbora. Berlin, 13. marca. (K) Državni zbor je bil razpuščen. Citanje naredbe o razpustitvi so na desnici sprejeli s pritrjevanjem. Predsednik Lčbe Je nato zaključil sejo. RUSIJA IN KITAJSKA. Peking, 13. marca. (Havas) Kitajska je pripravljena priznati de jure rusko sovjetsko vlado, ako izprazni Mongolijo. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 13. marca. Vremenska napoved za 14. t. tn.: Nekoliko boljše vreme, ve-I činoma lasno, iutranjl mraz. podnevi neko-I lik« nad niči*' Borzna poročila. Beograd, 13. marca. Devize. Dunaj 0.1152—0.1154, Bukarešta 43.50—44. Budimpešta 0.095—0.105, London 349.25—349.50, Pariz 343—345, New York 81.15—81.25, Milan 345.50—345.75. Praga 235—235.45, Ženeva 0—1405. Zagreb, 13. marca. Devize. Dunaj 0—0.1155, Budimpešta 0.125—0.13, London 344—345.50, New York 81.375—81.50, Italiia 350—350.50, Pariz 345—347.50, Praga 236.25 —236.50. Curlh 1409—1412.50. Valute. Dolarji zaključek 80.125, italijansko lire, zaključek 341.50. Curlh, 13. marca. Beograd 7.20, Novv York 578. London 24.85, Pariz 24.85, MHan 24.55, Praga 16.755, Budimpešta 0.0080, Bukarešta 3.05, Sofija 4.15, Dunaj 0.00815. Dunaj, 13. marca. Devize. Beograd 872—876, Berlin 15.50—16.10, Budimpešta 0.90—1, Bukarešta 367—369, London 304.500 —305.500, Milan 3034-3046, New Y>rk 70.935— 71.1S5, Pariz 2992—3008, Praga 2051—2061, Sonja 488—492, Curih 12.273— 12.325. — Valute. Dolarji 70.860-71.260, bolgarski lavi 466—474, nemške marke 14.70 —15.30, funti 302.700—304.300, francoski franki 2955—3085. lire 3030—3050, dinaril 567—873, romunski leji 362—366, Švicarski franki 12.210—12.290, češkoslovaške krone 2034—2y50. madžarske krone 0.87—0.97. Praga. 13. marca. Beograd 43.625, Dunaj 4.95, Berlin 7.935, Rim 150.50, avstrijske krone 4.95, lire 152.25, Budimpešta 5, Pariz 152.25, London 150.55, New York 35.10. Curih 611.50. Berlin. 13. marca. (V milijonih mark.) Beograd 5.3?. Dunaj 6.08, Mtlan 17.9o, Praga 12.21, Pariz 18.10, London 18.105, Ne\v Yoik 4.19. Curih,7ZJ& Neva nemika utopila. NedEavno je tzdal dunajski grof R. N. Coudenhove - Kalergl knjigo z naslovom »Pan - Evropa«, ki vsebuje kot glavno zahtevo nič manj in nič več kakor evropsko organizacijo proti nevarnosti slovanske Rusije. Vse drugov o čemur razpravlja ta slovanožrc, je sicer odeto v lepe fraze, ki pa Imajo le namen premotiti evropske slovanske narode, ki naj bi se s pomočjo oživljene Nemčije organizirali v njegovi grofovski Panevropi. Vsebina Imenovane knjige je v splošnem in na kratko sledeča: Evropo more rešiti samo politično - gospodarski kompleks. Velik razvoj tehnike je zbližal narode. Prometni tehniki se mora prilagoditi tudi politična tehnika, da ne pride med desorganiziranimi narodi do katastrofalnih konfliktov. Evropa se vedno bolj cepi. Avstro - Ogrska, za-padna Rusija in evropska Turčija so razpadle v neštevilne male države. Skandinavija ie razdeljena, Nemčiji preti razdelitev. Današnja Evropa je smodnišnica mednarodnih konfliktov in izvor bodočih svetovnih vojn. Rusija je — evropska Makedonija Ali bodo evropske države pozabile na nacijonalne razlike in se združile, ali pa jih bo osvojila Rusija, ki že od Petra Velikega naprej koraka proti zapadu. Tu ne pride v poštev, da Je Rusija bela ali rdeča. Položaj je le v toliko spremenjen, da se je z uničenjem dveh velw kih vojaških monarhij v centralni Evropi podrlo obrambno zidovje ob ruski meji. Nova varnostna garancija proti ruskemu navalu je samo defenzivna zveza vseh evropskih narodov skupno z Nemčijo. Pisec si predstavlja pet organiziranih narodnih kompleksov. Pan-evropa in kolonije s 431 milijoni prebivalcev, Panamerika z 212 milijoni, skrajni vzhod s 408 milijoni, ruska federacija s 145 milijoni in britanska federacija s leolonijami s 451 milijoni prebivalcev. Strahot bodočih vojn ne bo mogoče preprečiti, ako evropski r.f.rodi ne priznajo njegovega odrešilnega nauka o Panevropi. Evropi preti ruska nevarnost ta pred to nevarnostjo Je treba pozabiti vse druge evropske probleme. Kakor je že iz te kratke vsebine razvidno, vodijo dunajskega »političnega filozofa« medle epigonske ideje nekdanjih hohenzollernskih in habsburških pangermanov. Coudenhove - Kalergi se je proglasil kot ustanovitelj »Panevropske unije« in je organiziral v Avstriji in Nemčiji serijo predavanj. Te dni je govoril v Frankfurtu pod pokroviteljstvom tamkajšnje »Družbe za trgovino, Industrijo -in znanost«. Predvsem je navedel tri nevarnosti, ki grozijo Evropi; nova vojna, uničenje Evrope po Rusiji in gospodarski polom. Rusija, ki se bo gospodarsko In politično okrepila, bo po vzgledu nekdanjega makedonskega Icmečkega naroda zadušila slabe vzhodno- In srednjeevropske države. Ako r.c sprejme sedanja Evropa njegovih načrtov, bo raztegnile. Rusija svojo hegemonijo do Atlantskega oceana in bo spremenila Evropo v svojo provinco. Zato je treba združiti vse demokratične države v kontinentalni Evropi v mednarodno zvezo e skupnimi političnimi in gospodarskimi cilji. Svoje sovraštvo do Rusije Je pokril s strahom p~ed komunizmom. Dvajseto stoletje je obudilo Azijo, spravilo na površje Ameriko, povzročilo evropsko emancipacijo Rusije in ustvarilo medkontinentalno Anglijo. Evropa je postala samo Je objekt svetovne politike. Staro evropsko gospod-stvo je končnoveljavno izgubljeno. Evropo mere rešiti le še peta svetovna sila, In to je tehnika! Zanimivo pri vseh teh sanajrijah je to, da se v Italiji, kaj radi bavijo s to utopijo. Italijani so pač povsod zraven, kjer upcjoi. da bodo mogli škodovati razvoju Slovanstva. Značilno za tujo orientacijo nekaterih naših takozvanih pacifistov je dejstvo, da gotovi gospodje v svoji omejenosti in romanjkanju slovanske zavesti z užitkom zagovarjajo utopije po maščevanju hrepenečih ostankov poraženega pangermanizma. Muslimanske zmede. V naši državi imamo toliko sodržavljanov muslimanske vere, da se nas zmede v muslimanskem svetu neposredno tičejo. Prošli teden se je peljal s Simplcn-ekspresom skozi Ljubljano od angorske narodne skupščine odstavljeni in izgnani kalif Abdul Medžid. V 48 urah je moral s svojo rodbino zapustiti Carigrad. Znano je. da je kali! vrhovni poglavar vseh pravovernih muslimanov. Naslov kalifa pripada nasledniku Mohameda, ki ima vso cerkev in vlado v rokah. (Jlavnl kalifati so bili sledeči: J. orl- jentski kalifat, ki ga le ustanovil Abu Bekr v Meki (632—1258), a ga je pozneje vladarski rod Abasidov prenesel v Bagdad; 2. Kordovski kaiifst. ki ga je Abderaman (prim. Aškerčevo balado: »Čaša nesmrt- nosti«!) ustanovil v Kordovl na Španskem (756—1031); 3. egipčanski kalifat, ki so ga ustanovili Fatimlti (909—1171). Muslimanska civilizacija sc Je predvsem razvijala pod bagdadskim kallfatom. Poznele so bili kalifi obenem >:urSkl sultani In zadnji izgnani sultan je bil torej tudi kalif. Revolucionarna ali bolje rečeno republikanska narodna skupščina v Ar.gori je rtorlla zelo smel, skoraj bi mogli reči nepreviden korak g tem, da Je izgnala in odstavila vrhovnega poglavarja turške vere. Imela je dva vzroka za to dejanje. Prvič ne gre, da bi v republiki bival bivši vladar dežele, ki je imel povsod dosti uda-nih privržencev, drugli pa jim je bil Ab- dul Medžid premalo naroden, premalo turški. Je zapadno-evropsko izobražen mož in ie vkljub svoji turški pravovernosti vedno imel prosvetljene zapadnjaške nazore. Svoje sinove je dal študirati v inozemstvu, eden njih, princ Onier Faruk, se je izobraževal v Terezijanišču na Dunaju in je bil orijentiran popolnoma na nemško stran. Ko so pred nekaj meseci bili praški nogo-metniki na turneji v Carigradu, se je z njimi pogovarjal v nemškem jeziku ln poudarjal svoio nemško kulturo. Muslimanski svet pa ni bil brez kalifa. Hussein, kralj Hedžasa. se je dal takoj proglasiti za kalifa od Mezopotamije, Transjordanije in Hedžasa. Vsega skupaj ima sedaj turški svet sedaj štiri cerkvene vrhovne poglavarje: dva pregnana kalifa: bivši sultan Mehmed VI in princ Abdul Medžid, sultan-kalif v Maroku ih kalif Hussein. Hussein je popolnoma pod uplivom Angležev, med vojno je dobil od njih 1,200.000 funtov za »vojaške zasluge«. Zato se pa nekatere nru-.limanske dežele bunijo zoper njega, češ, da je hlapec Velike Britanije. Nek egipčanski časopis se sprašuje: »Za- kaj pa ne bi bil egiptovski kralj muslimanski kalif?« Egipčani omenjalo, da je bil v prejšnjih časih Egipet sedež kaliiata. Tako re lahko zgodi, da se egiptovski kralj tudi preglasi za kalifa — in muslimanski svet jih bo imel naenkrat pet! Boj francoske vaiufe. K zasedanju zveze narodov. V Ženevi Je bik) v torek otvorlcno ?8. zasedanje svita Zve/e narodov. Udeležili so se ga zastopniki vneli držav, članic te važne ustanove, ki J« poklicana, da Ki v bodoče odločala o usodi narodov. Po abecednem redu predseduj« jedanjemu zasedanju zastopnik države Uniguay Guani. ki Je v toplih besedah pozdravil oba nova člana, angleškega zastopnika lorda Parmoora In češkoslovaškega zunanjega ministra dr. De-neša. Osoblto zanimanje }• vzbudil nas*opnl govor lorda Parmoora, ki le v kratkih potezah označil stališče sedanle delavske vlade napram Zvezi In se nato dotaknil nalog Zveze, ki se bodo tikale v bodoče boli. nego dosedal vprašan) svetovnega ali vsa) evropskega pomena. Macdonald |e zastavil vse sile, da bi dobila Zveza čim večji ugled, ker vidi v Zvezi lamstvo za trajen mir. O čemur le dosedal odločevala taina diplomacija In orožje, naj v bodoče odloča moralen pritisk te organizacije. Lord Parmoor — 70-letnl državnik — Je naglasil, da se zaveda, kako težko nalogo Je prevzel s to svojo funkcija »Prišel sem sem,« Je rekel lord Parmoor »kot zastopnik angleške vlade, katere zunanli minister Je opetovann naglasil, da bo zunanja politika Velike Britanije, dokler bo on na krmilu, politika Zveze narodov. Nobena angleška vlada se ni tako trudila, da bi povzdignila ugled Zveze narodov in predsedstva. Zagotavljam lahko, da bo delavska vlada, dokler bo na krmilu z vsemi sredstvi podpirala politiko Zveze narodov. Povsod le znano, kakšno le v tam oziru angleško Javno mnenje.« To so rokazale tudi zadnje volitve. Voditelji vseh treh strank so postavili na čelo svollh procramiv prapor Zveze narodov. Sicer ni lavno mnenle enotno, vendar pa lahko smelo trdimo: Zveza narodov ln svfit te Zveze, sta lahko uver-Jena. da imata za sebol popolno avtoriteto sedanje angleške vlade In da to vlado podpira večina lavnega mnenja. Da bo pa mogla Zveza dcsecl svoj cilj. Je največjega pomena, da postanejo vse države, ki so interesiranc na tem svetovnem problemu ali na evropskih vprašanjih, članice te ustanove. Samo tem potom bo lahko povzdignjen nien ugled in vpliv. Zveza narodov sloni na vesoljnosti vseh inter-eslranlh dežel In samo ta vesolinost lahko jamči za njeno neprlstranost, ki Jo potrebuje. Končno je lord Parmoor izrazil nado, da bodo naletela posvetovanja na podporo vsega civiliziranega človeštva. Tudi dr. Beneš je v svoiem odgovoru na predsednikov pozdravni govor povdarll, da se je tekom štirih let posredno ali neposredno udeleževal delovanja Zveze narodov. Češkoslovaško politiko bodo vedno vodile Ideje Zveze narodov, kajti z njim! sta prožeta vlada In narod. Končno je naglasil, da se bo pustil tudi sam vedno voditi od velikih Idealov te važne ustanove. Francoski frank saenkrat sta'no pada in vsi ukrepi vlade niso mogli zair;'.atl ca, da so radlče«cl ponovno prihajali v pograd in se tudi « strani Slovenske Ijud-stranke obračali na radikale s predlo-za oogajania ter jih pozivali v Zagreb, tovt SV0’e stran* Pristavljamo, da je ngo-v,tev »Samouprave« popolnoma točna, j ** »Slovenčevo« poročanje. »Slovenec« navado, da poroča na dolgo in Široko L h i ^ sejah, zlasti o onih. ki •<* taj-IjL j! 0 katerih poteku ni izdan noben kopirala c 0 'e P°Po,n0lna opravičeno za-Dpm »Samouprave, : »Slovenec« je v *rtt-braln« Lža*u’ d' r"ore obveščati svoje kj • kakor hoče. ker nimajo možnosti, da Vat? . Drepri^al< r vnsnlcl in moralo vero-iu, .se- kar se t;n pove. »Slovenčevi« ip1 ne more!o v«t| r tem razmišljati, ka-2® ^ogel njegov -jnorter dognati, 'raj se K ', na sei> kr pa sam Izjavlia. da. ml-Vn dab nobenih poročil reportarlem. vbrnit0 J.e' ^3 ,F ‘Flovenec* velik rp go-Je nnsvln * Prosvetnih institucij. het-rim ,^e Precej kolon, ki so vsebovale toffjJll<-neiše napade na Beograd. Ko pa je JFPdna skupščina ob priliki razprave o snv nU tHtH^trstvn prosvete z večino §ni!*xSpre^la t"'1' subvencijo narodnemu u ,, uV Mariboru, nadalje podporo dru-uumanit»rnB vede v Ljubljani za. ifivln druStw r Mariboru i. dr., je kltJČ*. prIobčil dolg Kovor prekmurske-L. »eK.a klanca Geze Šiftarja (ki iehahm!? rr,s!l'" k nastopu, da se I po znan' zan) ne posebno če.st- MVlrai vae drugr. na je kratkomalo ab-8 'ie m? *Jesedami: »Po njegovem govo-ifečlnn 2! t,rora^ur, ministrstva prosvete z P4{ a.|°Y. sprejet »Slovenec« je mcral ‘tnimi.. Podnoro slovenskim pro- ^e| p0 2obehC'Iam ^ ^ se sicer sam ** Slovenski Nemci. »Samouprava« se evci „ tankom »Cillier Ztg.« o ra- Jka »_ g‘tac*il v Sloveniji in pravi: Iz ravii razv^no- da se Nemci v Sloveniji a ud?10 na volilno borbo z rodičevci, voliicJn°k'i hiti nevarni ter jim odvzeti del onih Miroma upajo Nemci pridobiti N Sicer '*i;narp osebne lastnosti dr. Beneša l>t V nlostovi osebnosti v domovin! ?ato hn ?rodn Pomiki mesto prvega reda. URaov ”inieK0V0 sodelovanje v Društvu Ha-?(!nosno» Gr. Beneš je v svojem u«iriJ^ '^,av": Stlrl leta se udeležujem, Škffirtt. . e posre(lno delovanje Društva flAlVeaod. katerega delo sem zasledoval z *S si i. Interesom Češkoslovaška politični K_ ,u?,Y°l*la 'dele Društva narodov in 'ml bo sledila. Aleul ^kedonstvuiuščl general Todor turV zmagoviti vojni proti ini„orn In po odbitem zahrbtnem napadu Saiuarov na Bregainlci je Srbija dobila v kitrii b°sest večil del preišnje turške po-.rairne Makedonije V tem trenutku začne aeiovatl izvrstno organizirana in od Sofije ivnančno dobro podprta bolgarska propa-a\ida za avtonomijo Makodonile. na t r :ro 3 pa Bolgari popolnoma pozabili med sve-)Wjo vojno, ko so imeli začasno v svoji ruti oblasti srbsko zemljo. Takratni ge-tipriil Todor Aleksandrov le izvajal tak teror nad ubogim makedonskim prebival-" r1’ da., ',e cpl0 bolgarski vladika v Ki-Prosil kralja iFerdinanda. naj se pre-r,eCimom. ki postane lahko S rt«lkrxi7xi j T ivi postane ianKo !Lt M2, da ,ie P^hivalstvo srbsko. *» ai i garsko, za kar bi iih radi naredili. « Aleksandrov, rabelj 180 srbskih sveče-i Fjn^enll1 in umorjenih med svetovno no. ki ima na uradnem seznamu voinih jtjcev radi svoiih umorov in terorja me- Prosvefa. ^RTOORSKA GLASBENA MATICA. (H koncertu v Ljubljani.) Maribor, 13. marca. Hlastala je po osvobojen-u, kakor toliko X, oruštev in ustanov, kot nekaka slo-a naslednica nemške glasbene instltu-.‘Hhllharmonischer Verein«, ki je bila * »cena In je njen Inventar prešel v ma-tj . rb° In po triletni borbi v popolno .mejni inicijator je bil naš znani kom-S. Oskar Dev, ki je leta 1919 zbral vse najboljše mariborske sloven-Vi Vs pevke In glasbenike ter pripra- *• ki ^P^nhno za ustanovitev tega zavo-„P°8taia danes važen faktor v temelju »o«!? ^ ene in obče kulture. Odbor, ki se jJtbi , ^ na čelo novi Glasben! Matici, je zdeHI njeno delo v tri odseke, v **k$ i*a’ vokalnega in orkestralnega in 5°''tudi 2ieno ^e*° razdeljeno In organlzlra- ■ Nnico**1 ko prv* Jubilej, svojo važnosti Je bila ustanovitev ni k '** Nemška je bila zaprta in Jteka bilo. Za organizacijo šole pa je bilo l^toga nergičnega In sposobnega voditelja S® fo„iie n,a5el odbor v g. ravnatelju Fra-*toloy , Cu. ki je poprej z velikim uspehom JHfB J3 Poljskem, Češkem, v Dubrov-SNtaišnT ‘rstu’ kjer je bil ravnatelj uaše 5M*e ni:evminoKO obetajoče, danes pa žal i, , , * Matice. Gospod ravnatelj ori i!?. ,kmalu uredil In ker je imel StobenA- 'i* akademično naobraženega dnK? n^Iteljstva spretno roko, šola J® uspc.va In dosega lepe uspehe, fkclj. posebno vsakoletne javne pro-Nl y d ?,cev In učenk. Šola je namešče-fftoovo w.lleil,h Prostorlh nad veliko filO d« u 2xLiH0 *,orano In Ima redno 5° in se v»rtrii m£eL Vs,! t0 se ie osno-Qd r.ez vsake redne pod- Jtlca za rvmTo tn od, Pokrajine Olasbenu Ji napori SoJ? ° ^,p*reiclu ničesar. »VenclionirB^r^1 P°drCavlJenje ali vsaj Pi* 1» »S ‘e, ?a Prevažnega kultur- feuspVnfl!rtlenmegL,2aV0da- so “stali Jv*»kov nosehnn . r ^ stor'l mnogo *«Ss »osebno svolečasnj predsednik go- sto takoj za krvavim Viljemom, ta organizirani razbojnik si je znal pridobiti simpatije gotovega dela angleške družbe. V tej naklonjenosti Izvirajoče iz neinformiranosti, je očiten namen, vmešavati se v notranje zadeve tuje države. Prrti ustvarjanju avtonomnih oblasti na Balkanu se je izrekla enoglasno lausannska konferenca, ko so Turki zahtevali avtonomijo Zapadne Tra-kije, ker na Balkanskem polotoku je treba, da vsak natančno ve. ka, mu pripada: ustanavljanje neg tevih režimov bi vodilo samo do novih konfliktov. Angleški pacifisti nehote pripravljajo nevarnost nove vojne. *>= Predavanje o Macedonli v Londonu. »Near and M'ddle East Associatlon« je sklicala 25. januarja t. 1. meeting z »Mace-donijo« kot glavnim predmetom obravnave. Govorili so predvsem gdč. Stančov, brig. gen. C B Thomson in lrdy Grogan. seveda v protijugoslovenskem smislu. Debate so se udeležili Miss Edlth Durham, Mrs. Hasluck, Str Edvard Boyie in Mr. Charles vvoods Med poslušalci so bili navzoči egTtski poslanik Aziz Izzet Pasha, bolgarski rcslanik Stančov s soprogo, zastopnik cfganskega poslarlka Mohamed Safdar Khan, admiral Sii Frederick Fi-sher, admiral Trvon in še cela vrsta vplivnih in uglednih osebnosti. Bolgari delajo slialno piopagando za sebe in mi? = D’Ar.nunzio proti fašizmu. To se zdi skoraj neverjetno in vendar je tako. Te dni !e nanveč D’ Annunzlo iz svojega pribežališč? v Gardone naslovil na francoske intelektualce brzojavko, katere vsebina ie naperjena p-oti španskemu diktatorju Primo de Rivera. D’ Annunzio ga imenuje subal-ternega generala, preoblečenega samosil-n/ka s poslikano leseno sabljo ter pravi, da Gardone ni tako oddalien kraj. da ne bi mogel zvedeli za spoštovanje španskega diktatorja v italijanskih vladnih krogih. Ko ie obiskal Rivera Rim. so ga proslavili kot španskega Mussolinija In rjegov obisk so smatrali za zunanieoolitičen uspeh. Vse to pa se ie sp'emenlio s pedoisom Tangerske-«a protokola in z neuspehi španskih čet v Maroku. — ltnii'ansl-1 soci alistični opozi-cijonalci se veselilo D’ Annunzijevega nastopa proti nasiliu. Izšla je *udi brošura »D’ Annunzio e il Fascismo«. v kateri sklepa avtoi FoscanellL da se D' Annunzio kot povzročitelj reškega nasilja bori proti fa-šistovskemu terorju. Po D’ Annunzijevem tnnenin gre smer časa kliub začasni reakciji na levo. Znano je D’ Annunziievo stališče do strokovnih organizacij In negovi odnošaji • Cičermom. D' Annunzio ie miš-Iienia. da ne leži bodočnost Italiie v nasilnih sredstvih, temveč v mirnem razvoju !n pomiriemu političnih nasnrotstev. = Vatikan ne prizna sovjetske vlade. Iz Rima poročajo, da \ vatikanskih krogih odločno demantirajo vest, da bi hote! papež priznati sovjetsko vlado SSSR. Vatikan vzdržuje s sov:et! stike samo v svrho zaščite ruskih katolikov O priznanju vlade SSSR ne more biti govora. =* Rusko-japonski odnošaii. Od pritiska, ki ga v zadnjem času Izvaja Ruslia na laponsko, pričakujejo Rusi, da bo Tokio pepu-stiive šl pri novih pogajanjih. Kakor znano, je bil japonskemu poslaniku v Vladivostoku odvzet eksekvatur, več japonskih državljanov je bilo pod pretvezo vohunstva zaprtih in v Moskvi sc izjavljali, da jim ni spričo sedanjega poicžaja mnogo ležeče na japonskem priznanju. Spričo tega se ie Jaoonska bala resnih komplikacij in ie p^d pretvezo, da mora zaščititi ribarstvo, poslala v vodovje Sahalin pomorsko ekspedicijo treh ladij. V Moskvi so bili osupljeni in časopis e je vsebovalo tudi grožnje. Sedal pa se ;e raznesla vest, da je dobil sov’etskl zastopnik v Pekingu dalekosežna navodila za pogajanja z Japonsko Vodila se bodo v Pekingu s ta-mošn im 'aponskim poslanikom. *= Madžarske težave. V torkovi sed madžarskega parlamenta je vodja gospodarske stranke poslanec Ernst ostro kriti-zl madžarsko finančno politiko, ki je po-vzroi.ua stalno padanje madžarske krene. »lada ni storila ničesar z stabilizaci o Inozemskega kurza madžarske krene. Posledica tega Ie vedno večia draginja, ki postaia neznosna. — Poslanec Baros ie Izrazil obžalovanje. da ni Madžarska posredovala med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev ter Italiio. Mussolini ie iz lastne inici-i a ti ve zasigural Madžarom izhod na morje. Nadalje ie poslanec očital vladi prijateljsko razmerje do Češkoslovaške, dasi bi morala Madžarska usmeriti svoie interese proti iueu spod dr. Ravnik in se mu je v Beogradu tudi že obljubilo, da bo počr ‘vTeno v«a' mesto ravnatelja, če že ne ves zavod ali učifeliski zbor: do danes pa ie ostalo vse samo pri — obFubi, Zavod se mora vzdrževati od podpor posameznikov, slučajnih podpor občine ter cd šolnine. Ker je pa se-dan a splošna denarna kriza znatno skrčila te prihode, obstoja resna nevarnost, da bo moral likvidirati. Denar za plačevanje iCi-teljstva se že danes preskrbuje le potom skrajnega napora odbora; kako bo čez par mesecev, kako bo posebno v počifni'ah, ko ne bo šolnine — pa nihče ne ve. Tu bo treba resno povzdigniti glas na mer daj-nem mestu: posebno vodstvo nove oblastne uprave je dolžno storiti vse. da se »lasbena šola Matice ohrani in vzdrži. Vsaj to je telja* 8e po<*r*a'v! mesto ravna- mošk^^K0^6^’ l51 s.est°ia I* mešanega in v nrv»m u* . svoi wvl koncert že v prvem letu svojega obstoja, od takrat pa prireja redno vsako leto 2 do 3 konce?te v Mariboru In številne nastope po deželi strlcf 'rušTTm31 P PtKiU’ SlovenskI B‘: strici, Rušah itd Posebno velike nacijo- nalno-vzgojne važnosti so njegovi izletlv man sc podeželske, pobito obmeine kraje kakor n. pr. lani v Št. Hj, Jarenlno. Lim^ buš. F v. Lovrenc na Pohorju in drugam Tu je pevski zbor naravnost pijonir narodnega prebujevalnega dela potom lepe slovenske nerodne In umetne pesmi. Zasluge takega dela zna ceniti le oni, ki pozna razmere tu na našem slovenskem severu Razen svo hh lastnih vokalnih koncertov in nastopov ie aranžirala Matica tudi več koncertov zuttanlh pevskih zborov, tako praških pol skih, zagrebških, beograjskih in ljubljanskih, ki so večinoma vsi tudi materiielno dobro uspeli; nekateri naravnost sljaino. šprva je vodil pevski zbor g. Oskar Dev", sedaj pa je njegov pevovodja g. ravnatelj Topič. Višek vseh Matlčinih nastopov je dosegel zadnji, letošnji koncert v O&tzovl dvorani, na katerem se je s sodelovanjem zbora In orkestra razen drugih skladb izvajala tudi Sattner eva »V pepelnični noči«. Lep uspeli je žel pevski zbor tudi na sobotnem koncertu v Ptuju. Orkester, ki je bil ustanovljen istočasno z ostalima odseko- — AvtoaoM« židovska pokrajina na UkrallnL Sovjetska vladi Izdeluje projekt za ustvarjanje posebne židovske avtonomne cblasti na ozemlju med Odeso in Krimom na temelju istih pravic kot jih imajo oatale narodnostne man šine v SSSR. =» Komunisti In pariška komuna. Osrednji izvrševalnl odbor komunistične stranke v Moskvi ie zapovedal vsem svojim organizacijam proslavo 53. cbletnice pariške komune (18. L m.). «= Francoski finančni mlnliter v boju za frank. Iz Pariza poročajo, da je finančni minister de Lasteyrie na banketu Zveze pariških bankirjev izjavil, da je vlada odločena z vsemi sredstvi zlomiti gonio proti franku. Omenil Je dalje, da bo najpreje izvedena konsolidačna operaclia. da ■« »manjša bres-hitvvfečnl dolg — Angleško po!lt'6"o ranfemansivo. Poslanec konservativne stranke in zastopnik dvora major Astor je imel smolo, da le iz neprevidnosti glasoval, še predno je položil prisego, in s tem izgubil pravico na svoj mandat. Tajnik notranjih zadev Hen-derson je nato pojasnil krajevnemu Labour Party v Dvoru, da je bil Astorov čin samo formalna napaka in da je proti temu, da bi delavska stranka proti njemu postavila svo;ega kandidata. Sliši se, da je tudi A»-quith v podobnem smislu pisal liberalcem doverskega volilnega okrožja. Tako bo Astor znova izvoljen brez opozicije = Anglija ne ('-'pokliče svojih če* iz Mezopotamije. Na Interpelacijo v socdnjl zbornici je odgovoril minister za kolonbe, da ne more reči, kdaj bo odpoklicana britanska vojska iz Mezopotami e. Namen vlade je, da se zgodi to čim preje, vendar govore važni razlogi trčrs proti odpoklicu. = Angleška modra knjiga. Macd-nald je izjavil v spodnji zbornici, da bo angleška vlada rb’avila matciial o reparaclisklh In garanciskih načrtih. T o vest komentirajo listi tako, da hoče Anglija pokazati Franciji, katerih francoskih zahte- ne bo mogla sprejeti nobena angleš’ a vlada. Nesprejemihve francoske zahteve bi razdelili v tri skupine. 1. Anglija ne more tako dolgo jamčiti za vzhodno me o Fran .lje, dokler ne Izprazni zasedenega ozemFa, ki tvori nevarnost medsebojnega spopada; 2. Anglija ne namemva preko določb Zveze narodov jamčiti za le-riiorFalno nedotakljivost novih drž?*- na vzhodu in jugovzhodu Evrope: 3. angleške javno mnen e odklani" natančno izdelano vojaško In pomorsko konvencijo, kako- jo je dosedai zahtevah Francija. = Stan‘e nemškeps repar?cl,rkf”»n dolga. Račun nemškega Jolga pri reparncihkl komisih ie kazal dne .11 decembra 1923. še 139 milijard 9? tisoč zlatih ma^k zaostanka. Višina nemškega dolga na eni in nenavadno nizka odplačila na drugi strani ;asno govore. kako silno so znižali zavezniki svoje zahteve na korist Nemčiie kar bo brez dvoma imelo vpliv tudi na poravnavo med-sehojnih dolgov med zavezniki. Anglija sa-mnnosehi umevno ne more nastopati proti Franci i In Itali’1 stmž5e kot proti Nemčih. Tudi Mah antanta ne sme biti na slabšem kot so preišnie sovražne države Avstrija in Madžarska, ki sploh ne nlačulcjo nikakih. ali pa le neznatne reoar -ciiske odškodnine. = Macdonaid za avtnnoraiio vzhodne Galicije. Kot poroča viršivski »Przeglnd NVieczornv«, ie v tamka'?n'ih parlamentarnih krogih vzbudila veliko vznemirieire vest iz London?, da ie min. predsednik Macdonaid v svojem zadniem razgovoru s pollskim poslanikom Skirmuntom pokazal na potrebo izvedbe svoječasnega sklepa poljskega sejma, da dobi vzhodna Galicija avtonomijo. *= Vprašanje .fuhalanda. Na vprašanje, da-li i« vlada kal ukrenila za končno rešitev Jubalanda, le Macdonaid odgovoril, da ie že stavil v Rimu svoje predloge in pričakuje sedaj pismen'odgovor. INO MATICA:: Od 13. do 16. raart ' Blas is g oMne Senzac. avanturistična drama v 5 dej. v gl. vlogi 3oe i ars. ma in slavi tako tudi letos svojo petletnico, se lep' in krepko razvi a ter marliivo sodeluje pri vokalno-orkestralrih nastopih. Prvi predsednik Glnsberie Matice ie bil g. Dev; n emu ie sledil g dr. Ravnik, sedaj pa :l predseduje g. ravnatelj dr. Tominšek, ki kl ub svoji stanovski zaposlenosti posveča vse svoie proste sile presperitet! te pre-važrie kulturno-nacFonali.e institucije In zasluži tako vse priznanje, kakor tudi pre šnia gospoda in ves odbor. Brez te res velike in nesebične požrtvovalnosti bi bila naša Glasbena Matica že davno omagala. Iz programa, ki ga je sestavila Matica za letošnje leto, je razvidno, da postaja še agilnej-ša in pričenja polagoma zapuščati svoje ožje lokalne meje. Dne 24. t. m. posetl s svojim pevskim zborom prvič Liubijano; v aprilu gre koncertirat prvič v Zagreb; dne 15. maja priredi v Mariboru svečano matinejo v proslavo stoletnice Sjnetane, pozne:« pa namerava P9setltl Dalmacijo in koncertirati v vseh tamkajšnjih večjih mestih. Razen tega pripravlja za letošnje leto Več daljših in krajših izletov po deželi, kjer hoče nadaljevati započeto kulturno-nacljo-nalno prebujevalno delo. Koncert naše Olasbene Matice s« vrši v Ljubljani, kakor že omenjeno, 24. t m. ob 20. uri v koncertni dvorani hotela »Union«. Nastopila bo z moškim In mešanim zborom; skupno krog 95 pevcev In pevk. Na spored tega svojega prvega koncerta v Ljubljani je stavila Josipa Pavičiča »Če rdeče rože zapade sneg«; Hubadovo »Oor čez izaro«; Hubadovo »Jaz mam pa konjča belega«; Lajovčevo »Klša«; Pro-chdzkovo »Moravska narodna«; Michlovo »Atila in ribič«; Fajglovo »Stara ljubezen«; Adamičevo »L!ubici«; Maroltovo »Kosa«; Adamičevo »Kralj Matjaž«; Konevičsvo »Pod pendžere«; Smoliarjevo »Malo ja«; Premrlovo »Zakaj« In Mokranjčeve »Pesme iz Stare SrbFe I Makedonije«. Po tem koncertu bo Ljubljana lahko uvidela, da tudi tu ob severni meji pridno in neumorno delamo pa vseh poljih, čeprav se moramo boriti cesto z nerazumevanjem in tisočerimi dru-Siml ovirami. .Styrlacu*. Premljera Puccinijeve opere »Manoa Lescaut« se vrši v našem Narodnem gledališču v soboto dna U. marca. Predstava se “ Francoska zbornica te soratela konvencijo e aneksiji Besarabije po Romuni L Ix Pariza poročalo da le poslanska zbornica odobrila 11 t. m. pogodbo o Bes rabi l, sklenjeno 29 oktobra 1920 med Romunijo in zavezniškimi državami: Francijo, Anglijo, Italijo in Japonsko. Poincari se ie v svojem govoru opiraj na zgodovinski razvoj vprašanja pripadnosti Besarabije, ki jo je Rusija dvnkrat odvzela Romuniji. Dne 27. marca 1918. je moldavski parlament proglasil združenje Besarabije z Romunijo. Anglija je ratificirala ta dogovor ne da bi preje vprašala sovjetsko vlado, katero je de iure priznala. In pogodbene države bodo pozvale tudi Rusijo, da sprejme to odločitev, kakor hitro bo »ovletska vlada od vseh priznana. Odglasovanje tega predloga bo nov dokaz prijateljstva Francije do Romunije. ■= Angleško posojilo AlbanlH. V spodn l zbornici je izjavil lord Parmoor, da ie vlada pripravljen? dati albanski vladi 15.000 funtov posojila, ako to odobri spodnja zbornica. = Nera':l «•« Irskem. Znižanje volske svobodne hsk* države od 50 tisoč na 18 tisoč mož jc Izzvalo med Opuščenimi častniki veliko nezadovoljstvo. To je bil tudi neposreden vzro-k upora generala Tcbi-na In polkovnika Daltona. Vendar pa domnevajo, da Im? gibanje tudi političen značaj. Gre namreč tudi za mejo med Svobodno Državo in Ulstrom. Ako ne bi civilna obhst ohranila svojo prenibč nad vnjaš^o, bi utegnilo priti do ponovnega preiivama krvi. Po aretaciji obeh častnikov ie zavladal mir «= Komentar k Hitlerjevemu procesu. Berlinska »Glncke« je ostro napadla organizacije in obrambne zveze, ki so bile ustanovljene na Bavarskem v zavednem nasprotju z državo. To pomeni? velikansko nevarnost za domovino Dane« se pri politikih ne vprašuje kakšne zasluge Ima za splošnost. marveč, katere organizacije stoje za mim in s katero količino orožja razpolaga? Apel na silo je post?! vsakodnevno bojno sredstvo. Danes ni n? Bavarskem pravnih vprašanj, marveč samo vprašanja moči. Tudi država žarne dane« plodove svoje slabotne politike napram Bavarski. No-tran e-politična In zunanje-polltična škoda, ki so jo povzročili patrlioti drž?vl. la velika. >= V Nemčlll vlada duh maščevalnosti. V listu »Welt am Montag« piše znani pacifist prof. Guidde. da stoji nemška polftlha pred ogromno opasnostio, ki j* vtaduioči ne vidiio ali nočejo videti. N?i pride človek kamorkoli po nemški državi, povsod sliši, kako se mladina že cele mesece vojaško i vežba. V uradnih listinah se govori o do-i brovol cih, ki so sc priglasili na gotovo do-! bn, ali o dopustih v svrho vojaških vai I Na meroda;nih mestih se zanikrne, da bi bil s takim p stopamem porušen zakon ali pa i mirovna pogodba. Zanimivo je. da iranco- I ska vlada molči, čeprav je o vsem dobro poučena. Ta molk ne pomenia nič dobr -ga, ker brez dvoma zbira materija! da ga uporabi v nahigodne šem trenutku. Nesini-elnn ie, da bi ,se Nemčija rpogla vo skovatj, vendar razkričujeio tisoči Nemcev vsak dan v svet podobne namene. Zdi se, da vlada ne razume resnosti situa.Te. ■ . ... ^ - — ■ Drobne vasti. , Amerika je utrpela radi utlhotapljenja opojnih pijač po tujih ladjah v pretečenem letu 164 mllFcnov dolarjev škode. Pogajanja med ameriškimi bankami in mehikansko vlado za 20 milijonsko posojilo v svrho poprave železniškega sistema, so bila radi še vedno ponavljajočih se nemirov prekinjena. V Mesin' se je te dni vršil volilni shod neke man'šinske stranke. V dvorano so pridrveli fašisti v spremstvu orožnikov In pričeli vpiti; »Tudi vi ste izmozgale! naroda, ki jih je obsodi' Mussoiinil« Po teh besedah ie nastal hrup in prišlo je tudi do streljanja, ki pa ni zahtevalo človeških žrtev. Italijanski kralj je podpisal odlok, po katerem se b^ izvršila svečana aneksija Reke dne 16 marca. Anglc.'kt vojaški proračun znaša 45 milijonov funtov šterlingov, proti 52 tnilionom v pretečenem letu. Armada šteje 152 tisoč mož, proti 154 tisoč mož v pretečenem letu. Proračun za mornarico znaša 14 in pol milijonov, tore' 2 in pol milijona več, nego lanskega leta Predsednik kitajske republike Zao Kun je nevarno obolel na ledvicah. To pojasnjuje napačne vesti ki so se zadnji čas razširile o njegovi smrti vrši v abonmaju in sicer za red C. Puccini I je ugb.sb'! to svojo op:ro že leta 1893. ter jo je sedaj kakor včeraj omen'cno v nekaterih delih na novo predela! »Manon Lescaut« je peta Puccinijeva opera, ki se izvaja v L!ubliani. Vsebina opere ie ista kakor. znane rpere »Manon«. ki )o je uglasbil Massenet N eno natančno vsebino nrinaša 21 številka gledališkega lista, ki je pravkar izšla. Posamezne vloge v tei operi so sledeče zasedene. Manon Lescaut — gna. Zikova, n:en brat — g. Cveiič, Chevallcr des GrPux — g Šimenc, Geronte de Ravoir — g Zupan. Edmond — g. Banovec. Krčmar — g. Finkov, Glasbenik — gna. Saxova, Plesni učiteli — g. Subeb, Cuvai svetilnika — g. Mohorič, Povebnik ladje — g. BogoJevlč. PoveFnlk straže — g. Perko, De anie se vrši sredi 18. veka. Opero dirigira in režira operni ravnatelj g. Friderik Rukavina. Nova oprema j« iz gledaliških delavnic. »Kamela skozi uho šivanke« Prva repriza te živahne in zabavne češke veseloigre bo v petek, dne 14. marca. V soboto, dne 15. marca se vprizori »Othello« z gospo Marijo Vero kot Desdemono, g. Putjato kot Othelom in g Rogozom kot Jagom. V nedelio. dne 16. t. m. dop. ob 11. urf se vrši v Filharmonični dvorani pod pokroviteljstvom »Kluba Primork« vokalno reci-tatijska matineja s sledečim sporedom: 1. Mozart: Don Juan, Rimski! - Korzakov: Carska nevesta, poje g. Julij Betetto. 2. Viktor Hugo: Beseda, recitira ga. Marija Vera. 3.) Dr. Ivan Robida: Balada o gospodu Joštu. Recitira g. Lipah. Na klavirju Improvizira g. Marij Kogoj. 4.) Abakumov: Osel. Orijentalska pravljica. Recitira g. Sest. Mendelssohn Allegro appassionato it vljolinskega koncerta v e-trnolu I«t* :edč. I-da Jerajeva. Peter Konjovič: Pod pendžerl, Marij Kogoj: Istrski tnotlv. Anton Lajovic: Norčeva Jesenska pesem poje ga. Th erry-Kavčnlkova. Pri klavirju: Neffat, Jeraj, Kumar G. Šimenc ne sodeluje, ker nastopi v soboto In nedeljo pri premljeri in reprizi »Manon Lesco«, Vstopnice so od danes naprej v prodaji v Matični knligarni. Cisti dobiček Je namenjen v podporo kulturnim društvom v zasedenem ozemlju. Vsi umetniki sodelujejo iz prijaznosti pričakuje se Beležke. Samopoznanje. — Bledi geaerall so zapisali včeraj v »Jutru« sledeči stavek: »Kakor znanj, je zagrebški kongres ie zdavno končaj s kompletnim fiaskom. .« V torek, dne 12. septembra 1922.. dva dni po zagreškem kongresu, torej pod njegovim svežim utisom pa so napisali prav isti generali v uvodniku »Jutra« sledeče: »Govori In reso!uci!e s kongresa »javnih radnlka« v Zagrebu se čujejo kakor odmev gov rov lit sklepov lanskega kongresa D.nr kratske stranke v Beogradu... S tem da le kongres tgr«šil defetistični namen prvotnih prirediteljev. je postal učltel’ Idej demokratske stranke«. (Podčrtalo »Jutro«.) Da bi bledi »Jutrovi« generali tako kmalu in tako temeFito priznali kompleten f'?sko svojih idej, res nismo mislili._______' Težave svetovnega mesta. Nikjer na svetu ni prometno vprašanjt tako resno kakor v Parizu. Maksimalni promet na določeni točki v Londonu znaša 40 avtomobilov v minuti v New Yorku 130, v Rarizu pa 200... Najmanj pol ducats načrtov, odobrenih od t- ali one oblasti, do veda) Še ni -ešiio tegr vojnega problem' '''eposredno pred svetovno vojno je imel neki berlinski strokovnjak v pariški mestni hiši predavanje O moderni prometni tehniki. Takrat se le Iz-delr.l velikopotezen načr* za radikalno moderniziranje Pariza po 'zorcu nemških ve Jtkih mest. Po vojni se ie izvršH le ■"-ien-kosten del tega načrta, toda celo napreduje in marsikateri romantični košček Pariza bo izginIL Vsled pomanjkanja sredstev so celo najboljši strokovnjaki v zadregi, ker si ne vedo pomagati v prometnem vbosu. Delo W i* svoječasno po pravici »Invelo kot »tehnični fudež«. je sedaj največa ovira prometne sanacije. To ie »Metropolltain« — parška podzemna železnica, ki je podmlnirala mesto Naivečja napaka pri tem je bila ta. da se tc kot podlaga vzeh centralizacija Kri kroži okoli srca, mesto da bi krožila v p*ri-ferFi. Danes je Izključeno, da bi se skupine, ki «e zbirajo opoldne pred mestno postajo na Flace de 1'Opčra v primerno kratkem času "dpel ale. Vsako novo IzboFševalne sredse v centralnih »arrondissememfh« na delu nad miTon ii"dl. ki ne morejo stanovati v območiu bivših utrdb Nad milijo« ljudi se pcslužme dneven štirikrat prometnih sredstev in sicer na petkilometerskl progi. Tako' po voini so z?sed!e banke, pod-'etja. hoteli, domače in Inozemske družbe vse rotran'e okraje. Za navadnega človeka "i bilo nik^r prostora. V območju bivšll utrdb so pravi Parižani v veliki manjšini. Knd?r govorko o »svojem mestu«, soloh ne mislFo več na velike boulevarde in na rue de la Paiz. Še mani na Montmartre i« Montparnasse, ki sta oba amerlkanizirana. V na bol šem slučaju misli na Neuilly ali Clicbv... Nihče ne ve, kako bi se moglo pomagati. Ponavljajo se ideje »nebotičnikov«, ki pa so pravi strah za Parižane. Nihče noče prevzeti odgovornosti za zgradbo dvajset-nadstopne najemniške vojašnice v bližini Louvre in palače Royal. Zdi se, da bo pr©, vladal fatanlzem: notranje mesto naj se prepusti usodi. Do konca tekočega leta bo sezidanih v nadaijnem mestnem okrožju 26.000 stanovanl. Od teh jih je namenjenih 16.000 za prihodnje leto. V to svrho st? dovolila država in mesto do sedaj 1500 milijonov frankov. Tudi zasebna gradbena podjetnost je v okolici zelo živahna. Računa se. da bo mogoče v dveh -letih spraviti četrt milijona ljudi pod streho. Kakšen značaj bo dobilo potem svetovno mesto, se danes še ne more povedati Nedavno so razpravljali v občinskem svetu o usodi pravega Pariza, ako tud iz kakori-negakoli razloga zapustijo mesto in ako zaprejo banke svoje predale, kar seveda ni Izključeno. Danes le Pariz eno naicenejfclh mest na svetu — in sicer vsled padca Iranka. Nad mllFon tujcev Je nastanjenih po bo* telih in po drugih stanovanjih v notranjem mestu. Prejšnji prebivalci pa so si vstva-rlli pred mestnimi vratmi svo'< nove doma* čl'e.*Zna se zgoditi, da se spremeni sedanji rdečelični obraz v bledo mrtvaško masko A. P. (Pariz). tudi od občinstva, da bo izkazalo tudi požrtvovalnost z velikim obiskom matineje. Spored III. slnloničnega koncerta Muzike Dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Josipa Čerina, ki se vrši v pondel ek. dne 17. marca ob 8. url zvečer v veliki dvorani hotela Unioa Sodelujejo: gd. Zikova. g. Balatka, in g. Cvejič. 1. Smetana: a) Libuša. b) Valenštajnov tabor (orkester), c) Večerne pesmi, po e gdč. Zikova, d) Nagovor kralja Vladislava iz opere‘»Dalibor«. poje g. Cvejič. Oba spremlja na klavirju kapelnik Balatka. II. Milenko Paunovič: Jugoslovanska sinfonija. Vstopnice v Matični knjigarni. ^ Pevrkl zbor Glasbene Matice Iz Maribora koncertira v pondeFek, dne 24. mares ob 8. uri zvečer v Ljubljani in izvaja pod vodstvom svojega dirigenta, ravnatelja %. Topiča celo vrsto moških In ženskih zborov; Zbor, ki šteje preko 80 članic in članov i« prvovrsten ter se odlikuje po Iz vt st nem pevskem materijalu. Koncert se vrši v Unionski dvorani in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni od petka dalje. Svečana proslava sedemstoletnlce napolitanske univerze. Prve dni meseca maja se vrši v Napoll svečana proslava sedem-stoletnice tamka šnje univerze, ki jo le ustanovil leta 1224 Hohenstauf Friderik II. Vabila na proslavo so dobile vse univerze. Na proslavi bodo zastopane po svo'lh delegatih najodllčne še pomembne še univerze v Ameriki in v Orlientu. Glavna točka proslave bo predstava na Forumu v Pompe’ih. Predstavljali bodo Horacijev »Carmen saecuhre«. ki ga Je napisal pesnik leta 17. pr. Kr. pb Avgustovem nalogu. Pesnitev le uglasbil Nizozemec Diepenbrak. Pel jo bo mogočen zbor poklicnih pevcev. Peti mednarodni kongres za fitozo!t|e se vrši istočasno s proslavo v Napoil. Kongresa se udeležijo filozofi iz vseh držav. V zvezi s kongresom se vrši*? dve spominski proglavi: 650-letnica smrti Tomaža Akvinea in 200-letnica rojstva Kanta. O prvem bo govoril rektor milanske univerze pater Qe-meill, o drugem pa berlinski filozof Artur Liebert. Kongresa se udeleži tudi Albert Einstein In belgijski kardinal Mercler. Kongres bo otvorli itallianski naučiti minister,. Gentile, predsedovat bo pa Benedetto Croce. j Dnevna vsili. — Malenkostni. V poročilu o občnem • zboru Društva za proučavanje angleškega jezika sta »Jutro« in »Slovenski Narod« v bratski slogi izpustila, da je bil dr. Grego-rtn izvoljen častnim članom društva. Oea lista sta tako vnovič dokazala, da ne delata samo politično pod enim klobukom, temveč da sta tudi enako malenkostna. — »Jutrov« dnevni uvodničar se trudi le mesece dolgo, da bi sugerira? svojim lahkovernim bralcem, da je klepetavost identična z duhovitostjo Ker radi prepuščajo »Jutru« monopoi na frače, zato nočemo kaliti veselja »Jutrovemu« uvodničarju in priznavamo, da nas je njegova moricijada porazila. — ,.iariuv,.a..a »Volksstlmme« bi na vsak nac.n radišča. katerih člani bodo tudi žurnalisti. V zakonskem načrtu bodo razdeljeni razlogi razžaljenja časti na slučaje, kjer gre za hudobno in nemotivirano razžaijenje ter na s učaje, ki izhajajo iz žurnalističnega stremljenja, da se odkrije zločinsko ali nepošteno dejanje. Vlada se bavi celo z mislijo, da bi uveljavila tozadevni zakon z veljavo od 1. marca t. 1. Na ta nač'n bi se vsa razža-ljenia časti potom tiska ne obravnavala več pred porotnim, temveč pred tiskovnim sodiščem. — Cigarete v malih škatijicah. Iz higi-jenskih razlogov bo monopolska uprava prihodnje dni izročila v promet cigarete Jadran, Kosovo in Šumadija v škatljicah po 20 komadov. Tudi cigarete Vardar se bodo prodajale v posebnih omotih po 20 komadov. Monopolska uprava je nadalje odredla, da morajo tobačne tovarne polagati večjo pažnjo pri polnjenju cigaret, ki se sedaj vsled svoje trdote večkrat ne morejo kaditi. — Delovanje Inšpekcije dela v letu 1923. V preteklem letu se je izvršilo potom inšpekcije dela v naši državi 7922 inšpekcij raznih podietlj. V letu 1922 se je izvršilo 7670 inšpekcij. V pregledanih podjetjih je’ bilo zapos enih 168.476 delavcev (preteklo leto 128.733). Inšpekcija dela je v letu 1923 našla pri pregledovanju podjetij 16.055 slučajev, kjer so se ugotovili nedostatki. ki so v nasprotju z veljavnimi zakonitimi predpisi. Ljubljana. — Pogreb vladnega svetnika Ivana Šubica. Včeraj popoldne ob 15 uri so prepeljali zemeljske ostanke umrlega vladnega svetnika Ivana Šubica v njegov rojstni kraj v Škofjo Loko Predno so položiti krsto na to, se je' poslovil pred vhodom v obrtno šolo od pokojnika načelnik oddelka ministrstva za trg. in obrt g. dr Rudolf Marn. ki je naglašal vePke zasluge rajnega, katere si je stekel na polju obrtnega šolstva. Za njim je govoril v imenu pokojnega ravnatelja podreienega profesorskega zbora dr. Val. Rožič. Nato se je začel pomikati veličasten sprevod v smeri proti glavnemu kolodvoru. Ob ulicah, koder se je pomikal sprevod, je stalo občinstvo, ki se je priključevalo pogrebu. Pri »Figovcu« je sprevod krenil po Gosposvetski cesti proti državnemu kolodvoru. Na križišču Bleivveis-sove in Gosposvetske ceste se je sprevod ustavil iti tu se je poslovil rd pokojnega prvomestnlk CMD g. Andrej Senekovič, ki je slavil zaslužnega moža radi njegovega odličnega sodekvvania pri izdajanju prvih slovenskih strokovnih knjig. — Na čefu sprevoda ie korakal oddelek ljubljanskega Sokola z zastavo, za njim zastopstvo »Zid. in tesarskega društva«, tudi z zastavo, dalje dolga vrsta gojencev In gojenk obrtne šole ter drugih šolskih zavodov z zastopniki šolskih oblasti. Prav tako je bilo opaziti zastopnike raznih civilnih in vojaških oblasti. Sledili so številni venci sorodnikov in prijateljev pokojnikovih Nato je prišfa krsta, ob kateri so korakali gojenci obrtne šole. Za krsto so šli sorodniki, ožji prijatelji in znanci. Nato zopet dolga vrsta razn:h zastopstev, kakor Trgovske in obrtne zbornice. odvetniške In notarske zbornice, sodišča itd. Prav tako je bil zastopan mestni občinski svet. Dolga vrsta občinstva je spremila zaslužnega pokojn ka na njegovi sadnjl poti. Moški zbor »Glasbene Matice« mu je zapel pred Pavčičevo hišo Narodno nagrob-nico, na Gosposvetski cesti žalostinko Vigred. Ponoči so prepeljali truplo v Škofjo Loko. — V Prešernovi ulici, v izložbi tvrdke »Elita« je razstavK prof. F. Stele zelo posrečni portret Šubicev, ki datira iz I. 1922. V Izložbenem oknu Narodne knjigarne pa^ je razstavljena slika pokojnika na mrtvaškem odru, ki je prav tako dobro uspela in jo je napravil isti slikar. , ~ Predsednik Zidarskega In tesarskega društva v Ljubljani nas prosi, da objavimo: Izzvan po članku v »Jutru« z dne II. t. m. pod naslovom »Poziv Zidarskemu In tesarskemu društvu« odgovarjam, da je odveč bojazen člankarja glede obračuna društvene prireditve o priliki proslave 251etnce. Obračun je namreč že zdavnaj izgotovljen in je bil tudi v društvenih knjigah vknjižen in pregledan po pregledovalcih računov. Torej obračune Ima že v rokah blagainik in je dopisnik izbral popolnoma napačni naslov, če sprašuje predsednika za račune. Poleg tega priporočam dopisniku, na) neko-likokrat prečita društvena pravila, kjer se bo lahko poučil, da »denarna poročila daje blagainik na občnem zboru članom društva, drugače pa samo funkcionarjem«. Dalje bode Iz § 8. Izvedel, da se ima vršiti letni občni zbor, ničesar pa ni označenega, kdaj da se vtšI. Da pa vendarle ne bo dopisnik preveč v skrbeh, mu sporočam, da je odbor sklenil sklicati občni zbor koncem marca rv'l začetkom aprila, ko se začne zidarsko In tesarsko delo. To je takrat, ko bo čtan-svu 'mogoče, da poravna članarino in prostovoljne prispevke za Jubilejni trak. Dopisnika opozarjam, da se drugič preje potrudi v društveni lokal, kjer bo dobil lahko pojasnila, predno bo v iavnost raznašal za- hrbtne napade fn obenem poskušal škodovati ugledu d-uštva. — Umrli so v Ljubljani: Dne 11. marca: Fran Pečnik, pisarn ravnatelj v p., 77 let. — Josi Mohorko, kočijaž 68 let. — Dne 12. marca: Ivan Florjančič, žel strojevodja v p.. 53 let. — Josip Schleimer, rejenec, 12 let. — Ivan Skrabar, mizarski pomočnik, 25 let. — Centralnega akademskega podpornega društva v Ljubljani I. iz.rcdni občni bor se je vršil 7. t. m. in se je izvolil sledeči odbor: Predsednik Kajnit Zdravko, cand. iur., podpredsednik Snajder Ilija, stud. tehn., tajnik I. Cvetko Branko, stud. iur.. tajnik II. Golouh Ciril, cand. iur., blagajnik Bobula Viktor, stud. mont., načelnik bolnške blagajne Kovačevič Mate, stud. mont.. zapisnikar Gaberščik Janko, cand. inž., odbornika: Anžovar Vlado, cand. inž. in Tavčar Ante, stud. iur. — Aretirali so po prihodu mariborskega osebnega ylaka brezposelnega šoreija Nikola Širclja, ker je bil ovaden radi tatvine. — Nenadno obolenje ali samomor? Včeraj popoldne se je pripeljala z dolenlskim vlakom v Ljubljano 19 letna Pepca Staričeva. Pri prihodu vlaka je nenadoma težko obolela, tako, da so jo morali odpeMati z rešilnim vozom v bolnico. Po pismih, ki so jih dobil; pri njej, ni izkiiučeno, da je poskusila samomor z zastrupljenjem — Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah so biile vložene te-le ovadbe: 1 radi tatvine. 1 radi kaljenja nočnega miru, 3 radi prestopka cestno-policijskega reda, 7 radi pasjega kontumaca, 1 radi prepovedane nošnje orožja in 1 radi poškodbe tuje lastnine. — Mlad kavalir, ki ie v zadnjem času v spremstvu nežnih devojčic često posečal rame restavracije, kavarne in bare ter je prav kava irski plačeval za svoje nežno spremstvo, se je zaljubil in končno zaročil z neko mladenko iz šentjakobskega ok^aia. Toda podjetni mladenič ie imel smolo in mesto da bi ga peljale priče pred oltar, ga ie odpeljal stražnik na policijo. Ugotovili so namreč, da je ta kavalir, ki je po p »klicu brezposelni mebaniški vajenec Otmar Habe, ponujal na prodaj avtomagnet znamke »Dixie«. Prije<’l so ga v neki kavarni v naboljSem razpoloženju. Pri zasliševanju je priznal, da je ukradel magnet za časa preobrata iz nekega vojaškega avtomobila. Obenem so ugotovili, da je popravil v svoji domovnici svoj poklic iz meh. vajenca v dijaka. Pravi, da je napravil to zameno samo zato, da je dobil cenejše vstopnice za gledališče. — Podstrešna lisica. Iz podstrešja hiše v Sodni ulici št. 6, ki pripada stanovanju gospe Drage Cudnove, je bilo ukradeno služkinji Mici Štravsovi več perila, nekaj basa in ženske obleke, v skupni vrednosti do 2000 Din. Maribor. PONAREJEVALCI KOLKOV. Na finančno ravnateljstvo v Mariboru je dne 25. februarja prineseil sluga neke tvrdke dva kolka po 10 Din. ki sta bila kot sumljiva izročena kemičnemu preizkuševalnemu zavodu. 7 am se je dognalo, da sta kolka ponarejena. Policijski komisarijat, ki je bM o tem obveščen, je nemudoma izvedel preiskavo, ki pa pri tvrdki ni dognala nič obtežilnega in enako tudi ne v tobakarni Golež, kjer so bili po izjavi nameščencev tvrdke kolki kupljeni. Naslednji dan !e policija zasegla zopet nekaj kosov ponarejenih kolkov. Dne 1. marca pa je bil aretiran neki Dragoslav Milosavljevič. Na njegovem domu so našli dopisnico, s katero je naročil neki trgovec iz Bosne 2000 kolkov po 10 Din. Ra?en tega je imef Mlosavlievič tudi 25 škatelj cigaretnega papirja. Oddan je bil okrožnemu sodišču. Policijski organi so nadalje našli pri trgovcu s senom Krstiču, pri katerem je bil Milosavljevič nameščen, v njegovem sktadišču v senu 14.000 dobro ponarejenih kolkov po 10 Din. V trgovini s papirjem, ki jo je vodila niegova žena, pa so se tudi prodajali ponarejeni kolki. Oba zakonska Krstič sta bila izročena sodišču. Na zahtevo policijskega komisarijata ro bile tudi v Bosni aretirane tri osebe. Nadaljnja preiskava je vodila v Gradec. Tam so aretirali bivšega mariborskega lastnika tiskarne in litografije Rabitscha, pri katerem so našli tiskarski stroj in 20.000 kosov riavih kolkov po 5 Din. Rabitsch *e priznal, ita je te kolke res izdeloval, zanikal pa je. da bi bil Izdeloval tudi rdeče kolke po 10 Din. Vse najdeno gradivo je bilo zaplenjeno in Rabitsch je moral v zapo-r. Glede sokrivcev se je dognalo, da je neki Dobrovnik, oblastem znan! tat In vlomilec, naročil pri Rabltschu 2000 kolkov. Vendar pa se je pravočasno odtegn i aretaciji, ker je pobegnil najbrž na Češkoslovaško. V stvar je zapleten tudi neki Sarkovič, ki je bil aretiran, kakor tudi neki Peter Nemec, ki je bil že 6 marca aretiran v Ljubljani. Ponarejene kolke je policijski komisarijat izložll v okno zglaševalnega urada, kjer si jih more vsakdo ogledati, da se obvaruje pred škodo — Česa vsega niso krivi Srbi. Zadnja mariborska »Straža« prinaša dopis od Sv. Miklavža nad Laškim, v katerem dopisnik opisuje strašni srbski hegemonistični šovinizem, ki je zakrivil, da je tamkajšnit stari občinski cestar Jurij Dežela* bil reduciran kot Invalid in izgubil 7 Din 50 para mesečne podpore, ki jo je užival doslej. Radi teh 7 Din 50 para mesečne podpore torej toliko žolča na Srbe! In če bi bili Srbi tega Krivi, pa prav gotovo noben Srb na svetu sploh ne ve, da živi nekje na svetu Jurij Deželak. Prav nič pa se dopisnik ne zgraža nad tem, da plačuje pravoverna slovenska in klerikalna tamkajšnja občina temu staremu revežu za popravljanje in vzdrževanje ceste mesečno reci In piši 10 Din. Ali so tudi tega krivi Srbi? Škandal je, da sp danes najde še kak delodajalec, ki ie pri tem še katoliška občina, ki plačuje svoje nameščence z 10 Din mesečno, ko zasluži več vsak boljši berač v četrt ure. To naj bi dopisnik ožigosal mesto da napada Srbe radi stvari, ki je niso zakrivili. — Prihod velikega župana Veliki župan dr. M roslav Ploj sc je v četrtek 13. t. m. povrnil iz Pariza v Maribor in prevzame v petek uradne posle. — Predavanje na Ljudski univerzi. Na Ljudski univerzi bo predaval v pun.lcllck 17. t. m. inž. Janko Kukovec o krizi Individualizma. — Razgrajači. Bratje Ferdinand, Anton in Karol Pisk. ki so Ml zaradi potepuštva že večkrat izgnani Iz Marttn.ra, pa se vedno zopet vračajo, so se v sredo nekje napili in so nato na Tržaški cesti prlfeli ra/.grajati in nadlegovati mimoidoče Pozvana sta bila dva stražarja, ki pa jih nista mogla ugnati, nakar so prišli še trije Nasilnežem Pa se Je pridružil Še neki klepar, Karol Švanimig, ki jim Je hotel pomagati. Stražarji so vse štiri tiče aretirali, Jih zvezali in jih spravili v zapot •— Proslava Jubileja Branka Radičeviča. Mariborska čitalnica putedi dne 5. aprila t. 1. jubileju srbskega pesnika Branka Radičeviča posvečen večer. — Novi zvonovi. Stoino župnišče js uvedlo nabiralno akcijo za nabavo novega velikega zvona v stolni cerkvi. Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. V petek 14. marca: Zaprto. V soboto 15. marca: »Mogočni prstan.« Red E. (Kuponi.) Cel!@. — Pravoslavni pustni torek dne 18. marca bo letos v Celju nekaj novega. V hotelu Union bo zvečer velika reduta mask. Dobiček te prireditve je namenjen celjski hotelirski šoli. katera se lepo razvija. — NabavIJalna zadruga Javnih nameščencev in upokojencev v Celju bo imela svoj redni občni zbor dne 3. aprila ob pol 8. uri zvečer v prostorih Čitalnice v Narodnem domu. — Celjsko pevsko društvo ie zopet pričelo z rednim delovanjem in z rednimi pevskimi vajami. Odbor pričakuje redne udeležbe, ker le tako je mogoč napredek tega za Celje važnega društva. — Dijaška kuhinja v Celju razpošilja te dni svojim celjskim članom in podpornikom poštne položnice s prošnjo za primerne zneske. V dijaški kuhinji dobiva 'etos 75 dijakov hrano, kar zahteva mesečno precejšnje vsote. — Načelstvo stanovanjske in stavbene zadruge v Celju ima danes v petek ob 17. uri redno sejo v prostorih davčnega obastva. PiUJ. — Mariborska Glasbena Mafca je priredila v nedeljo v Društvenem domu koncert. kateri je res bil za Matico pravi triumf. Velika dvorana v Društvenem demu ie bila nabito polna, kakor tudi galerije. Razen ptujskih Slovencev smo opazili tudi izredno veliko število tukai?niih Nemcev in okoliškega prebivalstva. Nastopilo ;e 90 pevcev in pevk pod vodstvom kapelnika g. Topiča. Produkcije so bife krasne in reči se mora. da je vladala velika disciplina v vrstah pevcev in pevk. Po koncertu se je vršla v Zupančičevi jjostilni skupna večerja s prosto zabavo. Predsednik ptujskega pevskega društva dr. Pirkmaier ie Matičarje Iskreno pozdravil in jim čestital k lepemu uspehu. Z opolnočnim brzoviakom so se Matičarji vrnili zopet v MaTibor. — Izgubila je neka dama v noči od 5 do 6. t. m. pri veselici v Društvenem domu tri precej velike briljante v vrednosti 7500 Din. Najditelj naj se zglasi na policijski stražnici, dobi 1000 Din nagrade. — Nočno službo ima od 11 do 20. t. m. »Lekarna ori zlatem Jelenu«, Krempljeva ulica št. 10. — Živinski In konjski sejem se vrši zopet dne 18. t. m. Svinjski pa dne 19. t m. — V kavarni »Balkan- igra že nekaj dni prvovrsten umetn ški orkester »Jadran«. Ljubitelji glasbe, izrabite to izredno oriliko. Kakor se sliši, ostane umetniški orkester samo kratek čas v Ptuju. Primorske vesti. p Trgovec z mlekom ustrelil svojega konkurenta. V tržaško bolnico so te dni pripeljali težko ranjenega Furlana Antona Postirja. Mladenič je imel tri rane. Zadet je bil v hrbtenico, v levo stran prsi in pod levim očesom. Strel v hrbtenico je ime za posledico, da je mladenič ohromel na nogah in rokah. Zdravniki so uvideli, da ie njegovo stanje brezupno. Postirja so spremljali njegovi sorodniki, med njimi 74 letni oče, ki je povedal, da je sin žrtev sovraštva, ki ga je gojil proti njemu neki trgovec z mlekom iz Romansa. Bolzon in Postir sta si bila namreč konkurenta. Mleko sta pošiljala s postaje Sagrado. kamor sta hodila vsak dan po prazne vrče. Bolzon je nekoč zatr-jeva, da mu je Postir zamenjal prazen vrč. Radi tega sovraštva ga je te dni počakal na cesti in ga ustrelil s samokresom. Morilec se je sam javil oblastim. p Faš’stovska volilna agitacija. V Dolini je poklical občinski komisar k sebi zastopnike vseh vasi v občini dolinski, da se posvetujejo o popravi cest. Mesto tega posvetovanja pa je povzef besedo neki fašist In govoril zbran'm možem dve uri o vseh mogočih vprašanjih, ki pa nimajo s popravo cest nobene zveze. Tako jim !e ponovno povedal, da so sedaj v ltalij' in da morajo radi sklenjenega sporazuma oddati vs^j nekaj glasov fašistovski listi — Uko se epo-dobi. Na žalost pa je moral po dveh urah ugotoviti, da so bile vse njegove lepe besede brezuspešne, ker si niso dali ljudje ničesar dopovedati. p »Slovansko maščevanje«. Našim či-tateljem je še dobro v spominu zgodba o »maščevanju prevarane«, ki smo jo priobčili te dni. Histerična ženska je umorila mater svojega ljubimca, ker mu je hotela prizadjati z;d za vse življenje. Taki slučaji se pač žalibog dogajajo povsod po svetu. Nihče ne bi m siil, da bo tržaški »Piccolo« poročal o tem dogodku kot o nekem »slovanskem maščevanju«, kakor, da je hotela Slovanka umoriti Italijanko No za take kombinacije je treba imeti že precej fantazije ali — podlosti. Iz raznih kraiev. — Novi Izvirki mineralne vode. V Vr- niačkl Banji so našli nov izvor tople mineralne vode M nistrstvo zdravja je poslalo na lice mesta komisijo, katera nnj izvor pregleda in ugotovi, kako bi se rnine-ra no vodo izrabilo za kopeli in kot zdravilno vodo. — Volkovi. Iz Sn;a v Dalmaciji poročajo, da je te dni 8 volkov napadlo seliaka B. PJavina, ki se je komaj rešil živ JenJe. V Malkovcu so pa vo'kovi prišli v vas in pred kočo seliaka Petra Biladčiča. zagrabili na pragu sedeče dete in ga raztrgali. Prav tako poročajo ir. Sušnka. da tudi v Primorju naslopaio volkovi, in so v občini Krasica raztrgali okrog 20 ovac. — Draginja na Madžarskem. Kakor poročalo iz Budimpešte, je v parlamentarnem odboru za pnbilanic draginje soc. dem. posl. E. Szabo navedel nckai mezdnih primerov na Madžarskem. Češkoslovaškem in v Avstriji. Tedenski zasuži^ delavca v Budimpešti je znašal nrrtrkll mesec 13.40 zl, kron, na deželi samo 7 KS zJ. kron. V Budimpešti mora delavec, da « m.ve kuniti obleko, delati 390. na Dunaju US In v Bratislavi samo 87 ur. 7.» kilogram masti mora delati v prvem mestu 14, v drugem 3 in v tretjem 4 ure. Mast je torej najoenej^a na Dunaju. Madžarski delavci v masah in brez potnih listov zapuščajo Madžarsko št«r. tBP t »Kj.Hi * | Dopisi. — Ježica pti Ljubjani. Trfletn?CO dfj I. Oražnove smrti proslavi tvlcajšnjl SOK« v soboto 15. marca ob 8. uri zvečer pr* Ruskem carjii z lepim »Oražnovim v|t6* roin«. Sodelujejo: Vaditeljski zbor fn I ro* svetili odsek Sokola Ježica, mo Skl zhor skesa društva »Zora« in kvartet cev iz Ljubljane. Na sporedu so: Telo7»®* slike, deklamacije, pevske 'm glasbene too* ice ter spominski govor, skupno 12 *%■ Vsi iskreno vabljeni. Vstop prost - Sv. Križ pri Kostanjevici P^11^ ma pravilno je. da se med dopisi »N*r3“| nega Dnevnika« št. 54 grajalo poitne raz* mere v krški dolini. Res. samo pri ii»s ■* mogoče, da je imel trgovec ceMh 10 dni **■ carinjeno blago v Novem mestu na V<>>£ na kar je šele poštni urad brzojavno on* ‘ stil pošto v Kostanjevici, da nai pride vec blago sam iskat. Toda kostanjevimi*^' čaj ni osamljen. I^rav isto se nam god* P Sv. Križu, kjer ne dobimo dostavljene w bene poštne poš’ljatvc, ako sami ne mo po njo. Upamo, da bo zajedno s kosi« njeviškim slučajem odstranjen nedosn*** tudi pri nas in da bo poštna uprava uvide« da se mora poštni promet vendarle že krat urediti. Novomeška porota* SLIKA URADNIŠKE BEDE. Kot zadnja v pomladanskem P°r0|njj zasedanju je prišla danes na vrsto 26-iei" poštna odpravnica Marija Aman. ki s' " prilastila na svojem službenem mestu V »“j štanju v drugi polovici leta 1922 In v pr\ polovici 1923 po javnem uradu H zauP*., prilastila na svojem službenem mestu V „. . . Tl _ __________________________ denar v znesku 175 dolarjev, 5 centov In dinarjev Obtoženka je svoje dejanje ske**' no priznala ter se zagovarjala z bedo Ib sko. Od 450 dinarjev mesečne plače ij trebovala za hrano in stanovanje 325 din jev, za vse drugo pa ji je ostalo le narjev. Ket s tem zneskom ni moglai »»{J jati je začela odpirati pisma, ki so prinai'•* iz Amerike in jemati iz njih dolarje, »e potem pošiljala pod raznimi izmisil1^ imeni v zameniavo Jadranski banki in podružnici v Cei;u, nekaj dolarjev pa ,v fL greb. Pcštni inšpektor dr. Vagaja, ki I® dil disciplinarno preiskavo, je se”e m? zneske, ki so prišli od raznih bank "J štan'sko poš o, odkar je bila tam o®*2 iem zapleniti prašiča. ’ se je postavila pred hlev In preprečila ^ pkinfio 7. besedami, da naj se pobereta*. ^ seda Maifa Krženjak ji je pomagala, za,:W sta bi.i obsojeni Krženjak'na 800,— dMarL| in Vclgije pa na 500.— dinarjev dena1 kazni. a Finančni stražnik Ljubomir NoVa£° v je zalotil 13. septembra gostilničarja ‘.'pil ceta Klemena iz Matianeev. ko je vtih0,"jjj| lial tobak. Kr je finančni stražnik Kle^* viuua.ii pu iuu.mil, je gosuimcar m jal v družbi svoje žene Marije. Sofll»c®i|« obsodilo Klemena na 700.— dinarjev t* govo ženo pa na 300.— dinarjev ^ globe. t*, Nekega dne so v mariborski okolic* V* izvedovall orožniki pri Mariji Ccrnovl^ f. nima samokresa pri hiši. Orožnikom Je novič odgovorila da so ga imeli enkrat. so ga prekleti hudiči odnesli. Obsoi«n'dt, bila radi teli besed na 200,— dinarjev »f*i* Ivan Jaklič iz Šmartnega pri 8. novembra v Ahačevl gostilni v Pr»vS3 rekel cariniku Stanku Zorcu: Vsi C»r|££ knidejo i7. državne blagajne. Za (o ndh nivost ie bil Jaklič obsojen na 200,— ^ jev globe _____________________________^0+^ Iz strankarskega življc^ — Okrajni odbor narodno-socljal^-^j)' stranke NSS za Ljubljano vabi vse ?. $» nike na zbor llubljanskih zaupnikov. !l»j|fc vrši danes ob 8. url zvečer v »Bratstva« (Narodni dom). Dnevni ^ 1. Zadnje priprave za strankin zbor. Z-cg|* činsko gospodarstvo na ljubljanskem iijb* stratu. 3. Ra/jio. — Okrajni odbor ** 'Jano. Lastnik: . . Konzorcij »Narodnega Dnevni** ^ Glavni in odgovorni urednik* Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljub" - Naročajte ltf. .NARODNI DNEVNIC Gospodarstvo. Kakor je razvidetl Iz poslednjega letnega poročila Narodne banke, hoče ona za vsako ceno vztrajati pri politiki stabilizacije dinarja. Tako ni pričakovati, da bi mogla z večjimi krediti in s Širokopoteznim mesečnim eskontom seči pridobitnim krogom pod pazduho. Vsled tega bo denarna in kreditna kri-*a, v katero smo zabredli začetkom le-*a *raia!a vse dotlej, dokler industrija in obrt ne najdeta v svojih prebitkih, posebno pa v hranilni prištednji najširših krogov novih virov za investicije in obratni kapital. Da si napravimo približno sliko o stanju naše štednje, smo zbrali nekaj Podatkov o hranilnem prometu kranj- Naša štednja. skih regulativnih hranilnic iz2a prevrata. Ozirali smo se le na regul. hranilnice, ker podajajo vsled tega ker jim zaupajo svoje prihranke najširši krogi (meščanstvo, obrtništvo, nradništvo, poljedelsko ljudstvo), še r^jpravilnejšo sliko o rastočem in pojemajočem zmi-slu za štednjo, ker so njih vloge še najbolj dolgoročne in predstavljajo v svoji skupni vsoti znaten odstotek prihranjenih in pridobitnosti razpoložljivih ka-pitalov, medtem ko tvorijo velik del bančnih vlog konjunkturcln! dobički iz poslednjih let ter so vlogo pri rajfajz-novkah razmeroma male in podjetništvu tudi ne pridejo v takšni izmeri v prid. ■ Hranilne vloge na knjižice koncem leta: (v tisočih) I m e Sedež 1913 1918 1919 1920 1921 1922 1923 I v kronski veljavi v dinarski veliavi Mestna hranilnica Kran|ska hran. Hfan. krneč, obžin Mestna hranilnica * > > > * » » » » > Občinska hran, > > > > Ljubljana ! > > Kranj ! Radovljica I Kamnik ! Novomesto Kočevje Črnomelj Vrhnika Krško j Kostanievlca | 43.606 50.083 1.685 5.442 4. J 08 2.133 3.565 6.565 862 Z. 108 1.155 191 82.877 66.407 4.146 11.094 7.415 5.283 8.438 10.618 2081 5.620 4.212 1.054 25.538 15.1S9 1 £36 8.164 1.943 1.5CC 2.449 2.842 638 1.686 1.416 334 45.483 17.319 1.993 4.961 2.917 2.605 4.177 4.884 1.696 2.833 2 339 633 76.021 26.014 3.115 8.465 4.638 4.125 7.649 8.872 3.836 4.228 3912 881 80 897 27.605 8.417 S 875 5 306 4.959 9.(i95 9.402 4.157 5.119 4.706 1.041 77.484 29.479 3 527 9 321 6.260 5.459 8.909 11.233 3 904 6.004 4 157 1.024 Skupaj , . J 121.503 209.245 57.9 £5 91.740 151.756 164,579 166.761 , Številke gorenje tabele niso bogve-sako razveseljive. Dočim je znašal prirastek na vlogah 1. 1920 (proti prejšnjemu letu) še 58% in 1. 1921 65%, !e padel 1. 1922 že na 8%, 1. 1923 pa na 1-32%. Stabilizacija dinarja bi navdajala * mislijo, da mora rasti zmlsel zz šted-Qio, medtem ko vidimo ravno nasproten pojav. Mislimo, da leži precej vzroka na visoki zasebni obrestni meri, ker nudijo zasebni dolžniki do 30 in še več odstotkov, hranilnice pa plačujejo le 5%. Nekaj vzroka je iskati morda tudi v Porabi za Izpopolnitev obrtnih investicij, v obuboženju srednjih, posebno uradniških slojev, ki morajo posegati že ne Poslednje ostanke svoje prištednje. Še manj razveseljiva je slika, ?ko Primerjamo prištednjo v posameznih Povojnih letih s prištednjo Iz 1. 1913. Ako se poslužimo curiških tečajev in ne vpoštevamo lahnega padca švicarskega franka napram dolarju (razlika, !ci za naš primer ni načelne važnosti) tev preračunamo vsote posameznih let po valutnem indeksu (koncem leta 1920: 5.55 K, leta 1921: 12.82 K, leta 1922: 18.52 K, leta 1923: 15.50), vidimo, da so znašale prištednje koncem leta 1913 leta 1920 leta 1921 leta 1922 leta 1923 predvo). zl. Din , 126,373.000 . 16,527.000 . 11,837.000 8,886.000 . 10.758.000 Ako pa vzamemo kupno moč denarja po razmerju 1 : 20, kakor ga računa dr. Ivo Belin v svojih predlogih o devalvaciji dinarja, je slika šc neugodnejša. Po tem razmerju bi imela prištednja vseh kranjskih reg. hranilnic koncem leta 1923 ls kupno moč 8,330.000 predvojnih dinarjev ali ca. 6.60% zneska, doseženega koncem 1. 1913. Hranilne vloge pri vseh reg. hranilnicah Slovenije znašajo koncem I. 1923 po statistični tabeli delegacije ministrstva financ v I.iubljani, obiavljene v Uradnem listu št. 12 z dne 14. februarja 1924: 201,508.000 Din, tako da odpade na kranjske 166,761.000 Din (ca. 82%), na štajerske pa 37,747.000 Din ali ca. 18%. Mislimo, da sledi iz teh par podanih številk predvsem to, da moramo problemu štednje posvečati riniogo več pa-žnje kakor doslej. Ako naj ne zaostanemo gospodarski daleko za drugimi sosednimi -,'ržavami, ki zaznamujejo, kakor videti iz tujega časopisja, glede štednje čc že ne sijajne, tedaj najmanj zadovoljujoče uspehe, je nujno potrebno, da gojimo zmisel za štednjo najprej v nas in jo budimo v najširših krogih prebivalstva. Gorenja tabela prikazuje obenem, kake škode je vojna nanesla malinv vlagateljem, celemu srednjemu stanu in hranilnicam, ki poleg tega z odpisovanjem avstro-ogrskih vojnih posojil še vedno niso pri kraju. sfg. Stavka avstrijskih Tri tedne so stavkali avstrijski bančni uradniki. Ta stavka sama na sebi je pomenila veliko nevarnost za avstrijsko gospodarstvo. Cim bi se razširile posledice stavke na Industrijo, da bi tej zmanjkalo tekočih sredstev, bi zavladal v avstrijskem gospodarstvu nevaren kaos. Vendar do tega ni prišlo in sedaj teče delo v avstrijskih bankah zopet normalno. Materijelne zahteve obeh strank — bank na eni in uradništva na drugi strani — niso bile tako velike, da bi bilo Pričakovati stavko. Pač pa so bile občutne principijelne razlike. O vzrokih stavke smo svojčas že poročali, zato te2a sedaj ne bomo ponavljali. Pač pa *e hočemo nekoliko ozreti po posledi-Ca«. ki jih je zapustila ta velika stavka. Predvsem Je zastalo v bankah °Kjomno dela. Ravnatelji in pa precej fedki višji uradniki, ki so vršili med *«vko službo, so mogli reševati samo-umevno le najnujnejše in neod-bft Posle. Vse drugo je zaostalo In trpelo precej časa, da se poleg X*8a dela izvrši tudi to. velik* • ki J° Je Povzročila stavka, je tovo nkla °bch straneh; vendar je go-Stavif , utnejša na strani podjetij, bank. je 7° Je v celoti 22.000 uradnikov ter nih u % naCln odPad!o 2,594.000 delov-en. r; Za vse te ure morajo banke vse-bl atl uradništvu plačo, kakor da nle , n^e delalo; ker pa bo za obvlada-vjifv talega dela potrebno veliko šte-2uha ur’ ki so dražje, bo torej ta iz-strani 24 ^anke precejšnja. Na drugi Ne m Pa 80 neka^ izgubili tudi uradniki, da-lt TJ? sicer trditi z gotovostjo, stavko »pl ,izdatki uradništva med tovo fe S kak,0r ob»°’ ali »e. Q°-ie izdatku * t ^ del uradništva svo- ^o reduciral m °b PrlSetku ™o- ki mestnim n , asprotn° pa so se izdatki TESSJnfa JK?rnno2iM, kajti sestan-iasom tnrJi n S0 v zvez* s Prostim £Tx“di p e jstali-Glede nadur-ki In tornf -f kT 1 fadni?tvo ni vršilo aradniit”6 p .'^an‘h, cenijo izgubo K kroV8 Pr 132 ,niiiiard bančnih uradnikov. Povišek v plačah in drugih dajatvah, ki so ga morale banke dovoliti, bo zahteval za dunajske banke približno 80 do 100 milijard kron izdatkov več na leto. Poleg tega pa je prav ogromna izguba bank radi tega, ker je počivalo skoro vse poslovanje ter so bili tu izgubljeni prav izdatni običajni bančni zaslužki. Obresti in provizije kontokoren-ta — eden glavnih bančnih dohodkov — so sicer tekle naprej, prenehale pa so provizije za borzne in druge transakcije itd. Poleg tega je stavka prisilila banke, da so imele v svojih blagajnah mnogo več gotovine — skoro še enkrat toliko, kakor poprei. Posamezne banke so imele v svojih blagajnah med stavko po 40—60 milijard gotovine. Polovico tega zneska so mogli pred stavko plo-donosno uporabiti, kar sedaj ni bilo mogoče. Izgubo iz tega naslova cenijo do zneska 2 milijard na mesec. Banke tudi mso mogle disponirati — oziroma so mogle le v neznatni meri _ s svojimi depoziti in imetki pri poštni hranilnici n pri svojih zunanjih zvezah, temveč lle prisiljene, delati skoro izključno z gotovino. m iaVka Sedai kongana. Obe stranki sta morali popustiti od svojih prvot-nih zahtev, oda škoda, ki jo je stavka 7^n Tvnmlll *»“ mn0g0 Večja. Zelo dvom ivo je če je bila stavka potrebna, kajti morda pa bi bilo vendarle mogoče najti pot, da se materielne in načelne diference izgladijo brez stavke Danes je tudi v Avstriji večina uverje-na, da je krivda na obeh straneh; skoro pa smemo trditi, da je več krivde na strani bančnih ravnateljev kot zastopnikov bank, ker ti radi svojih bainih plač in dijet — ki so tako velike, da se jih banke boje objaviti javnosti — nimajo razumevanja za ostale uslužbence in njihove potrebe. Seveda se ravnateljem ni bilo treba bati kake škode radi stavke — kajti njihovi prejemki ostanejo isti —r pač pa se bo stavka poznala v — dividendah akciionarjev. Ti bodo' plačali velik del stroškov stavke, ker menda'ne bo bilance, kjer bi posledice stavke ne prišle do izraza. H koncu naj navedemo na kratko še uspeh tega najhujšega mezdnega boja v Avstriji. Načeloma sta se stranki sporazumeli, da se podaljša delovni čas za poldrugo uro na teden; toda to podaljšanje se ne uvede dotlej, dokler ne bodo postali posli živahnejši. Razdplitev blagajniških ur na dva dela (9—Vfc4. ure pop. z opoldanskim odmorom) se uvede šole v jeseni in meščenstva; na ta r.ačin so pragmatizi-rani bančni uradniki pravzaprav ravno tako, kakor javni nameščenci, neodstavljivi. Pragmatiziranje se stopnjema izvede v roku treh let, v kolikor medtem uradniki te kategorije ne bodo odpadli. Menimo, da slednje določilo za bančne uradnike ne pomeni bog zra kake pridobitve. Po srditosti stavke in sredstev, ki sta jih uporabljali obe stranki, smemo soditi, da bodo banke v oči-gled sedaj res ne ravno velikemu prometu kolikor mogoče uradnikov odpustile. Morda bo to določilo učinkovalo kasneje, ko se poleno srd in jeza. ki ju je zanetila in razplamtila ta stavka. — To 'm ono. Tržna s>aro£ila. ŽIVINA. Maribor, 11. marca. — Dogon živin« na sejm: 20 konj, 3 biki, 173 volov, 288 krav in 8 telet. Ceno so bi'e sledeče: Debeli voli pot2.75 do i3.75. poldebelf 11.50 do 12.75, plemenski 8.30 do 11.50, biki za klanje 10.75, debele klavne krave 10.75 do 14.75, plemenske krave 9.25 do 10.50, krave za klobasarje 7 do 9, molzne krave 9 do 10.25, breje krave 9 do 10.25, mlada živina 10.50 do 13.50 Din za kg ž!ve teže. — Cene mesu: Volovsko meso I. 25 do 27. II. 22 do 24. meso bikov, krav telic 19 do 20, telečje meso I. 30, II. 26, svinjsko meso 30 do 40 Din za kg. Praga, 11. marca. (Mesni trg.) Ovce 12 do 16, teleta 10 do 15. koze 8 do 12, domače svinje 13 do 14, danske 12 do 15, Švedske 14, voli prednji del 10 do 13, zadnji 12 do 15.50, biki 12 do 14, krave prednji del 8 do 11, zadnil 10 do 13. UMETNA GNOJILA. Zagreb, 11. marca. Trg postaja vsak dan živahnejši. Povpraševanja prihajalo zlasti iz Dalmacije in Srbije. Cene v glavnem nespremenjene: Apneni dušik 320 do 330 za 100 kg, kajnit (12 do 15%) 70 do 75, Tomaževa žlindra (17 do 13%) 160 do 180, kalijeva sol (10%) 160 do 1.65, superfosfat (16%) 130 do 140 dinaflev. ŽITO. Budimpešta, 11. marca. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 318 do 332.5, rž 265 do 270. Ječmen za krmo 290do310, za pivovarne 350 do 380, oves 260 do 270. koruza -50 do 260, otrobi 180 do 185. lucerna 8 do 9. X Češkoslovaška žetev 1923. Ceško-s\waškl statistični tirad je izdal podatke o lanskoletni žetvi v Češkoslovaški. Po tej statistiki je bila lanskoletna žetev v Češkoslovaški mnogo povoljnejša, kakor prejšnja leta. Dala je 8.6 mili metrskih stotov zimske pšenice, 1.2 milj. stotov letne pšenice, 13.3 milj. stotov zimske rži. 0.2 milj. stotov letne rži, 11.8 mifj. stotov letnega ječmena, 13.3 milj. stotov ovsa, 2.6 milj koruze. Letina zgodnjega krompirja le dala 1.6 milj., zimskega pa 60.5: žetev sladkorne pese pa je poskočila na 60.2 milj. metrskih stotov. X 44. redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« r. z. z n. z. v Ljubljani se je vršil dne 12. marca t. 1. Bilančne postavke dokazujejo ponovno, da se je zavod razvil v največjl in najjačjl zavod svojega ustroja nele v Sloveniji, temveč v celi naši kraljevini. Upravno imetje se je dvignilo na Din 74,096.096.75. Razveseljiv je za čas splošne tesnosti na denarnem trgu lanskoletni prirastek po Din 11,577.049.95 pri hranilnih Vogali, ki so izkazale dne 31. decembra 1923 Din 59,192.855.97. Iz poročila ravnateljstva posnemamo, da je zavod, zvest svojim starim tradicijam izdatno koristil domačemu gospodarstvu v najtežji dobi. Obdržal je čim kulantnejšo obrestno mero pri kreditih in v kritičnem času minulega leta ni brezobzirno omejevat ter odpovedoval in tirjal posojil, ki so dosegla vsled tega Din 61,454.124.02. Da se je omogočilo to stanje, se je posluževal zavod reeskompta pri »Narodni banki«, ki je znašal dne 31. decembra 1923 Din 6,755.000.—, a ga zavod poslej stalno in znatno znižuje Čisti dobiček le dosegel Din 907.846.89. Po pripisu novih dotacij iz dobička so dosegli rezervni zakladi Din 1,469.624.98. K znižani postavki lastnih vrednostnih listin po Din 8,855.887.50 se ponovno povdarja, da vsebuje Ista izključno le prvovrstne češke in jugoslovanske papirje in da so odpisana vsa vojna posojila in vsi avstrijski In ogrski papirji. Nizke bilančne postavke zavodovih nepremičnin na najboljših prometnih mestih v Ljubljani, nudijo med drugim tudi lajiku dokaz solidne in trdne zgradbe zavoda Število deležnikov se je zvišalo na 4235. Denarni promet je dosegel Din 457.384.198.80. V obče koristne narodne namene je določF občni zbor Din 60.00U.—. Zavod je zmagovito prestal dobo splošne denarne krize preteklega leta, ki je dosegla sredi jeseni svoj višek. Nagel in visok porr.stek hranilnih vlog ter izdatno povračevanje posojil zlasti v prvih dveh mesecih tekočega leta 1924 pa opravičuje zavest, da je denarna tesnost vsaj na ožjem domačem trgu trajno premagana. — Predsednikom je bil izvoljen Ivan Knez, veletržec in posestnik v Ljubljani; v upravni svet pa Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani, Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani, Fetks Stare, veleposestnik na Kolovcu ter Anton Pogačnik posestnik v Sp. Šiški: v nadzorstvo pa Ivan Rus, veleposestnik na Grosupljem, AMpl Vodnik, posestnik v Ljubljani ter Josip Šušteršič, vele-oosestnlk v Stmičici. istrebllevanje raičic. Naše dame gotovo ne mislijo, ko se ponašajo z dragocenim perjem rajčič, ki krasi njihove klobuke, da obstoja resna nevarnost, da v nekaj desetlet ih teh lepih ptic sploh ne bo več in seveda *udi ne njihovega perja. Sicer pa je njim menda to tudi vseeno, naj raste trava ali ne, ko njih ne bo več, nai nosijo dame Čez dvajset, trideset let 5« perje raičic na svoiih klobukih ali n<\ Zanima pa to naravoslovce tn vse ljubitelje p!it. Škoda bi b!'o. če bi te ptice izumrle. Rajčice so zadnji preostanek nekdaj precp* razširjene vrste ki živi danes samo še na Novi Gvineji in Ariških otokih, ki se nahajajo jugozapadno od omenjenega velikanskega otoka. N^va Gvincia in Ariški o*okI so bogati na n,'irazlične'ših vrstah ptir, tudi na takih, ki ilve samo tam. Razen rajčic so znani te živel samotarsko življenje in često tožil o svoji revščini Neooročeni mill’onar?t znaio zelo dobro prikrivati premoremo, A'"ks"inder Thist1ewaye, letnik rudnika ^"thvv^k, le zapustil let* 1915 poldru«rI mPiion fantov šterlingov. Nihče ni sumil, da *e tak b^sm-taš Živel Ip sVoraj v revščini In ni nikdar znha!al v družbe. Tlom !e zanesti] s^mo zvečer, ko si ie šel kupit časo^e. Veliko prrvspnečetve Londona 'e vzb"dil<> t"di zapuščina Karla Morrisona, monnf-kturn^ga trgovca, ki >e zannstil despt mUi^nov f"n-tov šter’ingov. Razdeliena le bPa med n'e-govega brata, sestro ter dva nečaka, ki so postni napnVrat mf'i’pnarii. Drugi sampp !e bil Wd Cbnri^arde ki ie umrl leta 1916 in z^p^sMl v testamentu z dvesto besedami nad 2 mili^n^ funtov šterlingov — na!več svo!emu vn»V>t lordn Lascellesu. Bil ie zelo skromen. Ob senčnih dneh si ga lahko videl sed H na kloni v nekem predmestnem parku Ph^čtl se ’e vedno v delavsko obleko. Wlav°rth 'e londonska predmestie. kier st^nii'e’0 s^mi reveži. T'im ie živel tudi »nbr>!rl« mlii^n^r. ne da bi kdo sumil o n’egovih mUiionlh Velikansko nrcmp''enV si 'e s pridn^^o In srečo pridobil tudi TMitard Ya*es. Vi le bil spočetka navaden delavec. pozne;e pa se povzpel do stavbenika. Danes 'e mnogo lepih londonskih stavb niegova lastnin^. Rekord pa je vsek^or dosegel A'fred ^eit, ki se ie p<^dal v Klmbprlev za časa od’ < Snežni raj Ljubavna drama v 6 dej. v glavni vlogi Gruno iCastosr. Mova knjiga. Ljuba Jurkovič: Kotarke, pesmi za narod. Izdala »Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Cena Din. 30.— V lepem srbskem narodnem desetercu je izdal g. L. D. Jurkovič odlično zbirko pesmi za narod. Pesmi so polne poezije in folklornih slik onega dela Dalmacije, ki ga nam hoče on opisati, • kateri del je najmanj poznan. V selih so še zelo dobro ohranjene narodne pesmi in narodni običaji: Iz teh krajev so izšle zelo lepe in znane pesmi, kakor: »O mejci Jankovič Stojana«, »O sestri Smihanič Ilije«, »O kotarskim hajducima i serdariinj« i. t. d. G. Jurkovič, ki ima posebno dikcijo narod-nih pesmi, zelo dobro pojmuje dušo prostega seljaka in zna, da jo poda v jasnih in preprostih stihih. Pesmi so razdeljene * posebnim razumevanjem in okusom: Uvodna pesem. Pesem veselja in lepote. Pesmi borbe in življenja. Pesmi prosvete in pade. Pesmi rodoljublja in svobode. Zaključna P«-sem. Tem pesmim so pridejani dobri prevodi škotskih narodnih balad. Čeprav so pesmi pisane za prosti narod, v njegovih stihih in njegovem ieziku, in za njegovo Izobrazbo, vendar priporočamo te pesmi vsakemu, ki želi spoznati dušo našega naroda in uživati lepoto nbskega jezika. Izdaja zbirke je zelo okusna in lepa. Posebno se odlikuje originalna naslovna stran. Naroča se v »Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg št 8 in v vseh večjih knjigarnah. Sli si l\m lupsiousnsliB Matico? Henry Murger 63 La Bohesne. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Cigani so se vzdržali napram Jakobu, ki So ga vendar trdovratno ljubili, vseh onih tolažeb, ki bolečino samo razdražijo. Ne da bi bili izprego-vorili le eno samo onih besed, ki jih tako težko najdemo in tako težko razumemo, so drug za drugim molče stiskali roko svojemu prijatelju. »Ta smrt je velika nesreča za Jakoba,« je rekel eden med njimi. »Da,« je odgovoril slikar Lasare, bizarni duh, ki Je bil znal zgodaj premagati vse mladostne strasti s tem, da se jim je uprl z neupogljivostjo trdne volje, in v katerem je bil umetnik končno« udušil človeka, »da; ta nesreča, ki jo je bil prostovoljno vpeljal v svoje življenje.« »Osrečila ga je.« je rekel drugi. »Osrečila!« je povzel Lazare, »kaj imenujete trečo, kako morete imenovati srečo strast, ki pripravi človeka v stanje, v katerem je Jakob v tem trenutku? Pokažite na mojstrsko delo: ne bo okre-nil oči; in prepričan sem, da bi hodil po Titianu ali Rafaelu, da bi še enkrat videl svojo ljubico. Moja ljubica pa je nesmrtna in me ne bo nikdar varala. Stanuje v Louvreju in ji je ime Joconda « V trenutku, ko je hotel Lazare nadaljevati svojo teorijo o umetnosti in čuvstvih, so prišli povedati, da je vse pripravljeno, da gredo v cerkev. Ko so bili odmolili par tihih molitvic, je krenil iprevod proti pokopališču ... Ker je bilo vprav na Vseh vernih duš dan, je neizmerna množica polnila zatočišče rajnkih. Mnogo ljudi se je obrnilo, da so videli Jakoba, ki je‘gologlav korakal za mrtvaškim vozom. »Ubogi dečko!« je rekel eden, »brez dvoma mu je umrla mati...« »Oč'« je rekel drugi. »Sestra,« se je slišal zopet drug glas. Samo neki pesnik, ki je bil prišel sem, da bi študiral, kako ljudje žalujejo na ta praznik spominov. ki se praznuje enkrat na leto v novemberski megli, je uganil, 'ko je videl priti Jakoba mimo, da gre za pogrebom svoje ljubice. Ko so prišli cigani pred pripravljeno jamo, so sc razkritih glav razvrstili naokoli. Jakob je stopil na rob groba, njegov prijatelj zdravnik ga je držal za roko. Pogrebcem se je mudilo, zato so hoteli hitro opraviti svoj posel. »Govora ne bo,« je rekel eden med njimi. »Dajmo! tem bolje. Hopla, tovariš, dajmo!« In potegnili so krsto z voza. »o z vrvmi zvezali in spustili v jamo. Eden je zlezel v jamo. odvil vrvi in stopil ven, potem mu je pomagal eden izmed njegovih tovarišev, pograbila sta za lopati in začela metati zeml.io na krsto. Jama je bila kmalu polna. Nanjo so vtaknili lesen križec. Zdravnik je slišal, kako je Jakob med ihtenjem izustil ta vzklik egoizma: »O mota mladost! tebe so pokopali!« Jakob je pripadal društvu, katerega člani so se imenovali Vodopivci in ki je bilo, kot je bilo videti ustanovljeno po zgledu znamenitega krožka na Cesti štirih vptrov, o katerem govori lepi roman Veliki mož z dežele. Samo da je bjla velika razlika med junaki onega krožka in vodopivci, ki so, kot vsi posnemavci. pretiravali sistem, ki so ga hoteli uveljaviti. To razliko p nsnjuje že samo dejstvo, da v Balzacovi knjigi člani onega krožka končno dosežejo svoj cilj, ki so si ga stavili, in dokažejo, da je dober vsak sistem, ki uspe: društvo Vodo pivcev pa je po več letih obstoja naravnim potom razpadlo, ker so mu vsi člani umrli, ne da bi bilo ostalo ime kateregakoli med njimi zvezano z delom, ki bi moglo pričati, da so kdaj živeli. Za časa svoje zveze s Francko je Jakob manj pogosto obiskoval družbo Vodopivcev. Življenske nujnosti so bile prisilile Jakoba, da je prelomil nekatere pogoje, ki so jih bili Vodopivci podpisali in nanje svečano prisegli na dan, ko je bilo društvo ustanovljeno. Ker je te mlade ljudi vedno vodil neki neumen ponos, so si bili postavili za vrhoven princip v svojem udruženju, da ne bodo nikdar zapustili polje visoke umetnosti, to je, da kliub neznanski rev ščini ne bo nihče med njimi delal življenju koncesij. Pesnik Melchior bi torej nikdar ne bil privolil v to, da ostavi ono, kar je imenoval svoio liro, in napiše trgovski prospekt ali političen govor To je bilo dobro za pesnika Rudolfa, zanikrneža. ki je bil sposoben za vse in ki ni dobil nikdar sto grošev v roko, ne da bi se bil pošteno lovil za njimi. Slikar Lazare, ponosen capin, hi si ne bil hotel nikdar umazati svoj čopič s tem. da bi bil napravil portret krojača, držečega s prsti papagaja, kot je bil naredil naš prijatelj slikar Marcel, za kar je dobil ono znamenito suknjo, imenovano Matuzalem, ki jo je prekrpala neka njegova ljubica. Ves čas, ko je živel v idejni skupnosti z Vodopivci, se je kipar Jakob uklanjal tiraniji društva; čim pa je spoznal Francko, ni hotel pridružii ubogega, že takrat bolnega otroka načinu življenja, po katerem se ie bu ravnal ves čas svojega samskega stanu. Jakob ie bil vrh tega pravična in poštena narava. Šel ie k predsedniku društva in mu naznanil, da bo odslej sprejel vsako delo, ki bi mu utegnilo prinesti dobiček. »Dragi,« mu je odgovoril Lazare, »s svojoljubezensko izpovedjo si se odpovedal umetnosti-Ostali ti bomo prijatelji, če hočeš, a tovariši ti bomo več. Opravljaj rokodelstvo po svoji mlH ,n dragi volji: zame nisi več kipar, mešaš sa010 mavec. Res je, da boš lahko pil vino, a mi. ki bo^0 dalje pili vodo in jedli komis, bomo ostali umetniki;* Pa naj je rekel Lazare kar je hotel, Jakob lf ostal umetnik. Da bi pa obdržal Francko pri sebi« je prevzemal pridobitvena dela, kadar se je nudila prilika. Zato ie delal dolgo časa v ateljeju ornem®' nista Pomaznčsija. Spreten v izvrševanju, duhovi! v iznajdbi, bi si bil Jakob, ne da bi se bil odrekel resni umetnosti, mogel pridobiti velik glas v ten podobah, ki so postale glavne senore za trgovino z luksuznimi predmeti. Toda Jakob je bil tu kot vsi pravi umetniki in zaljubljen, kot so pesniki. Mladost se je zbudila v njem pozno, a z veliko silo; m v slutnji svojega bližnjega konca jo je hotel izčrpati v Franckinem naročju. Zato se ie večkrat dogodilo, da so lepe prilike za delo potrkale na njegova vrata, ne da bi jim hotel Jakob odgovoriti, ker bi se bil moral dati motiti in ker mu je bilo tako dobro, ko je sanjal pri svitu oči svoje ljubice. (Nadakevanje) AVTO-VOZI BREZ-BENCINA KURI-Z-OGLJEM ZAHTEVAJ • PROSPEKTE JUGO-HAG LJUBLJ ANA- BOHORIiE V A-UL- 24 _____TEL-560 * j dva fizično sposobno upokojenca za službo kot nočna čuvaja. Ponudbe je poslati na upravo lista pod: ,,Nočni čuvaji". I Brata Pohlin i. dr. tvornlca viasnlc. kljukic, rinile 99 ti UtfBlM za čevlje, kovlnastlh gumbov ▼▼▼▼VVVTVVfVV L *• Ljubljana I. poštni predal št. 126. Spre i e in a vsa naročila, ki se takoi in v vsaki množini tzvršuieio. Zahtevane vzorce in cenik Pri večtih naročilih popust. OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadallna beseda 25 para z davSOno vred. ir Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I J ZVEZNA KNJIGARNA LDUBLANA, Marijin trg št. 8 □ priacroža slede te najnovejše □ | dunajske in papišbe modne liste: ' Star-Album 1924 . . . . . Din 45- Paris-Chic-Parfait 1924 . . . „ 35*— ^ Coming-Season 1924. . . . „ 35- Llngerie Modem 1924 . • • st 45 \ Parfa t-album za btroke . * „ 35- Lyon's-album za perilo . • • n 10 ■ Varia-album za perilo . & « . s, 10- Mednarodni spomladanski ueiesemenj v PRAGI v dneh od 16. — 23. marca 1924. 2500 razstavljalcev domačih I Posetnlkl tz vseh evropskih In tujih. I In prekomorskih držav, Nudi največjo izbiro vseh vrst priznano soiidn'hin svetovno znanih čsl. izdelkov na splošnem velesemnju razstavi dobaviteljev hotelske In gostilniške obrti, razstavi pohištva In godbenih Instrumentov, na avtomobilski razstavi ter na razstavi stavbenega materiiala in potrebščin. Posetnlkl imajo poleg ostalih ugodnosti 33% popust na čsl železnicah. Posetnikom niso potrebni vizumi, velesejemska leg timacija upravičuje k prihodu v ČSR in povratku. Informacije dale: CtituslovaSiii4 onzulat, . Futnlii, d. d. flloma Cbmpany, Ljubljana. llubilana. Ljubljana. Aleksandrova c. Najcenejše in najhvaiežnejše darilo našim malim ie: Moj zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za nouk in kratek čas Din fr Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—. Mladi slikar 10 tiskanih predlog za po barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4’ Črnipeter staioznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra Din 4--. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domočih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena Ijčno vezani knjižici Din 15’—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni »Ljubljani,Marijin trgi I t ujr''(41»4llie-4jJlI*41IIJ-41tl»«4 Poziv! y nedeljo ponoči ie znana oseba zamenjala v kavarni ..Evropa'* nov klobuk g. Pammerin , starim in strganim. Ker je dotičnik poznan, naj vrne klobuk v osmih dneh v kavarni „Eviopa“ kor bo sicer naznanjen policiji._____________ 62 oralov n|iv, trav-, nikov in kozdov pri Ptuju z mlinom. VElBDKesIfO,^rr.:"o glav živine pri Mariboru, kakor razna druga posestva z vilam in gr a jščinam od 5 do 900 oralov. 3 orale parka, takoj prosto stanovanje, I0J1 enodružinska, takoj pra Idu prszna, K 330 0u0’— pri Mariboru. lino mlln- žflge. trgovske llllb, hiše proda realitetnu pisarna Zagorski, Maribor. Barvarska ul 3 Za seji la razstavo izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorarju Na razpolago reKiamnim družbam. Ponudbe pod ..Original’* na upravo lista. Voz zastavljen pol oljnatih osi, s stranskimi sedeži za odstraniti In ročni voziček (’