Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 81 O Acrocephalus 23 (112): 81 – 86, 2002 Prehrana velike uharice Bubo bubo v jugozahodni Sloveniji Diet of the Eagle Owl Bubo bubo in southwestern Slovenia Toma` Miheli~ [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, e-mail: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si The article presents the diet of the Eagle Owl Bubo bubo in three selected areas of southwestern Slovenia: Notranjska, Vipavska and Kras. Of the 2,392 prey units obtained from pellets, plucking posts and nest contents, 76% belonged to mammals and 23% to birds. In SW Slovenia, the Eagle Owl is a generalist as far as its diet is concerned. In this region, 19 different mammal and 47 bird taxa were recorded. The most common prey species were Fat Dormouse Glis glis (20.2%) and Water Vole Arvicola terrestris (16.7%). Other species covered less than 10% of the share as far as their numbers are concerned. The highest biomass share in the Eagle Owl’s diet went to the Eastern European Hedgehog Erinaceus concolor (26.6%). Central part of the prey (between 1st and 3r quartile) weighed between 80 and 320 g, median 150 g. The least diverse diet was recorded in the owls of the Notranjska region, where Voles were prevalent. In comparison with the other two areas, the smallest dietary overlap was also established in the Notranjska region. Ključne besede: velika uharica, Bubo bubo, prehrana, JZ Slovenija Key words: Eagle Owl, Bubo bubo, diet, SW Slovenia 1. Uvod Velika uharica Bubo bubo je najve~ja in najredkej{a v Sloveniji gnezde~a vrsta sove. Njena {tevil~nost je ocenjena na 50 do 100 parov, raz{irjenost pa omejena na jugozahodno in ju`no Slovenijo (Geister 1995). Prehrana velike uharice je v Evropi dobro raziskana. Njen glavni plen so srednje veliki sesalci iz dru`in zajcev Leporidae, je`ev Erinaceidae in mi{i Muridae, med pti~i pa lovi predvsem predstavnike iz dru`in orlov Accipitridae, poljskih kur Phasianidae in vranov Corvidae (Cramp 1977, Olson 1979, Marchesi et al. 2002). Njena prehrana je zelo pestra in pogosto odvisna od gostote plena in letnega ~asa (Hojo et al. 1999). Lovi predvsem v ve~ernem in jutranjem mraku, navadno s ~akanjem na preglednih mestih, lahko pa tudi s sistemati~nim preletavanjem obmo~ja. Pri lovu se izogiba gostih gozdov (Willgohs 1974, Cramp 1977, Hojo et al. 1999). Raziskave o prehrani velike uharice v Sloveniji so bile omejene samo na Primorsko (Lipej 1988 & 1995). V delu je prikazana prehrana velike uharice v jugozahodni Sloveniji, kjer `ivi ve~ina slovenske populacije. Prikazani sta tudi {irina prehranjevalne ni{e na posameznih obmo~jih in podobnost pri izbiri plena med notranjskim, vipavskim in kra{kim obmo~jem. 2. Opis obravnavanega območja in metode 2.1. Opis obravnavanega območja Raziskovano obmo~je sem glede na naravno geografsko regionalizacijo Slovenije (Gabrovec et al. 1998) razmejil na notranjsko (Notranjsko in Piv{ko podolje z Vrem{~ico), vipavsko (Vipavska dolina) in kra{ko obmo~je (Kras, Podgorski kras, ^i~arija in Podgrajsko podolje; slika 1). V analizo prehrane sem vklju~il material, nabran v okolici devetih gnezdi{~ (treh iz posameznega obmo~ja). Notranjsko obmo~je obsega dinarska podolja in ravnike znotraj visokega dinarskega planotastega sveta. Gozda je malo, kljub temu da obmo~je le`i v dinarskem svetu. Najpomembnej{i v rabi tal so travniki in njive. V gozdni vegetaciji prevladujejo bukovi gozdovi (Fridl et al. 1998). Vipavsko obmo~je obsega gri~evnat svet nizkih 81 O Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 82 T. MiheliČ: Prehrana velike uharice Bubo bubo v jugozahodni Sloveniji Slika 1: Območja raziskave: A = notranjsko območje, B = vipavsko območje, C = kraško območje Figure 1: Study areas: A = Notranjska, B = Vipavska, C = Kras nadmorskih višin. Vegetacija je večinoma negozdna. Najpomembnejši v rabi tal so travniki in njive (Fridl et al. 1998). Na kraškem območju prevladuje planotast svet na nizki nadmorski višini. Pri rabi tal so najpomembnejši travniki in pašniki. Nekdaj skoraj v celoti negozdno območje se danes zarašča povečini s črnim borom Pinus nigra. Gozdovi so fragmentirani (Fridl et al. 1998). 2.2. Metode Prehrano velike uharice sem ugotavljal po ostankih uplenjenih živali v izbljuvkih, najdenih na skubiščih, počivališčih in v gnezdih. Material sem zbiral jeseni, saj je vrsta izredno občutljiva za motnje v pred-gnezditvenem in gnezditvenem času (Mikkola 1983). V septembru med letoma 1997 in 2001 sem znotraj posameznega območja preiskal vsa znana gnezda, počivališča in skubišča ter pobral material, pomemben za določanje plena. Sistematično sem preiskal tudi bližino gnezda, gnezdimo steno, tla pod večjimi drevesi v bližini in topografsko izpostavljene točke na terenu. Da bi preprečil morebitne zamenjave skubišč velike uharice z drugimi vrstami, sem v analizo vključil samo material, nabran v krogu okoli 100 m od gnezda. Za določitev števila plena iz izbljuvkov sem uporabil metodo minimuma (Olson 1979)- Do nivoja vrste sem določeval samo sesalce in ptice. Uporabljal sem določevalne ključe (Yalden i977j Krystufek 1985 & 1991, Yalden & Morris 1990, Krystufek & Janžekovič 1999). Žuželke sem vključil v analizo samo v primeru, če v izbljuvkih ni bilo ostankov žužkojedih živali (drozgi, jež), saj bi ostanki 82 žuželk lahko izvirali iz prebavil le-teh. Za izračun biomase sem uporabil podatke iz literature (Cramp 1977, Krystufek 1991, Krystufek & Janžekovič 1999). Pri večjih vrstah plena (lisica Vulpes vulpes in poljski zajec Lepus europaeus) sem maso omejil na 2500 g, saj velika uharica težje živali pleni le izjemoma (Höglund 1966, Willgohs 1974). Sirino prehranjevalne niše (SPN) sem ocenjeval po Simpsonu (v Tarman 1992-)• Podobnost med območji (notranjskim, vipavskim in kraškim) sem ugotavljal s prekrivanjem prehranjevalne niše (O), ki sem ga izračunal po Pianki (1973) z vrednostjo od 0 (ni prekrivanja) do 1 (popolno prekrivanje). ŠPN = - XW (XtfXV> 3. Rezultati Skupno sem določil 2392 enot plena (1542 iz izbljuvkov). Najpogosteje plenjeni vrsti v jugozahodni Sloveniji v obdobju med letoma 1997 in 2001 sta bila polh Glis glis (20,2%) in veliki voluhar Arvicola terrestris (16,7%). Druge vrste so bile glede na številčnost v plenu velike uharice zastopane z manj kot 10% deležem. Skupen številčni delež sesalcev je bil 76%, ptic pa 23%. Preostali delež plena so sestavljale ribe Osteichthyes, dvoživke Amphibia in žuželke Insecta (tabela 1). Največji utežni delež je imel beloprsi jež Erinaceus concolor (26,6%), sledila sta polh (9,4%) in siva podgana Rattus norvégiens (8,0%). Delež biomase ptic je bil večji kot njihov številčni delež; zastopane so bile s 37%. Med pticami so k skupni biomasi največ prispevale vrste iz družin orlov Accipitridae (8,4%), vranov Corvidae (6,4%) in plovcev Anatidae (6,3%; tabela 1). Osrednji del plena (med 1. in 3. kvartilom) je tehtal med 80 in 320 g, mediana 150 g. Iz ostankov prehrane sem izločil 19 različnih taksonov sesalcev in 47 taksonov ptic, nedoločene vrste so bile združene v višje taksonomske kategorije (tabela 2). Velika uharica je lovila ptice od velikosti zelenca Carduelis chloris do sive čaplje Ardea cinerea. Predvsem pri večjih vrstah so bili pogosto najdeni ostanki mladičev, kar sem ugotovil po njihovem Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 83 AcROCEPHALUs 23 (112): 81 — 86, 2002 Tabela 1: Dele` posameznih vrst po {tevilu v prehrani velike uharice Bubo bubo v JZ Sloveniji (N - velikost vzorca; A - notranjsko obmo~je; B - vipavsko obmo~je; C - kra{ko obmo~je; N% - skupni dele` po {tevilu; B% - skupni dele` po biomasi; M - povpre~na masa plena (g); [PN - {irina prehranjevalne ni{e; + <0,1%) Table 1: Share of species numbers in the diet of the Eagle Owl Bubo bubo in SW Slovenia (N - sample size; A - Notranjska area; B - Vipavska area; C - Kras area; N% - total share in species numbers; B% - total share in biomass; M - average mass of prey (g); [PN - breadth of diet niche; + <0.1%) N 633 408 349 237 116 149 158 156 186 2392 Vrsta / species Al A2 A3 Bl B2 B3 CI C2 C3 N% B% M Erinaceus concolor 3,3 2,7 1,4 10,1 26,7 18,1 13,3 17,9 16,7 8,3 26,6 1.030 Crocidura leiicodon - - - 0,4 - - 0,6 - - 0,1 + 8 Talpa europaea 0,3 0,2 1,1 0,4 - 0,7 0,6 - 1,1 0,5 0,1 70 Lepus europaeus - - 0,9 0,8 0,9 2,0 2,5 1,3 0,5 0,7 5,2 2.500 Sciurus vulgaris - 0,2 1,1 - 1,7 - 0,6 - 0,5 0,4 0,4 340 Arvicola terrestris 2-4>3 29,9 20,6 11,8 5,3 7,4 3,8 - - 16,7 4,1 80 Microtus arvalis 12,3 5,9 1,1 9,3 3,4 - 3,2 - - 5,7 0,8 45 Microtus agrestis 26,1 9,8 2,0 8,0 1,7 0,7 - - - 9,8 1,4 45 Microtus nivalis - - - 1,3 - - - 0,6 1,1 0,3 + 50 Microtus multiplex - - 1,7 4,3 0,7 1,3 - 1,6 0,5 + 20 Microtus spp. 2,7 - - 1,3 - - 0,6 - - 0,9 0,1 45 Apodemus spp. 1,5 0,5 3,2 1,3 1,7 - 1,9 1,3 1,1 1,4 0,1 25 Glis glis 12,3 20,1 46,1 3,4 19,0 11,4 21,5 23,7 24,2 20,2 9,4 150 Rattus norvégiens 0,6 1,0 - 21,5 4,3 28,2 5,1 24,4 22,0 8,1 8,0 320 Rattus spp. - - 0,4 4,2 - 2,7 0,6 1,3 - 0,8 0,5 200 Mustela spp. 0,5 0,5 - - 1,7 - 1,3 - - 0,4 0,1 no Martes spp. - - - - 0,9 - 1,3 - 0,5 0,2 0,7 1.300 Vulpes vulpes - 0,2 0,6 - - - 0,6 - - 0,2 1,3 2.500 Felis spp. 0,5 - 0,6 1,3 - 0,7 0,6 1,3 1,1 0,5 3,6 2.000 Mammalia 84,4 71,0 79,1 76,8 71,6 72,6 59,4 71,8 70,4 75,9 62,4 Ardeidae 0,3 0,2 - - - - - - 0,5 0,2 0,8 1.500 Anatidae 2,8 3,4 1,4 0,4 - - 3,8 - - 1,8 6,3 1.100 Accipitridae 1,9 2,5 1,7 2,5 6,0 3,9 3,2 1,9 2,2 2,5 8,4 1.100 Falconidae 0,5 1,5 - 0,4 1,7 0,7 1,3 1,3 1,6 0,8 0,6 250 Phasanidae 0,3 1,0 1,4 - 1,7 5,4 1,3 3,2 1,6 1,3 5,0 1.250 Rallidae 1,3 1,0 - - - - - - - 0,5 1,3 850 Columbidae 0,9 2,7 1,4 4,2 2,6 3,4 4,4 5,1 5,9 2,8 3,4 400 Strigidae 2,2 2,7 2,7 3,0 2,6 2,0 2,5 1,9 0,5 2,3 2,1 300 Picidae - 1,5 1,7 - - - 1,9 - - 0,5 0,4 200 NonPasseriformes nedol. 0,6 1,2 1,4 0,4 1,0 - 1,3 1,3 - 0,8 0,6 250 Turdidae 0,6 3,7 3,4 5,9 3,4 2,7 7,6 7,1 4,3 3,5 1,0 90 Corvidae 2,5 3,4 4,0 2,5 6,0 2,7 5,1 3,2 6,5 3,6 6,4 570 Passeriformes nedol. 0,6 3,9 0,6 2,2 1,7 3,9 3,2 1,3 1,6 1,9 0,6 100 Aves 14,5 28,8 19,7 21,5 26,7 24,7 35,6 26,3 24,8 22,6 36,9 Osteichthyes 0,6 0,2 - - - - 1,9 - - 0,3 0,5 500 Amphibia - - 0,6 - - - 0,6 - 0,5 0,2 0,1 100 Insecta 0,5 - 0,6 1,7 1,7 2,7 2,5 1,9 4,3 1,3 + 2 ŠPN 6,i 6,5 3,8 10,2 7,8 7,0 11,5 6,3 7,0 83 Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 84 T. MiheliČ: Prehrana velike uharice Bubo bubo v jugozahodni Sloveniji Tabela 2: Število posameznih vrst ptic v prehrani velike uharice Bubo bubo v JZ Sloveniji Table 2: Bird species in numbers in the diet of Eagle Owl Bubo bubo in SW Slovenia Vrsta / Species N Vrsta / Species N Podiceps cristatus Ardea cinerea Anas platyrhynchos Anas querquedula Anas penelope Anas spp. Pernis apivorus Buteo buteo Accipiter gentilis Accipiter nisus Accipiter spp. Falco tinnunculus Falco vespertinus Falco peregrinus Phasianus colchicus Coturnix coturnix Gallinula chlor opus Fulica atra Rallidae nedol. / undet. Vanellus vanellus Scolopax rusticola Larus ridibundus Columba palumbus Columba livia Columba spp. Strix aluco Strix uralensis i 4 31 3 2 8 16 37 3 2 1 16 3 1 24 7 2 9 1 2 1 1 34 28 4 13 6 Asio otus 31 Tyto alba 3 Athene noctua 1 Otus scops 1 Cuculus canorus 3 Apus spp. 4 Dryocopus martius 6 Dendrocopos spp. 9 NonPasseriformes nedol. / undet. 8 Turdus merula 49 Turdus philomelos 21 Turdus viscivorus 8 Turdus spp. 6 Lanius collurio 1 Oriolus oriolus 2 Sturnus vulgaris n Garrulus glandarius 15 Pica pica 7 Corvus corone 34 Corvus corax 21 Corvidae nedol. / undet. 9 Fringilla coelebs 7 Cardulelis chloris 1 Pyrrhula pyrrhula 1 Coccothraustes coccothraustes 6 Passeriformes nedol. / undet. 16 Tabela 3: Dele` posameznih vrst ali skupin plena v prehrani velike uharice Bubo bubo glede na {tevilo in biomaso po posameznih obmo~jih (N - velikost vzorca, N% - dele` po {tevilu, B% - dele` po biomasi) Table 3: Share of separate species or prey groups in the Eagle Owl Bubo bubo diet in view of their numbers and biomass in separate areas (N - sample size, N% - share in number of species, B% - share in biomass) Obmo~je / Area Notranjsko Vipavsko Kra{ko / Kras Vrsta / Species N% B% N% B% N% B% Erinaceus concolor 2,7 11,9 16,3 38,8 16,0 35,2 Glis glis 23,1 15,1 9,4 3,2 23,2 7,4 Lepus europaeus 0,2 2,3 1,2 6,9 1,4 7,5 Arvicolidae 49,1 13,4 21,7 2,9 4,0 0,4 Muridae 2,2 1,1 23,3 15,8 19,4 12,2 Carnivora 0,9 5,7 1,4 4>4 2,2 7,1 NonPasseriformes Passeriformes 13,1 7,0 !- 20,1 39,8 9,4 (•49,2 13,3 10,4 f 23,7 21,7 6,0 f 27,6 15,4 13,2 > 28,6 21,3 ^ > 29,0 7,7 y ostalo / other 1,7 1,4 3,0 0,4 5,2 1,1 N 1.390 319.430 g 502 .17.478 g 500 234.153 g 84 Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 85 O Acrocephalus 23 (112): 81 — 86, 2002 nedoraslem perju. Najdeni so bili mladiči sive čaplje, kanje Buteo buteo, sršenarja Pernis apivorus, kozače Strix uralensis in krokarja Corvus corax. Najmanj raznovrstno prehrano so imele velike uharice v notranjskem območju, k čemer je največ prispevalo veliko število ulovljenih voluharic Arvicolidae in polhov v tem območju (tabela 1). Podobnost prehrane oziroma prekrivanje prehranjevalnih niš je bilo največje med osebki iz vipavskega in kraškega območja (O = 0,86). Notranjsko območje jima je bilo manj podobno (notranjsko : vipavsko območje, O = 0,54; notranjsko : kraško, O = 0,51). Glavna razlika je bila v številu voluharic, ki so bile daleč najbolj zastopana skupina plena na notranjskem območju. Beloprsi jež, poljski zajec in miši Muridae pa so bili na notranjskem območju maloštevilni (tabela 3). 4. Diskusija Velika uharica lovi predvsem številčen in laže dostopen plen, kar jo uvršča med prehranske oportuniste (Bezzel et al. 1976, Mysterud & Dunker 1982, Mikkola 1983). Posamezni avtorji opozarjajo tudi na primere specializacije. Tako Mikkola (1983) opisuje primer, ko je velika uharica plenila predvsem voluharice. V jugozahodni Sloveniji je bila najožja prehranjevalna niša ugotovljena na Notranjskem, k čemer so največ prispevale voluharice. HiRALDO et al. (1976) menijo, da so mali sesalci nadomesten plen, s katerim velika uharica nadomešča pomanjkanje večjega plena. Masa idealnega plena naj bi bila med 200 in 2000 g (Hojo et al. 1999). Primerjano z drugimi raziskavami v Evropi (Cramp 1977, Olson 1979, Mikkola 1983, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), so velike uharice v JZ Sloveniji lovile manjši plen. Največji odmik od primerjanih deležev je bil zabeležen v deležu polha, ki je v jugozahodni Sloveniji najštevilčnejši plen, in poljskega zajca, ki je eden izmed najredkejših plenov. Razlike v zastopanosti plena lahko nastanejo zaradi dostopnosti ali številčnosti posameznih vrst v okolju. Delež plena v odvisnosti od številčnosti se kaže na primeru poljskega zajca. Njegov delež v prehrani (v povprečju manj kot 1% številčnega deleža in 5,2% utežnega deleža) je bil petkrat manjši od ugotovljenega deleža v prehrani velikih uharic na Kraškem robu med letoma 1984 in 1989 (4,6% števila in 40% biomase plena; Lipej 1995)- P° podatkih ZGS se je število zajcev samo v zadnjih desetih letih na obalnokraškem lovskogojitvenem območju zmanjšalo za skoraj trikrat (ZGS 2001). Ugotovljena majhna zastopanost zajca v prehrani velike uharice je tako lahko odsev njegove redkosti, saj so njegovi deleži navadno bistveno večji na območjih, kjer je vrsta pogosta. V Španiji zajci in kunci dosegajo celo več kot 80% biomase plena (Cramp 1977). Zahvala: Pri zbiranju materiala so mi na terenu pomagali Andrej in Jernej Figelj ter Primož Bizjan. Vsem trem iskrena hvala. 5. Povzetek V članku je prikazana prehrana velike uharice Bubo bubo v treh območjih jugozahodne Slovenije: notranjskem, vipavskem in kraškem. Od 2392 enot plena, dobljenega iz izbljuvkov, skubišč in vsebine gnezd, jih je 76% pripadalo sesalcem, 23% pa pticam. V jugozahodni Sloveniji je velika uharica glede plenjenja generalist. Registriranih je bilo 19 različnih taksonov sesalcev in 47 taksonov ptic. Najpogosteje plenjeni vrsti sta bili polh Glis glis (20,2%) in veliki voluhar Arvicola terrestris (16,7%). Druge vrste so zajemale manj kot 10% številčnega deleža. Največji delež biomase v prehrani je imel beloprsi jež Erinaceus concolor (26,6%). Osrednji del plena (med 1. in 3. kvartilom) je tehtal med 80 in 320 g, mediana 150 g. Najmanj raznovrstno prehrano so imele velike uharice iz notranjskega območja, kjer so v prehrani prevladovale voluharice. V notranjskem območju je bilo v primerjavi z drugima dvema ugotovljeno tudi najmanjše prekrivanje prehranjevalne niše. 6. Literatura Bezzel, E., J. Obst & K.H. Wickl (1976): Zur Ernährung und Nahrungswahl des Uhus (Bubo bubo). J. Ornithol. 117: 210-238. Cramp, S., ed. (1977): The Birds of Western Palearctic, Vol. I-VIII. Oxford Univ. Press, Oxford. Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko, eds. (1998): Geografski atlas Slovenije, Država v prostoru in času. Ljubljana, DZS. Gabrovec, M., D. Kladnik D., M. Orožen Adamič, M. Povšek, D. Perko & M. Topole (1998): Naravnogeografska regionalizacija. V: Fridl J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko (eds.): Geografski atlas Slovenije, Država v prostoru in času. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 9. Alua-Verlag GmbH, Wiesbaden. HiRALDO, E, J.J. Parreno, J. Andrata & E Amorales (1976): Variations in food habits of the European Eagle Owl (Bubo bubo). Donana Acta Vertebrata 3: 137- 156. 85 Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 86 T. MiheliČ: Prehrana velike uharice Bubo bubo v jugozahodni Sloveniji Höglund, N.H. (1966): Über die Ernährung des Uhus Bubo bubo (L.) in Schweden Während der Brutzeit. Viltrevy 4 (2): 43-74. Hojo, J., A. Elliot & J. Sergatal (1999): Handbook of the Birds of the World. Vol. 5. Barn-owls to Hummingbirds. Lynx Edicions, Barcelona. Krystufek, B. (1985): Mali sesalci. Na{a rodna zemlja 4. Prirodoslovno dru{tvo Slovenije, Ljubljana. Krystufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Krystufek, B. & E JanŽekovič, eds. (1999): Klju~ za dolo~anje vreten~arjev Slovenije. DZS, Ljubljana. Lipej, L. (1988): Prehranjevalna ekologija {tirih vrst sov v slovenski Istri. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za Biologijo, Ljubljana. Lipej, L. (1995): Prehranjevalne navade velike uharice Bubo bubo na Kra{kem robu. Falco 9: 21-24. Marchesi, L., P. Pedrini & E Sergio (2002): Biases associated with diet study methods in the Euroasian Eagle-Owl. J. Raptor Res. 36(1):11-16. MiKKOLA, H. (1983). Owls of Europe. T & AD Poyser, London. Mysterud, I. & H. Dunker (1982): Food and Nesting Ecology of the Eagle Owl, Bubo bubo (L.) in Four Neighbouring Territorries in Southern Norway Viltrevy 12 (3): 71-113. Olson, V. (1979): Studies on a Population of Eagle Owls Bubo bubo (L.) in Southeast Sweden. Viltrevy 11 (1): 3- 93. Pianka, E.R. (1973): The structure of lizard communities. Annu. Rev. Ecol. Syst. 4: 53-74. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. DZS, Ljubljana. WiLLGOHS, J.F. (1974): The Eagle Owl Bubo bubo (L.) in Norway Sterna 13: 129-177. Yalden, D.W. (1977): The Identification of Remains in Owl Pellets. An occasional publication of the Mammal Society, Berkshire. Yalden, D.W. & P.A. Morris (1990): The analysis of Owl Pellets. An occasional publication of the Mammal Society, No.13, London. ZGS (2001): Lovskogojitveni na~rt Obalnokra{kega LGO za obdobje 2001-2010. ZGS, Obmo~ja enota Se`ana, Se`ana. Prispelo / Arrived: 19.7.2002 Sprejeto / Accepted: 3.12.2002 86