Iz dnevnika 
malega 
Šiškar-ja
Petek
Danes bi morali odpotovati na dopust ozj-roma na morje, pa tega iz določenih razlogov nismo storili. Morje je, sonce je, denar je, reci-mo, tudi — ni pa bonov.
To je bilo pa takole: ko sta v Beogradu Reljič in Pavlovič, prvi minister za tržišče in drugi za energetiko, teKmovala, kdo bo dal bolj hecno izjavo glede bonov za dopust, je naš ata z Jož-kotovim očetom stavil. Eden od ministrov je namreč trdil, da bo bonovza dopusi več, drugi, dajih nebo. Našatajevelikidealistinjeverjel tistemu, ki je obljubljal več, Jožkotov fotr je pa realist in je rekel, da bomo veseli, če bomo sploh kaj dobili. Ata je bil zelo razburjen zaradi tolikšnega nezaupanja in je izjavil, da bo izročil tekmecu vse julijske bone (celih 40 litrov), če ne bo zmagal njegov minister. Jožkotov ata — realist je stavo takoj sprejel in si v primeru zmage izposloval še zaboj piva in pol kilogra-ma kave.
Kako se je zadeva končala, si lahko mislite. Bonov ni nič več kot prej in ministra sta "v zve.7ni skupščini izjavila, da sta bila zapeljana vsak s svojo idejo, oziroma da je nastopil faktor višje sile. (Višja sila je pojav, ki ga pri nas nas-ploh zelo lomi. Mislim, da se zelo redko pripeti, da za kakšno neumnost ni kriva višja sila. Na višjo silo bi zato morali bolj paziti, da nam ne bo večno uhajala iz rok).
In zdaj? Ata je bone že oddal, potem ko jih je s kislim obrazom dvignil na rodni krajevni skupnosti. In ker je junijske veselo zafrčkal, zdaj niti zaboja piva ne more pripeljati iz trgo-vine. Ta vesela dolžnost je doletela naju s se-stro. Jaz v vrečkah nosim steklenice piva k Jožkotovim, sestra pa leta po trgovinah in de-žura. Govori se, da bo kava zdaj zdaj prispela (pol kile je dolgujemo zaradi stave, kot je ra-zvidno iz priloženega).
Na dopust gremo. Vsak dan — na Savo. Sava je mrzla in kopanje ni prijetno. Zato ata najprej temeljito pomisli na vrlega ministra, ki mu je zapravil stavo oziroma bone. Po petih minutah premišljevanja mu postane tako vroče, da brez obotavljanja skoči v vodo. To ga dobro ohladi, tako da lahko še naprej misli. Sicer bi bilo pa težko...
                                                   Srečko