Štev. 26.
Cena ednoga drobca 60 fil.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Slovenski javnosti.
Njegovo kr. Visočanstvo Prestolonaslednik in Regent Aleksander pride dne 26. t. m. V Ljubljano.
Na osvobojena slovenska tla stopa po stoletjih robstva vladar, ki ga je klical narod sam.
Vem, da mi ni potrebno z besedami izražati globokih čuvstev n drhtenja naših src, ki bodo v zanosu utripala tiste dni, ko bo Njegovo kraljevo Visočanstvo Prestolonaslednik, našega naroda sin, prebival sredi med nami.
Slovenija bo storila vse, da najslovesnejše in najprisrčnejše pozdravi svojega junaškoga in najvišjega sina.
  Dr. BREJC.
„Kmetijski list“ protiverski i od cerkvene oblasti prepovedan list.
Samostojna kmèčka stranka je štela naše verno lüdstvo prekaniti. Liberalna stranka štera nej mogla v svojoj brezvörskoj vučoj obleki med lüdstvo, si je oblekla ovčje oblačila in je kak „Samostojna kmečka stranka" štela pridobiti lüdstvo ta sebe. Najbole je povdarja^, da nej proti vöri in „da bo varvala vörsko čütenje slovenskoga lüdstva." Pa nej dugo potom se je pokazalo, kak ma varvati vörsko č ütenje lüdstva! Kda je vse slovensko lüdstvo protestirajo proti liberalnomi, brezverskom! načrti, šteri žali vöre, cerkev in stariše, je Samostojna khiečka Stranka mučala! Dale so se zbirali Samostojni lüdje, šteri so bili prle v protivörskoj liberalno] štajercijanskoj stranki. Zdaj je bilo jasno, da Samostojna ne drüga nego liberalna stranka. Podlaga liberalno stranke je brezvörstvo in proti-vörstvo! Njene zahteve pa : ločitev cerkve, od države, brezvörska šola in Civilni zakon i razporoka (ločitev zakonov.)
• Kda je bilo jasno, da' je Samostojna samo brezvörska liberalna stranka v kmečkoj obleki, je dühov-
ščina kak - čuvarka vörskih svetinj mogla nastopiti proti Samostojne^ f
I nastopiti so, odločno nastopili! ,,Kmetijska list" sam se pritožüje v Štev. 10, da so prav redke bile vrana med dühovnik!, Štere zavzemejo strp-Ijivo stališče proti Samostojno) kmečkoj stranki. Pa v tistoj številki je zapisao šče žalostnejše dejstvo, da vsi dühovnik! agitirajo za Slovensko lüdsko stranko, Kmečko zvezo. Tak so vsi dühovniki proti Samostojni!
I Slovenska dühovščina, štera je lüdstvi že vendar tüdi kaj dobroga včinila, ima pri našem lüdstvi znam šče nekaj vpliva. Vsekak je dühovščina mogočen sovražnik Samostojne, šteroj trebe jezik zavezati! Kak pa?
Ob priliki svojega shoda v Ljubljani 23. novembra 1919.- kda so se hodili klanjat liberalnomi voditeli dr. Žerjav}, so poslali poslanico slovenskom ékofonía (püžpekoma) Ijubüans-komr in mariborskorai. V. toj posla-niti, štera se začenja skažlivoKak vüro! katoličanci, uahievajo od oba püšpeka, da naročila dühbvščim, naj pristašov,»Samostojne kmečke stranke" ne žali i ne izziva V
Ali je nej to najvekša skažlivost predrznost? Dokazano je i jasno kak beli den, da Samostojna nej drüga nego Protiverska liberalna, stranka v kmečkoj obleki. To tüdi našiva nad-' pastéra znata! Pa si vüpajo tisti den, kda se klanjajo liberalnomi glavači dr. Žerjav!, poslati škofoma pismo, kje farizejsko povdarjajo, da so „vörni katoličanci", i zahtevajo, da püšpeka naročila Svojoj dühovščini, naj ne nasprotne Samostojno j!
Škofa, se zna, da sta to nej naročila. Pač pa je ljubljanski škof v letošnjem „Škofijskom listi" št. 1. pozvao diihovščmo, da moremo mi dühovnik} sküpno z lüdstvom odločno odklonili liberalno stranko z neodvis-'nimi kmeti (to je »Samostojno") tüdi odklonili vse njihove liste Štere iz-davlejo, zato tüdi »Kmetski list. Naš prevzvišeni ncdpaster lavatinski pa je s svojim mučanjom Obsodo „Samor stojno kmečko stranko."
Ka sledi z toga?
1. „Kmetijski list" Štev. 10. pravi, da vsi dühovrriki agitirajo za Slovensko lüdsko stranko, prav-zaprav za Kmečko zvezo. Zato so vsi dü-hovniki proti Samostojno). I oba slovenskiva püšpeka sta tüdi proti njoj. Ali pa je mogoče misliti, da bi se
vsi dühovnik! s svojimi škofi vred na Samostojno kmečko stranko gledoč motili ka se tiče verske strani? Vörsko nevarnost spoznati in na njo lüdstvo opominali, je prva stanovska dužnost dühovnikov i škofov. 1 dühovni s svojimi 'püšpeki vred so spoznali v Samostojno] vörsko nevarnost, i so lüdstvo opominali na to nevarnost. Predvsem z vörskoga stališča so nasprotniki Samostojne.
2. Če so vsi dühovni proti Samostojno] sezna je, Samostojna proti vsem dühovnikom. '
Pitamo vas: Če je med Samo-' stoj nov i dühovniki tak nasprotno razmerje, ali bo šteri samostojne! dao svojega siná včiti za dühovnika? Gotovo nieden. Vej bi si s tem vzgojo protivnika. Zdaj pa pravimo, da bi. vsi slovenski kmetje bili samostojnežj. Potem nieden kmet ne bo dao svojega sina včiti za dühovnika. Sa pa potem? Potem na Slovenskom Čez nekaj Iet nede dühovnikov.sej so .prav malimi izjemaml ts/ slovenski dühovniki kmečki Sinovje.
I če kmetje ne bodo dali. sinov včiti za dühovnike, bo na Slovenskom dühovški' stan premino.
Potem se zna da nede trebelo lüdem k krsti nositi dece, ne k meši hoditi, nede se jim trebelo spovedavati, tüdi v šoli nede verenavuka i zakon se nede sklepao pred dühovnikom v cerkvi, nego pred svetnoV oblastjov, pred županom Seveda tüdi za smrtno vöro nede trebelo hoditi dühovnike .zvat I če dühovnika nega, tüdi nede cerkvi, in če cerkvi ne, tüdi nede vöre. To pa ravno liberalci, oblečeni v obleko »Samostojne kméčke stranke", ščejo in želejo! (»Slovenski Gospodar" št. 10. 1. 1920. marc. .11.)
Maticerkev ostro prepove, kak se najde v novoj knjiga v šteroj so cerkvene zapovedi vküp zbrane (Co-dex Juris Canonici, de proh. Jih.) čtenje, i širjenje listov, šteri so nevarni, škodljivi za vero i jakost. Zato je prepovedan „Kmetijski list".
Veržej. Svétek presladkoga Srca. Jezusovogá bo jun. 27. to nedelo sibrf vesno obhajao salezijanski zavod, v soboto večer bo predga s slovesnimi večernicami, v nedelo ob petih 'Sv. meša, blagoslov i predga, ob ‘/211 pali predga i slovesna sv. meša. Popoldne ob 2 predga, posvetitev drüži3 božem! Srci, nato zavoda posvetitev, procesija z najsvetejšim i slovesne večernice.
2
NOVINE
1920. 27. Juni
Spravišče kmečke zveze v Beltincih.
Jan. 5. smo ' tistatiovili kmečko zvezp za Prekmurje v Soboti. To je bilo njeno prvo spravišče. Od toga časa naprej jé delala kak podzeraelski potoček: Vsikdar dale .dále se je ri-váia, dokeč nej z velikim bfbučkanjam na svetlo prišla. To se je dnes tjeden 20. t. m. v Beltincih zgodilo. Z - celoga Prekmurja, ešče gor od madjarske' meje, pri Seniki, ,šo prišli naši dobri krščanski možje, naj dajo düška svojemi krščanskomi mišljenja. V 'góš-tóijübno i zavedno faro g. Kuhar Štefana, pleb. smo pozvali po ostano-vitvi K. Z.* prvo njeno javno spravišče, naj pbčastimo zabela jugostovenlkè misli, liéráse je tu hajkrepkèj zibafa.
Spravišče je vodo Skafar. Jožef, domači Župan, štero iè pod njegovim vodstvom v najlepšem redi, lepo gladko teklo od začetka do konca kakšivi dve vüri. Prvi ' govornik so bili g. Lejko Št eta n, domači kaplan. — G. plebanoš 'So za; volo betega ne mogli govoriti. — Govorili SO' navdüšeno, z celim srcom od krščanske politike, ká je potrebna i jedino1 ta stáe biti vkorojena med ljüdstvom. Liberalna politika Zida na fundament poštenosti, Kmečka zveza na Boga. Poštenost brez Boga je ne Aogoča. Gda so v Beltincih grad Oropali, so žandarje, vojaki z orožjom nikaj ne rmrgn nazaj spraviti, a ná Opomin v cerkvi, na reč.düšne-j vesti to je na reč Boga se je pá grofovski park po noči napuno z odne-šenim blagom. Krščanska politika je vsikdar edna, toj nèj trebe iména pre-minjavati kak drügim Strankam, štere si drüge iména davajo, naj njihovoga Staroga düha ne bi spoznali ljüdje. Klekl Jožef, vp. pl. predsednik K. Z. je nazpravljao Zroke, zavolo šterih se je v bogato Prekmurje že duga leta preselilo pomenjkanje. Kje na vsako še dnes rojeno dete spadne okoli tri plüge zemlje, tam nej krűha. Zroki so. a) Ka je gospodarsko zanemarja bivša držáva Prekmurje i ka nova tüdi ne posveti vse svoje moči ta njé; mesto komišij, štere zapravijo dragi benzin, bi ráj vidli delavce za železnico i most. b) Čeravno je prekmursko ljüdstvo trezno poprek i 100% v tom pogledi prekosi svoje brate na onostran Műre, itak je neredno pilo med njimi dosta Siromaštva napravila i bo še več/ zato ka se posebno med mladinov širi. c) Pravijo se Prekmurci strašno radi i z tem zapravijo nájveč z svoje vrednosti. Če eden drügomi sloki prst pokaže, že ga tožit ide, Patron) e kas, fiškališje majo z teh pravd samo Iiaske. Govornik ešče nikoga ne tožo, čeravno se na vseh poslüšavcih ne teliko špotov posüšilo, kak na njego-
voj reverendo Drži se načela: ka Bog za pošteno drži, človek ne more oskrunili, kaj je pa pred Bogom' rie-pošteno, človeča hvala ne more popraviti, V zvünrednih prilikah, naj-redkej se naj samo toži. G. Müro Anselm, pleb. naših Slovencov v S. Bethlehem v Ameriki, so prinesli pozdrave z Amerike, naznanili nevarnosti düševne, šterim so naši izseljenci zpostávljeni tam, prosijo té, naj se zakonski nikdar ne šelijo lóčerió tá, nego mož 1 žena vküp. Povdarja!! so, da ljübezen do svoje vere i naroda obdrži samo v poštenosti Poprek so Prekmurci v Ameriki tüdi dobri, verni. — Vsi ki Ščejo svojim v Ameriko kakši-glas poslati, naj njim pišejo v Ljubljano, v franiiškanski samostan. Prve dni augusta do šli nazaj. B o-b o več Martin so prav poljüdno gučali od krščanske vzgoje dece, jedino ta prinese mir familijan i preporačati so orlovsko drüžbo za menše i vekše dečke i zahtevali z pravov ogorče-nostjov ednoga očé: brezversko sokolsko náj se ne širi v Prekmurji, takši.vučitelje strašno škodijo nam. (Ljüdstvo kriči na to: Vö ž njimi z Prekmurja!,) Forjan J. z Melinec razloži krivično trgovino v Prekmurji, ka niti bratom v Jugoslaviji ne smemo odavati živine, zahteva prosto trgovino i kože od odano goved! nazaj za našo obütel. Med zborovanjom je prišo Sever Božidar, župan z D. Lendave i proso dovoljenje, da sme govoriti. Govoro je genljivo, kak .se mora krščanski düh ohraniti posebno v šoli, zato naj katoličansko ljüdstvo nikdar ne privoli; kabi. se najlepši Pozdráv sveta „Hváljen bodi Jezuš Kristuš", kak nešteri prečni vučitelje ščejo, zbrisaoiz šole; preporačao je naše najfelejše krščanske Novine, štere v vsako hižo moro priti, nekrščanskih si pa naj níšče ne naroči büdio je ljüdstvo naj stopi po svojih občinah i farah v »kmetijsko drüžbo" (gazda-sági egyesfllet).“ Jerébič J. z G. Radgone je razlagao haske zadrug. Naznano je, ka so v Prekmurji z Benkom na čeli stari židovski tržci 6 milijon koron navrgli vküp, ka bi Zadrugo tržcov (trgovcov) osnovali. Ta zadruga trgovcov bi pod novim lepim imenom stare grehe ponavljala: gülila bi ljüdstvo. Proti njej je jedina pomoč, naj vso ljüdstvo vküp stopi i napravi samo Zadrugo, da bodo vsi vküp küpüvali i vküp odavali, če pa što kje na kakši neréd pride, pri zadruge naj taki javi to v G. Radgono. Po shodi so zavüpniki sklepe podpisali so poslali na vlado. Te prihodnji Popišemo.
* V Maribor Prekmurci! V soboto zaodvečera jul. 31. dobimo posebni vlak, romali mo k Mariji, Materi milosti. Zglasite se!
Dom i svet.
Njegova Vlsočast, láda več (regenti Aleksander pride na Petrovo v Maribor. Prekmursko odposlanstvo bo tű sprejeto. Zbor zavüpnikov k. z. je v to Zvolo Bakan Štefana, župana,, z Nedelice, Kühar Mihala z Bratonec, Titan Franca z Kroga, Obal Franca z Rankovec. Mekiš Janoša z Nuskove t Kerec Franca z Prosečkevesi. Šli do na lastne stroške. Pred regenta do pit pelali dr. Slavič, profesor vseučelišča. — Regent je prišo v Zagreb 22, tű ostao 4 dni, 26. prišo v Ljubljano. Sprevajali so ga na celoj poti ministri Vesnic, dr. Korošec, dr. Kukovec, dr. Krizman, dr. Drinkovič i generala Maister pa Pliverič. Sprejem je bio sijájen povsod. — Pravda za volitve (választás) se sklenjava. V Sloveniji bomo meti dve volivni okroglini, okrožje, (választó kerület), 30 jezer ljüdi odeberé ednoga poslanca. Albanija. Albanci so skoro z cele Albanije Stirali Talijane. En del Vaione so tüdi zasedli. Vogrsko, Pravdo sklenjavajo, poleg štere 25 palic dobi, ki cene podigava, kradne, nemir dela. Homon-nay je ešče predlágo, náj se vsakomi navijalci Cen tabla obesi na šinjek z tem napiskom: Navijalce cen sem, 25 palic sem dobo." Pravda de pa samo edno leto valála. ltalija. Ministerski predsednik je 80 letni Gioiitti. Rusija. Med Polaki i Rusi se vršijo srditi boji, boljševiki " napredüjejo. Cena penez. Dolara cena 75 K. — Ižekovci. Na god sv. Alojzija je Prinas deca pristopila k 1. sv. prečiščavanj. Sv. mešo so slüžili g. kaplan Deli: Z decov so lepo popevali i molili g. vučiteo Goberc, ki so deco po sv. obhajili k sebi na zajtrk pripelali. Obema gospodoma se za trüd i' dobroto v imeni občine toplo zahvalim. Sreš Ivan, župan.
Glasi.
Hotiza. Pri Mertük Janoši so odnesli tolvajje obleko.
Žižki. Z Črensovec od Šarjašovih pregnani tatje so v Žižkih pri Schtvarz-mani odnesli 8000 K., vredne obleke i masti. Tolvajje so hodili bosi i so z vojaškimi patronami strelali.
Sv. Vid. Nesreča se je zgodila pri novoj meši. Neka ženska z Tür-*-nišča se je poškalila na brežnoj poti, spadnola i si nogo potrla. Neko dete si je pa čelüjš( razbilo.
Katoličansko vseučelišče so ustanovili polski püšpeki (Skoti) r Lublini.
Živino klati je samo dvakrat na tjeden dovoljeno poleg odredbe ministerskoga svéta.
3
NOVINE
1920. 27. Juni.
Sv. Petra den, 29. jun. je na Horvackom den krščanskoga tiska. Predgalo de se od potrebčine krščanskoga tiska i dari do se v te namen pobirali. Mi se pa spomnimo té den našega domačega krš. tiska.
 Nova meša. V tork so slüžili svojo prvo sv. mešo v domačoj kapelici sv. Vida Varga Štefan, novomešnik iz Strehovec. Voditeo pri sv. meši so bili vlč. g. Bašša Ivan, bogojanski pl., novomešno predgo so pa meli vlč. g. Sakovič Jožef, pleb. iz Türnišča.
Zveza županov je spravišče mela v Lendavi 9. junija. Razpravljale so se na njem gospodarske reči. Deželno vlado za Slovenijo je zastopao predsednik, kmetijske drüžbe, g. Jan, navzoči se bili tudi gg. civilni komisar i njegov namestnik, vladni svetnik Rohrman, potovalni vučiteo Vojsk, ravnatelj vnovčevalnicc g. Česnik, g. nadsvetnik Mikuž, drž. nadzornik dr. Maršič itd. Župan Sever odpre spravišče, z gučom v šterom naznani delo zveze županov od slednjega spravišča mao i naznani razne že večkrat ponovljene a dozdaj še nej spunjene zahteve prebivalstva. Zanjim je govoro g. Jan; prineso je pozdrav od vlade, obljübo je galic, šolo za dekle po zimi i ka bo v Rakičani gospodarska šola, železnica med Sobotov i Lendavov se pa po mogočnosti v kratkom začne delati. Za njim je razložo g. komisar delo, štero je že zvršo na hasek ljüdem i bo še, njegov namestnik je naznano podpis vogrskoga mirű, ravnatelj vnovčevalnice pa, ka odsehmao bo vsaki meo pravico küpüvati živino za vnovčevalnico, ki je že prle tüdi bio küpec. (V poročili ne stoji, jeli dobi te tü dovolenje küpüvati, čeravno ga prle nej meo, kak ga je dobo, g. Benko, ki ga prle tüdi nej meo. To ljüdstvo naj bole žele
znati, to	pitanje	bi se moglo
tam najbole razrešetati. Urednik) Ravnatelj naznanja dale, da je mesečno 80 glav živine küpljeno v Prekmurji i za njo 1 milijon koron sem poslano. (Pitanje ledra pa li nej rešeno. 80 koš damo vsaki mesec pa li bosi hodimo. Ur.) Aug. 4. bo páli spravišče zveze županov. kst. 436/20.
Razglas. Ministerstvo za finance je 3 odlokom z dne 3. maja 1920, št. 4990. zapovedalo, da se morajo prijave (pismeno glasenje) po čl. 62 začasnega zakona o dovku na vojne dobičke predložiti (notri dati) do dne 30. 6. 1920 pri pristojnih davčnih oblastvi torej v Prekmurju pri davčnem okrajnem oblastvu v Murski Soboti. — Člen 62 se glasi: Vsaki ki je v letih 1914, 1915, 1916, 1917, 1918, 1919 pridobil (dobo ali küpo) ali prodal (odo) nepremično imovino (negibajočo rejč,  grünt, hišo —) kakoršne koli vrednosti.
(za kelko steč) ali premično imovino (gibajoče blago, rejč) v vrednosti najmanj 15.000 dinarjev mora predložiti (glasiti) prijavo tudi tedaj, če sicer ni zavezan (dužen) plačati davka na vojne dobičke. V prijavi je treba točno označiti (pravično dol spisati) kupnino nabavljene imovine oziroma prodajino ceno. Kdor ne predloži (što notri ne glasi) prijave o nakupu ali kdor netočno prijavi kupnino (što šumo neglasi po pravici,) temu se saseže nabavljena imovina v korist državne blagajne (tistomi se vkraj zeme küplena rejč za orsačko kaso.) Kdor ne predloži prijave
o	prodaji ali kdor prodajno ceno prijavi netočno, plača kot kazen 50% onega davka na vojne dobičke, za katerega je državna blagajnica prikrajšana ali za katerega je bila v nevarnosti, da se prikrajša. Za prijave je določena posebno tiskovina, ki se dobiva brezplačno pri davčnem okrajnem oblastvu v Murski Soboti, pri davčnem uradu v Dol. Lendavi ni pri občinskih gerentih, ki so zaprosili tiskovine. Prijave je vlagati posebej za pridobitve in posebej za prodaje do 30. junija 1920. pri davčnem okrajnem oblastvu v Murski Soboti.
Lepo se mirijo. V Moravskom. Ostrovi se Čehi i Polaki tak mirijo, ka eden drügoga kolejo. V tom kraji bi moglo biti glasüvanje i pripravljajo se z morijov na nje, ka več, ešče so tisto palačo podrli, kje je komisija za glasüvanje prebivala. Brez krščanske ljübezni ne bo mirü.
Novi predsednik Čehoslovaške je znova Massarik Nemci i Madjari so naznanili v Češkom državnom zbori da ravnotiste pravice zahtevajo kak je Čehi majo ovak stroškov državnih ne plačajo.
Na prekmursko misijonsko fundacijo so darüvali: Krampač M. z Bednje 5, Lipič Ivan 4, Halaši L. z Črensovec 8, N. Tišina 60, iz Sr. Bistrice, Donko Marko 10, Ütroša Treza 3, Sobočan Martin 5, Ütroša Marija 2, z Gomilic. Lebar Marija, Törnar Marko, Raj Peter vsaki 10, Balažic Jóžef 2, Törnar Ana 40, Temlin M. Z Črensovec 50, N. z Celja 30 koron. Vküp 240 K., odposlano maja 23. V. Polana 606 K. Brezovica 310 K. (Gornja 128, Dolnja 182 koron)
i	oboje odposlano v Celje maja 14.
Na podporo M. Lista so darüvali: Kovač Št. nabrao v Garešnici 25 K., Maček Miklós v Rogačevcih 50, z Filovec, Trajbarič Jožef 6, Ivanič Magda 2, Györek Treza, Ošlaj Jožef, Černela Štefan, Ošlaj Janoš, Horvat Bara, Hajdinjak Janoša žena, vsaki 1 K., Ošlaj Klara z Bogojine i Bojnec Ana z Strehovec vsaka 10 K.
H gospodarskim pogajanjom so prišli zastopniki N. Austrije v Belgrad te dni.
Orožništvo v Belgradi je obhajalo veliko slovesnost maja 31. na spomin tiste junaške branobe, z šterov so Belgrad l. 1862. proti Türkom čuvali.
  Novo péč je iznajšo inženir ruski Fedor Fedorovič v Belgradi. Ta peč v ednoj vöri sküha za 20 ljüdi dvojo hrano, segrejo 50 litrov vode i potroši samo 850 gramov (ne celo eden kilog) drv.
„Jugoslovanska obnova“ drüštvo po celoj Jugoslaviji bo kraje i narodno nošo fotografiralo. Če pride k nam, dajmo se v našoj prostoj domačoj obleki „dolvzeti ;“ ne pa v Amerikanskoj nafrfranoj svilnatoj.
Glavno mesto Polske. Varšava je v nevarnosti zavoljo napada ruski boljševikov.
Türki na sveto vojsko zovejo svoje ljüdi. Za sveto vojsko so negda zvali boj proti krščenikom, zdaj pa imenüjejo boj proti Grškomi, štero ščejo napasti.
„Politični katekizem“ se zove knjiga, štero mora vsaki prebrati, ki šče spoznati prave i krive poti politike v Jugoslaviji. Dobi se v Ljubljani pri „tajništvi slovenske ljudske stranke“ za 6 K.
Pokvarjeno melo je tržo milijonar Knez Ivan v Ljubljani. Obsojen je na 50 K., plače ali 5 dni zapora.
Žimnata, kak i prvovrstna
svilnata mlinska sita
(pajtli) iz Švice za melo (moko) vseh vrst se dobijo v trgov. Avgust Čadez, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahu za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Tisk: E: Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. 27. Juni
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:
Zefirjé, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi I-a galicija, rafija, mašinsko olje, cement v lagvih po 200 kg vse po najvišjih dnevnih cenah.
Točna postrežba.                Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)
Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873.
Sprejma vloge na hranilne knižice poleg najvekši procentov.
Dava vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.