Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ^ Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UFRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3, Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Dii I — ŠTEV. 139. \ LJUBLJANI, četrtek, dne 24. junija 1926. LETO III Kongres zbornic. y času, ko se pripravlja naša skuip-■ cina, da pod silo razmer odobri za na-s^eg°sP0darstvo tako škodljive nettun-zastoT>nnueilcije’ se zb:il'a'i° v Ljubljani darskih • uaših najodličnejših gospodo PreiStucij’ da s smotrellkn in do-voj našega lenim delon) oni°g°«ijo raz- lo, da bo Dj°^P°darst\a ter mu dajo si- dice nettunsldh 1 tudi aiodliive posIe-ni gospodarsk, ir“venciJ- Naš neoficiel- sko k«iares yl Partaiment, kar je dejansko tucTi . 1C> niora kakor vedno, je stnrii J P°Praviti napake, ki J* nas cficielni parlament. ’ bilo analo napak, 'ki so jih od preobrata dalje zagrešili našli politiki in vsled tega tudi naša skupščina. Rešiti smo imeli najtežja gospodarska vprašanja, naša skupščina pa je bila samo torišče boja za oblast. In ta boj je potisnil vse drugo v ozadje in povzročil, da so btile tudi najbolj zgovorne in najbolj utemeljene spomenice gospodarskih krogov Preslišane. Posledice tega niso mogle izostati: zakonodajno delo skupščine Je bile takšno; da se je izkazal komaj skleajen zakon že kot neraben. Državna uprava se je stalno slabšala in sz ravno-^ar predloženim zakonskim načrtom o °estalncsti uradnikov se ibo poslabšala znova. Vedno bolj uspevajoči birokrati-ggm pa je oviral vsako iniciativo in niti Edino v »n?Sirao,il rastoče korupcije. zifivni Hn -n VWl Smo 'bili Sledno po-vni, da so se vsemu prebivalstvu nalagala vedno, nova bremena, ne da bi se istočasno skrbelo tudi za vedno večjo produktivnost dežele, Tako je moralo priti do tega, da zboruje naš gospodarski Parlament v času težke gospodarske kri-2e, ki se more še usodno povečati, če se v ada in stranke ne bodo zavedale, da yelja kongres zbornic v prvi vrati njim 1,1 ne našim gospod, krogom!. Zakaj ti so že dokazali, da poznajo svoje dolžnosti, da se zavedajo svoje naloge in da jo bodo tudi v celoti izvedli, samo če bodo dobili od vlade in strank vsaj del one ped-pene ki jo po vsej pravici in v interesu naroda smejo m morajo zahtevati. Velikft kulturne, socialne in politične oge ima naša država, toda niti ene 11 svojih nalog ne bo zadovoljivo iz-'endla, če ne bo njeno gospodarstvo zdravo in solidno. Vsa sila države odvisi °d njenega gospodarstva in to je prva 'Prvina ,ki jo spaja in dviga. In močna 'b° ta prvina, če bo vladalo pravo soglasje tned vlado in gospodarskimi krogi, če bo °bra državna politika pomagala dvigati neizmerne naravne zaklade naše zemlje JU če ne 'bo ravne politika ona zapreka, ki bo ovirala razvojno pot našega gospodarstva. Danes naša politika n ib i la drugo ko ovira in ne smemo upati na izbolj-anje, dokler se naši odgovorni vladni di Qp1 ~ne „ 0 zavedali, da so sklepi tu-aseP še neoficielnega gospodarske-Parlamenta za njo, ravno tako, kakor 80 sklepi skupščine. In zato je treba, da bo dal ljubljanski kongres zbornic vsaj ta uspeh, da oo ustanovljen Gospodarski svet in da ne bo ta svet samo brezpomembno posvetovalno telo, temveč pravo zakonodaj-110 telo. Politik se mora v gospodarskih vprašanjih umakniti gospodarskemu strokovnjaku ali pa bo naše gospodarstvo od šušmarstva propadlo. Gospodarici svet je zato prva in najvažnejša za-, ueva, ki pa je samo del drugih enako utemeljenih zahtev. Preobširno bi bilo, če bi vse te zahteve Podrobno omenjali. Samo eno bi še Rudarili. Tudi državno gospodarstvo se _°ra vpditi po i sit ih principih, kakor se Privatno gospodarstvo. Kar je doka- Nestainost uradnikov podaljšana za tri leta. SIJAJEN NASTOP LJUBE JOVANOVIČA. Beograd, 24. junica. Včerajšnja popoldanska seja narodne skupščine se je nadaljevala ob 5. Prvi je govoril Sava- Vu-letic, federalist, ki je povdarjal, da je uradniško vprašanje zelo važno državno vprašanje To vprašanje pa je postavljeno na slab temelj. Že sam zakon je sla>b in >se vedno lahko izigra. Govornik graja doloctoo finančnega zakona, s katero se spreminja uradniški zakon na ta način, da se je čas za pridobitev pravice do pokojnine zvišal od 10 na 15 let. — Vuletič pravi, da bo glasoval proti današnjemu zakonskemu načrtu. Samostojni demokrat Juraj Demeiro-vič, ki je za njimi debil besedo, je kritiziral zakonski načrt in očital vladi, da je odklonila nujnost za druge važne zakone, za ta zakon pa si je dala izglasovati nujnost. V svojem dolgem govoru se je ibavil z uradniškim vprašanjem v Hrvatski in Sloveniji. Današnji mačrt naziva Demetrovič »obznano« nad uradniki. Pravosodni ministrer ni navedel niti emega primera, s katerim bi dokazal, da budi v kaki diugi državi velja nestalnost uradsiištva. Gjuričič nato: V mnogih državah je tako. V Franciji pridobi uradnik pravico do pokojnine šele s 25 leti. Demetrovic: Prepričan sem, da v Angliji ni kaj takega. Le pri nas je mogoče, da se uradništvo preganja. Tu posežejo vmes radikali: Prilbičevič je dal v enem mesecu vreči na stotine družin na cesto. Vesenjak napram samostojnim demokratom: Nihče ni zagrešil takega nasilja kakor vi. Demetrovie: Naša preganjanja v ministrstvu za prosveto se niti primerjati p8 ,./*°TTs Pre»anPnji, ki jih je zagrešil ladic. Ugotavljam, da gospodje iz ljudske stranke vladni večini prav nič ne ugovarjajo, ko ta ukinja stalnost uradnikov. Vilder: To je jezuitska politika! Vesenjak protestira zaradi tega neparlamentarnega izraza. Demetrovič: Vsako preganjanje je ne-simpatično. Kobasica: Vi ste upokojili Snba Milovana Krbo. Demotrovič: Njega je upokojil Miša Trifunovič. Kobasica: Ne, temveč Priibičevič. Pre-ganjali s-te tudi gozdarje. Deinetrojic: Samo sreča je, da se razmere v naši državi drugače razvijajo. Kobasica: Vi ste tega krivi. Demotrovič: Če je cinizem na svetu, Potem je to izjava g. Štefana Kobasice. Rimski jezuitizem je v primeri z radikal-nini jezuitizmom »srnam«. Za Demetrovičeni je govoril Ljuba Jo-W je rekel: inistri, ki so bili dolžini brigati se za oiganizacijo državne službe, niso ali nič e a ali pa so prav slabo delali. To je pravosodni minister v svoje nagovoru in v pismeni motivaciji prav obširno prapi-sal. Popolnoma se strinjam s prejšnjimi govorniki, ki sc rekli, da se pod besedo »redukcija državnega uradništva« skriva čisto nekaj drugega. Poleg dobrega namena je tu tudi namen, da se odstranijo iz državne službe uradniki, ki so na poti članom vlade ali pa onim gospodom zaiuo napačno, je napačno in s tem treba nehati in obveljati sme samo to, kar je praksa dokazala kot dobro. Gospodarski svet bo tudi ta priucip uveljavil in zato treba, da debi tudi Jugoslavija svoj zakoniti gospodarski parlament. poslancem, ki brez poslušnega državnega uradnika v svojem kraju ne bi mogli pršiti do 'mandatov. Naše veliko izlo je, da pri nas ni politične odgovornosti. Minister tu lahko upropasti celo stranko s svojim delovanjem; samo da ima svoj položaj v stranki ali v parlamentu, pa je siguren. Čudil sem se takrat, ko se je delal sedanji uradniški zakon, kako so bili vanj z več strani vrinjeni amandmani, o k a-teriii v zakonodajnem odboru ni bilo nič slišati. Ta zakon je bil potem v tej obliki kar na »juriš« izglasovan in vsi amandmani sprejeti. Pravijo, da mora v teh treh letih provizoriija biti predložen in sprejet zakon o centralni upravi. To pa je popolnoma neodvisno od današnjega predloga. Saj je to isti zakon o centralni upravi, ki je bil leta 1922. umaknjen iz zakonodajnega odbora. Ko se je odbor sestal, ni bil noben član vlade navzoč.! Gjuričič: Vi ste bili takrat z nami. Ljuba Jovanovič: To je res. Če hočete biti odkritosrčni, boste potrdili, da sem bil v klubu vedno proti temu. Še nekaj izgovorov je, s katerimi se hoče nestalnost uradnikov opravičiti. Doseči se hoče s tem, da bi imeli še .tri leta sejem za uradništvo. Zakonski načrt, ki je na dnevnem redu je neustaven in protiustaven. Če bi bil gospod pravosodni minister predsednik, bi ga prosil, j dajta zakonski načrt umakne. Zakonski načrt je nasproten z ustavo. Gjuričič: Ni. Jovanovič: Največ tri leta so smela biti uradniška mesta nestalna. Gjuričič: Toda ta rok se lahko podaljša. Jovanovič: Prosim g. minister, v členu 108 ustave je jasno rečeno: Uradnik, k’ mu je z, zakonom zagotovljena stalnost, ne more proti svoji volji biti odpuščen brez razsodbe kazenskega ali disciplinarnega sodišča. Jasno je, da se je v dobi treh let lahko izvršila revizija uradni-štva. Ko je ta rok potekel, je ta pravica revizije prenehala tako za narodno skupščino kot ?a ministre. To je bilo določeno z ustave in vi nimate več take pravice. Zato glasujte, kakor hočete! Ali predno glasujete preti naši ustavi, bi bilo potrebno, da vprašate svojo vest in da se spomnite kaj ste prisegli. Cirkovič: Vas ne bomo vprašali. Jovanovič: Kdo ve, gospod Cirkovič! Mnogi so me že vprašali, ki so prej mislili, da me ne ibodo nikdar več nič ypra-šali. Vi lahko glasujete proti prisegi in proti ustavi. Nekaj pa jih je, ki tega ne smejo, ker so odgovorni. Gospodje ministri tega zakona ne bi smeli podpisati, ker po ustavi in po zakonu o ministrski odgovornosti odgovarjajo za vsako kršitev ustave. To jasno določa čl. 136 ustave v zvezi s členoma 106 in 108. Zadnjič apeliram na zavest o pravičnosti in prosim gospode ministre, da ta zakon umaknejo. Za tein je minister Gjuričič še na kratko odgovarjal na izvajanja Ljube Jovanoviča, ta pa je dal nato še nekatera osebna pojasnila. Govorilo je potem še o spremljevalnem predlogu dr. Poliča, ki pa je bil odklonjen. Sledilo je glasovanje v načelu in v podrobnostih. Pri končnem glasovanju je zakon sprejet s 120 proti 88 glasovom. Seja je bila nato ob pol 9. končana in naslednja napovedana za danes ob pol 11. Na seji v petek bodo prišle kot prva točka na dnevni red konvencije z Italijo. Bolgarija in Jugoslavija. BOLGARSKI ZUNANJI MINISTER BUROV V BEOGRADU. Beograd, 24. jun. Včeraj popoldne ob pol 3. je prispel v Beograd bolgarski zunanji minister Burov. On se vrača iz Ženeve s celokupno bolgarsko delegacijo. Ob pol 5. je Burova sprejel v avdienci dr. Ninčič. Ta konferenca je trajala dolgo časa. V poslaništvu je ostal do pol 5. Malo pred 5. je Burov cdšel na dvor in se vpi-eal v dvorno knjigo, nato pa se je odpeljal v predsedništvo vlade. Ta čas pa je bil Uzunovic ravno na dvoru, zato se Burov z njim ni mogel sestati, temveč je odšel v zunanje ministrstvo. Ob 5.10 so se začeli službeni razgovori med Burovom in dr. Ninčičem. Po odhodu iz zunanjega ministrstva je Burov napovedal za pol 8. uro sestanek z novinarji. Ob 8. je priredil bolgarski poslanik Vakarelski večerjo, ki so se je udeležili med drugim tudi nekateri višji uradniki zunanjega ministnstva in nekateri tuji zastopniki. Ob pol 12. ponoči je Burov zapustil Beograd. IZJAVA BUROVA. Beograd, 24. junija. Burov je po sestanku z dr. Ninčičem izjavil novinarjem, da je prišel v Beograd zato, da se razgovori z dr. Ninčičem o skupnih zadevah in o položaju. Ugotoviti je bilo pri tem treba, da bi se politika obeh držav enako doumevala in da bi se navzlic vsem nespcTazumljenjem polagoma delalo lojalno in odkrito za zbliža nje med obema državama. »Po razgovoru z dr. Ninčičem sem prišel do zaključka,« pravi Burov, »da ni nebone resne .zapreke za tako politiko, ki bi enako ustrezala interesom obeh držav. Seveda so bili dogodki, ki so zapustili slabe vtise in slabe apomine. Toda naloga odgovornih političnih krogov ni, da rujejo, temveč da delajo-za ‘"bi i žanje. Zelo sem zadovoljen s svojim potovanjem po Evropi. Bolgarska vlada je vse storila, da olajša usodo beguncev in jim omogoči vrnitev. Politika države se ne vodi z uličnimi manifestacijami niti z začasnimi impresijami. VEST »SL. N.« 0 BLIŽNJUVL^DUPRP ČISTO IZMIŠLJENA. Beograd, 24. jun. Državni podtajnik dr. Bernar je dementiral vest zagrebških »Novosti« od 23. t. m. glede svoje izjave v Vukovaru. On o teh stvareh ni nikoli govoril. Ta vest je navadna laž in politično podtikanje, za katero pravi, da ne ve, komu in čemu naj koristi. NOVA FRANCOSKA VLADA SESTAV LJENA. (Pariz, 24. junija. Briand je definitivno sestavil vlado. Službeno je bila objavljena naslednja lista ministrov: ministrski predsednik in zunanji minister: Briand, finančni minister Caillaux, minister za pravosodje Lavalle, notranja dela: Du-rand, vojska: Guillaumat, mornarica: Leygues, trgovina: Chapsal, presveta: Nogaro, kolonije: Perrier, javna dela: Daniel - Vincent, delo: Durafonr, poljedelstvo: Buiet, pokojnine Jourdain. Sinoči ob 10. se je kabinet sestal k prvi seji. Nato je Briand novo vlado predstavil predsedniku Doumergueu. VELIKE NAMERE CAILLAUXA. Pariz, 24. junija. Caillaux je izjavil, da eamo tedaj prevzame ministrstvo za fi-nanco, če ministrstva za vojsko, mornarico ,notranja dela, trgovino in javna dela zasedejo osebe in politiki iz njegove najbližje okolice. Svojo željo je motiviral s tern, da misli za sanacijo franka začeti s takimi ukrepi, ki bodo bržkone izzvali stavke in nemire v Franciji. tunske konvencije. ,Nettunske konvencije ,ki so sedaj prišle pred odločilni forum, t. j. narodno skupščino, so zagrabile vsaj mladino, našo akademsko mladino, da se je oglasila v protest. Ne bomo se danes spuščali v podrobnosti, ki nas v teh konvencijah neprijetno zadevajo in zapostavljajo Italiji; oglejmo si pa v zvezi s teni vprašanjem našo politično situacijo, ki nam pri pogajanjih s sosedi brez dvoma ne more koristiti. Pregled slabosti more le pripomoči ostreji usmeritvi političnega gledanja na drugo boljšo pol. Ni dvoma, da je sovisiost vseh držav po vojni na vseh mogočih poljih neprimerno močna: vprašanja, ki so bila pred svetovnim konfliktom čisto domača in niso dražila nikogar čez državno mejo, so danes lahko vsak čas vzrok mednarodnim Sprožitvam — predvsem pa so zadobila odločilno važnost gospodarska vprašanja, kar je v splošnih krizah vseh stanov po celem svetu popotaoma naravno. Da ,padajo pri tem odločujoče na tehtnico velike države, je jasno. Interesi velesil, ki se križajo pri petrolejskih, premogovnih in drugih koncesijah, ko-lonijalna vprašanja, privilegiji, ki si jih glede vlade nad svetovnimi morji lasti na ladijski promet navezana Anglija, vsemu temu so koristi malih držav podrejene. Zato pa zahteva čas baš v teh malih državah izrednih duhov, ki naj vodijo krmilo med viharji svetovnih konfliktov. Izrednih duhov in naglasimo takoj: izredne koncentracije narodne in državne moti. Vsak čas se lahko pojavi neki problem, ki nas na videz niti najmanj ne zadeva, šele pozneje se zavemo, da smo pravi moment zamudili, ko je bilo treba s problemom računati tudi nam in se na vSe unogoče pripraviti. Kar je šlo mimo nas med Anglijo ,Francijo, Italijo, Grčijo in Turčijo, vse to je našo politično nezavedno javnost i-avadno puščalo hladno in vendar smo bili baš mi pri raznih transakcijah velesil neprijetno dotaknjeni, naij omenimo n. pr. albansko vprašanje, ki se je v tako kratkem času zasukalo v nan< neprijazno smer. Saj bo Italija kaj kmalu na albanskih tleh absolutno gospodarila na temelju klavzul, ki jih je zahtevala za 50 milijonov posojila, ki ga je takorekoč usilila albanskemu diktatorju Ahmedu Zogi, dasi se je horendnim pogojem in. pr. 6 mili j eno v zlatih frankov na leto bo šlo samo za plačevanje obresti) upiral celo ponižni Ahmedu pod petami ležeči albanski parlament. l>nugi tak problem, ki ponienja zia nae nevaren oblak na daljnjem obzorju, je ureditev Maroka. Poa Gibraltarjem kakor ob Suezu in na sredozemskem morju se bijejo interesi Anglije Spansije, Francije in Italije. Predvsem je danes po udaji Abd el Krima interesirana Anglija na tem, da se Francija m Španija ne okrepita preveč im zato s tajnimi agenti podpihuje Italijo ,da zahteva tudi ona svoj delež v Afriki. »Daiily Tele-graph« in »SVcstmAnstcr Gazette«, da citiramo samo ta dva velika britanska organa, pišeta lireiktno, da se je mednarodna situacija s pokoritvijo Rifamcev bistveno iapre-menila in svetujeta Italiji, naj zahteva sestanek nove aigeciraške konference za preureditev tangerskega statuta, kajti pomoč Anglije, da je Italiji v tem vprašanju zagotovljena. Jasno je, da je fašistična Italija pripravljena zagrabiti za vsako imperialistično priložnost. Afriški in sredozemski problem pa sta tako eminentno važna za ohranitev angleške moči med Gibraltarjem in Egiptom, da ni dvoma o tem, da bo London pustil Riimu prosie roke v raznih drugih vprašanjih, da bo Italijo pri dosegi za Anglijo nevažnih ciljev celo podpiral in da bo diktator Mussolini tako priliko tudi temeljito izrabil. V tej situaciji pa je baš naša država v sedanjih prilikah za Anglijo gotovo quan-tite negligeable v primeri z Italijo. Ponavljamo: v sedanjih razmerah. Kajti sicer je naš teritorij tudi za velesile- važen piag pred Vzhodom in smotrena politika in narodova enodušnost bi si zadobila rešpekt ■tudi pred velikim svetovnim forumom. Toda kaj je pri nas v teh velikih momentih? Razcepljenost močnih strank, neudeleževanje ja-, kih grup pri državnem krmilu, malenkostno | pričkanje o komarskih vprašanjih, uničava-i nje moralične hrbtenic« pri uradniškem aparatu z načrti, kako naj se jim ohrani stališče socijalne parij-; še nadalje, neiaplačevanje obveznosti, že davno zapadlih itd. V tem usodnem času se nam zdi potrebno zopet zaklicati tudi na naših domačih slovenskih tleh vsem pravim zastopnikom ljudstva: zganite se, stopite na poziaije, ki 90 v nevarnosti! Nettunske konvencije b«do sicer šele začetek dolgega ponižanja. Ce se pa abere prava ljudska moč v obrambo svojih pravic v s motreni državni reprezentanci, drugega Nettuma ne bomo doživeli več. Naša politika Nikdar ni bila ponosna in plodovita naša politika, razven če izvzamemo veliko dobo narodnega probujenja. Ziato je 'bil tudi sloves naše politike — dostaviti maramo: strankarske politike, ker druge sploh nismo imeli — nikdar v javnosti dober. Nasprotno, od leta do leta je bila naša politika na slabšem glasu, dokler si ni priborila onega pridevka, ki ga iz ozirov dostojnosti nočemo rabiti. Pa če je bil sloves naše politike že od nekdaj slab, potem moramo reči, da še nikdar ni bil tako slab, ko dandanes. In po pravici! Par drastičnih primerov iz naše politike in par zgovornih dokazov, kako naše stranike pojmujejo svojo dolžnost. »Premaganci«: in »zmagovalci«:. Na seji okrožnega odbora »Slovenske kmetske stranke« za štajersko je imel obširen programa Učni govor g. Albin Prepeluh. Uivo-doma je poudarjal, da se je takoj v začetku razdelilo državljane v dve kategoriji, v premagance im zmagovalce. Drastičen primer, k alko daleč je segalo to razlikovanje je nato podal dr. Drago Marušič, ko je dejal: lov. Prepeluh vam je govoril o usodepolm mentaliteti zmagovalcev napram premagancem. V repa raci jski sekciji naše delegacje na mirovni konferenci je stavil na neki plenarni seji 1. 1919 Velizar Jankovič predlog, da se naloži vojna odškodnina ne samo Nemčiji, Avstriji in Madjaratei, temveč tudi vsem pokrajinam, ki 80 pred vojno bile del nvstro-ogrske monarhije, torej tudi Slovencem, Hrvatom, Bosancem, Vojvodincem itd. utemeljujoč ta svoj predlog s tem, da bo na to način vsota reparacij večja in da bo vsled tega tudi delež Srbije večji. Ta predlog je že iz finančnega stališča največja glupost, ki dela malo časti bivšemu finančnemu ministru, ki je menda prezrl, da bi teoretično 'bil sicer • delež Srbije na vojni odškodnini večji, dai bi pa od tega večjega deleža samo 5/6 kolikor znaša kvota naše države, ostalo doma, 9o/» pa bi si od tega razdelili Italijani, Francozi itd. Iz državnega stališča in iz etalis&i enako-pravnosti državljanov naše države pa je ta predlog naravnost veleizdaja. Zdi se, daj la ko nazirnnje bito vodilno sfcoai vso dolbo od prevrata sem in da nas še vedno smatrajo y.a državljane drugega in tretjega reda, za ko-lonijo, katera se mora izkoriščevati.- Komentar k temu si naj napiše slovenski d < ivk opla 5ev a lec! Doslednost v politiki. Pred kratkim smo objavili članek g dr. Kukovca. Med drugim je dejal g. dr. Kukovec 'V svojem članku tudi sledeče. »Tudi glavni direktor ki-.ukeua oraaua v državi — lJUDljaiibKega >Jutra^ •— g dr. Kramer ni mogel ošabno nič ugovarjfUi mojemu stališču da moramo mi slovenski demokrati pozdiaviti < preo.kret), čeprav ni smatral za vredno, < ponatisne imenovani moj Članek, ki je tal; izšel v nevtralnem iObzoru«, pač pa mi je pisal pismo, v katerem pravi, da je treba počakati do konca 1. 1925, češ da bo teren za Slovence takrat ugodnejši, na vsak način pa, da je treba dosedanje napeto razmerje na-nrani g Radiču polagoma likvidirati. On, dr. Kramer, da si bo prizadeval, da naši 6awo-uisi v osebnem oziru ublaie ton napram g. Radiču, jaz pa da naj spoznam, da sem Hrva le prezgodaj pozdravil ter zato on tud, m ponatisnil članka dr. P|Vf'a- Kramer Vem, da niti g. Pvvko niti g. dr. Kramer ne bosta zadovoljna, da to pišem, toda jaz sem miren, ker ni zanja nobena sramota, da sta tako pisala — čeprav se prerokovanje g. dr. Kramerja, ni popolnoma izpolnilo.c iNa ta članek dr. Kukovca 'je seveda »Jutro« molčalo. Vsaj je premoMSanje neprijetnih stvari edina doslednost naše politike. Konstatiramo le, da je časopisje SDS tako zelo »ublažilo ton napram g. Radiču«, da je bil ta ob svojem prvem .prihodu v Ljubljano^ solidarno izžvižgan in pristašev SLS in SDS, kar pa 'je še drugih 9tvari v tej dr. Kukovčevi izjavi, o tem naj zaenkrat sodi bralec sam. Falzilikatorska debata. Dr. Žerjav je pisal dr. Ninčiču pismo, da naj premesti uradnika, ker je klerikalec. Konstatiramo, da je navedel dr. Žerjav to ■kot edin greh uradnika in konstatiramo, da je to dr. Niničiču zadostovalo, da je uradnika tudi v resnici premestil. (Kar piše včeaj »Jutro« o grehiih uradnika, ki da jih bo razkrilo je samo poskus olepševanja, s tem pa tudi priznanja lastnega greha.) Koncem dr. Žerjavovega pisma pa je bil pasus, za katerega nihče v Sloveniji z vso gotovostje ne ve, kako se je glasil, pa čeprav je bilo objavljeno (besedilo pisma v »Slovencu« m nato še faksimile v »Jutru«. »Jutro« namreč pravi, da ie falzifikat »Slovenčevo« besedilo, dočun pravi »Slovenec«, da je »Jutrov« faksimile falzifikat. . . , Trditev stoji proti trditvi m da hi luep-keje stala, se jo od obeh strani podpira s psovkami in v stran »merečimi filozofijami. Da bi pa prišla stvar pred sodišče in da t»i se debata čisto razčistila, to ne. Jasnosti menda naša strankarska politika ne ljubi. In tudi to je ne ženira, če pade na vso slovensko javnost sramota, da si smejo aktivni pol': • tiki medsebojno očitati lažnivost, ne da bi jih lastne stranke prisilile k tožbi. Naše stranke in zunanja politika. Kot prvi smo poudarili na skupne interese, ki nas vežejo z Nemci. In poudarili smo dalje, da nujno zahteva interes bratov tam preko, da se naša in nemška zunanja P°l1' tika vsaj v eni točki srečate. Obširno in v celi vrsti člankov smo ta s\oj predlog utemeljili, toda vse naše strankarsko časopisje je tudi ta naš predlog premoč čalo, ker je tako malenkostno, da vidi svoj namen v tem, da neprestano kadi samo svojim strankarskim generalom. Toda resnica vedno prodre vse zapreke m tako tudi v danem slučaju. Naša vedno večja odvisnost od Rima, ki je zlasti v zadnjem čaisu dosegla višek, je odprla ljudem oči, toda šele na pol. In tako čitamo v zadnju »Or-juni« tudi sledeče: i»Ako misli Italija dosledno nadaljevati '■ nettunsko politiko in izsiljevati še vedno nove jugoslovenske Canosse, potem naj bo prepričana, da bomo končno prisiljeni P™*1? cati na pomoč makar pruskega žandarma, ki ga v Italiji po Caporetu prav dobro poznajo. V tem slučaju pa bo Boka Kotorska zopet sedež noniŠkili podmornic, ki bodo vzajemno l našimi junaki ie poskrbele, da bodo we silne pridobitve Italije temeljito domonti- ra?7 ekstrema v ekstrem! Tako se pri nas reSuie politika in tako je mogoče, da se na-t,,,li lika corostasnoat, kakor je gi<»-P' ? L Boka Kotorska sedež nemških temveč z ozirom na isti interes se samo sklene pakt. Pa ne dovolj! V isti številki in na iisti strani pa se zgraža »Orjuna«, da se je nemškim Kočevarjem dovolilo, da smejo rabiti v občevanju z uradi — toda samo, če ne znajo slovensko — tudi nemški .jezik. In sedaj bi hoteli vedeti, kako naj nastane zavezništvo med Nemci in nami, obenem pa ■nočemo rešiti manjšinskega vprašanja in dati manjšinam to, kar jim gre! Še slabša pa je »zunanja« politika naših strank, ker te sploh ni. In tako vidimo: Ko so bili samostojni demokrati v vladi, so se začele izdelovati nettunske konvencije. In ne en slovenski samostojni demokrat se ni uprl. Izdelane so bile te konvencije pod vlado Da-vidoviča in ne en pristaš SLS se ni uprl. Sedaj pa jih bo izglasovala vlada RR in sa-mostojini demokrati ko pristaši SLS ne morejo dovolj poudariti svoje ogorčenosti! To je ,»zunanja« politika naših strank! Naše stranke in mladina. Ne bomo govorili o kupovanju duš, v čemur se sicer najsramotnejše kažejo odnosa ji strank do mladine. Poudarili bi le komentar k zadnjim dogodkom. Brez dvoma je, da je bilo potrebno, da se proti sprejemu nettunskih konvencij izreče tudi Ljubljana. Ker stranke tega protesta ne spravijo skupaj, ga je podala mlad.ina. Storila je to iz ideali/ima, a .bila zato prav neidealno nagrajena. Padali so po mladini pendreki, kakor bi se demonstracije vršile v Italiji. In sedaj vprašamo: Katera stranka je nastopila v zaščito mladine? Kje so bili politiki, ko so padali pendreki? Ali naj že mladina spozna, da je večno osamljen tisti, ki se bori za pravice naroda? * iDosti o bilanci naših strank. Brez načel in brez ponosa je politika naših strank in velika je saimo v medsebojni intrigi, v medsebojnem boju in v pretirani samohvali. Zato pa je tudi položaj našega naroda na vsej črti stalno slabši. Politične vesti. = »Slovenec« pravi še vedno, da SLS ni venska stranka in pri tem ima drzno lice, da ignorira v »Slovencu« Objavljen Hohnječev članek in očita nam, da nismo podali za svojo trditev nobenega dokaza. Če »Slovencu« ne zadostuje dr. Hohnječev članek, potem naj prečita še svoja in naša izvajanja o papeževi okrožnici »Christus rex« in če mu niti to ne zadostuje, potem se naj spomni, kako je vedno pisal o volitvah o SLS in o drugih strankah. Je v resnici že smešno dokazovati, da je črno črno in to bi delali, če bi še nadalje dokazovali, da je SLS verska stranka. Ali naj pričnemo z objavo resolucij, katoliških shodov ali naj pričnemo z razpravami o sestavi vodstva SLS' in drugih notranjih vprašanjih SLS? In končno, če ni SLS verska stranka, kakšna stranka pa je? — In dalje pravi »Slovenec«, da je jedro naših člankov na cisto napačnih predpostavkah in zato tudi ničevo Naj »Slovenec« navede vse te napačne predpostavke, ne pa samo globokoumno >koneta‘tira« nekaj, kar še nikdar dokazal ni. Konstatirajo pa se samo dokazane »tvari. Končno pa še nekaj: Ce si kdo drzne staviti naše članke v isto vrsto z denunciantstami članki, potem je to nesramnost ini konee-h takšnimi očitki, kakor je denunciant se po šten list ne igra, temveč dobro premisli, pm no tak zraz rabi. Zato naj »Slovenec« kot ka taliaki list upošteva zapoved katekizma m storjeno napako popravi, ne pa, da se h!*• ‘ je konstaiira. Od 20. decembra do .dane8,denv0-v 90 mesecih so vladali slovenski ®jeg^,ev ia krati 50 mesecev, pueljevci a . SLS 21 in pol meseca. nf odgovorna za »11. Slovenc^ vid*, da SU današnjo b®^°x'evilk se vidi samo to, da so slovenir^deesa:iii najbolj odgovorni, da na ie tudi SLS odgovorna za 21 in pol meseca .vlade. Pri teni pa je treba poudariti še to da je bila SLS na vladi ravno v začetku, ko so se položili vsi temelji centralizma. Zato mislimo, da je najbolje, če SLS debato o krivdi in odgovornosti kar lopo konca te prizna, da je ona ravno tako sokriva, smo pač bili vsi Slovenci ob P1'®?1*' : to cela desorganiTiirani in ^esorientirnn'upa, treba najprej priznati in potom ) in Jutru«, ki ima več naročnikov ko pnatašev. Kratke vesti. Grško - ruska trgovinska pogodba je pai silirana in bo v kratkem podpisana. Na tajnem konsistoriju sta bila imenovan* dva nova kardinala. Jugosloveni zopet nife° dobili nobenega. Angleški rudarji bi po izjavi tajni** Cooka pristali preje na znižanje plač, ko P na podaljšanje delovne dobe. ^ Nemške državne železnice so nared* ^ I. oktobra 1924 do 31. (Iiscembra 1-^ ne ilijonov zlatih mark čistega^ dobi ‘ dosti manj kakor znaša ves na5 prora««^ Jtiss mK^oZlaCSfe. Akcijski kaipital nem-gkfh delniških družb je ®*l k“ce[! 1995 ig milijard zlatih mark, dočim j šal 1. 1909 le 14.7 milijard. V Ameriki je osnovana delniška druzD »First Federal Foreign Trust ' z 10 dolarjev kapitala. Družba bo dajala jila zlasti nemškim mestom. — Prosveta. V *«trtek dne t- čer mi hoteli Union dr. Božidar Sir«: ^^nXahTova žrtev, jj-g ima pravzaprav tri dele in ,0 po psihi ^ ki nastopajo v njem m pa rxi v^b^s,irjev Prvi del nam slika veselo življenj« P^anem in pastaric, njehovo zabavo po ,n0Utev dnevnem delu ter iskreno vecorno Bo„ pred počitkom. V drugem delu p - jf/aka-oče Abrahama, da žrtvuje sina ‘oare 'n Težka je slutnja Abrahamove Je e ■ ^ ffl0. neizmerna je bolest očeta delu n»' ra slediti božjemu pozivu. V ■ I- in po- gradi Bog oče Abrahamovo uda w-^ ^ slušnost; nepapimo veselje ^ i nje- ga v Abrahamovi družini m med v se govimi podložniki, ki v kon' ^(inčejo olil ni zahvali Bogu vsemogočnem nastopi pri torij. Poleg matičnega ‘ , nrkester- ‘ delu šest solistov 1« P0!10'' . ) poseb«0 koncert Glasbene Matu=e or^u !•«- V vnanje udeležnike, ki ic v Mati*«1 Lljubljano. Predprodaja ' f«1 knjigarni. ije, ua priueuiu 1 vnes. In to po orientacije, v kateri smo še kot naj- krivdi strank ter po krivdi SU, močnejše stranke, še p°s .e; kadar je na - Seja g^upi^a važna točka, se seja ; dnevnetm redu posebno zamudo. Tako skuipščane |r.l{nlmilHanje za sejo pa je bilo tudi včerajanja .|‘i.ško na9tr0jeuje gkupšč«,ne °!lr°nlveliko Minister Simonovič je pred-»«ini zakonski načrt, s katerim se ozaljša š precejšnjimi izpremem-bann sta-llovanjski zakon. Dasi niso te izpremembe v vsakem oziru zadovoljive, je bila priznana mvnost pre*lloga po kratki utemeljitvi ministra Simonoviča brez debate. — Nato je pre< - onevne veso »JUTROVSKAc KRITIKA. V »Jutru« z dne 22. junija je zapisal >Ju-trov< kritik g. Fr. G.(ovekar) o Mozartovi »Figarovi ženitvi« tudi to-le: »Mozart je premagal svoje nasprotnike prav z njihovim orožjem: prevzel je duh, stil. in značaj takrat modnih italijanskih oper ter se je naslonil na Rossinijevega m «Brrvca seviljskega« z uprav frapantno kongeniakiostjo. V seriozni umetnosti glasbene fakture ga je celo daleko nad-krilil, žal, da nvu je nudil da Ponie nekoliko dolgovezen libret, zakaj Brivec je glede besedila toliko srečnejši, v kolikor je krajši, zgoščenejši. Da je Mozart hotoma imitiral Rossinija in napisal s >Figarovo ženitvijo« nadaljevanje Brivca seviljskega, sliši pač vsakdo takoj iz početnih akordov pred-_ igre, iz raznih prevzetih, originalno obdelanih motivov in zopet iz zaključnici akordov v okrkestru, iz katerega se neprestano oglaša objestni Rossinijev humor. Osebe so večinoma iste v obeli operah, novi osebi sta le še hišna iSu-zana in paž Kerubin.« "a ta ženialen kvač kratek komentar: R'^sLuijev >Brivec seviljski«, na katerega prvi* >Mozart kongenialno naslonil«, je bil niatnoUprraorijei1 '• 1816’ Mozartova skonge-1. 178« gonjena »Figarova svatba« pa že ,še pik^6i 30 lot Prcie- Rossini “STtiše Pa ie to’ da se Je rodl1 Mozart ra il ruaria 1792’ nani »naslonjeni U-P. mS* £ *« 3 de««mbr* 17*1. . v{ pouk. javnosti ~ Dvorno žalovanie Povodom smrti grške Kra l;ice-ii.u tere Olge^e odrejeno 21 dnevno dvorno žalovanje. , . . — Tetelonska mi«erjj« postaja v mdnjem «»tt zopet vedno veija. Vemo sicer, da služba telefonistk n: lahka in zato bi spregledali tudi niareikak nadostatek. Toda doživeli smo Judi slučaje, ki jih moramo pripisati na rovaš slabe volje. Tako se naši pogovori neverjetno dostikrat prekinejo, da o vseh drugih nedostatkih sploh ne govorimo. Pričakujemo zato, da bo ljubljansko poštno ravnateljstvo napravilo red, da se nam ne bo treba vec pritoževati in se opelirati na višjo inštanoo. — Odmev protiitalijanskih demonstracij v Zagrebu. Predvčerajšnjim je prišla k namestniku šefa zagrebške policije deputacija akademikov, ki je zahtevala, da naj se dijaki, ki bili radi nedeljsikih protiital. demonstracij aretirani, izpuste. Zahteva je bila odklonjena z motivacijo, da je bila večina dijakov obsojena itak samo na 3 dni zapora, tako da feš®nigjjjaaea naslednjega dne že poteikla. žili m." se zoper kazen niso prito- I H ^ Pritožili zopen* to, da so jih hoteli daktdoekopirati. V Zagrebu imajo namreč za poštenega državljana skrajno žaljiv predpis, da mora biti vsak policijski kaznjenec brez izjeme daktilofckopiran, ne glede na to, kaj je zagrešil. Pritožbi dijakov proti d:\ktilo3kopiranju je policija izjemoma ugodila. Policija je končno zagroziila, da bo postopala v slučaju ponovnih podobnih demonstracij s še večjo strogostjo ter Ibo Ikaz-novala politične demonstrante z veliko daljšimi zapornimi kaznimi. To je vplivalo na akademično mladino, kot se zdi, pomirjevalno, nemiri se niso ponovili. — Iluminacija __ Blejskega jezera. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos na predvečer Vidovdana v nedeljo 27. t. m. slavnostna razsvetljava na blejskem jezeru. Ob devetih zvečer zagrme na pečini blejskega gradu topiči, da dajo z nebroj lampioni okrašenim ladjim znamenje za odhod. Z vseh strani temnega jezera se pomičejo male lučice ob zvokih 'ojaske godbe proti otoku, da se zberejo pred Kraljevim dvorcem Suvoborom, kjer zadoni v pozdrav kraljevim gostom veličastna 5 Bože pravde«. V fantastičnih barvah zažari v ozadju blejski grad v modrordečem bengaličnem ognju. Sredi temnih valov ti prikaže bajna razsvetljava blejski otok. Ilkratu zažare kresovi na Osojnici, Straži, Višcah, nad kolodvorom, na vseh straneh. Ukanje, petje, godba in grmenje topičev odmeva od vseh strani tisočkrat ob jezerskih bregovih, oživelih od množice ljudstva. — Ker pade letos Vidov-dan ravno v sredino dveh praznikov, je pričakovati nebroj gostov iz širne Slovenije. Zlasti prihite na Bled tudi Zagrebčani. da si rezervirajo čolne firfok™^ Se..V V8eh ‘adjiščih na željo ze okrašeni s cvetjem in lampioni. Kdor si žeti rezervirati sobo. naj se pravočasno obrne na hotele ali zdraviliščo komisijo-nii /w ®rani otvoritve letošnjega velesej-i ''"oritev VI. mednarodnega vzorčnega Jlesejma v Ljubljani se vrši v sbboto dne t. m. ob pol 10. predpoldne. Po pazd ra v-nih govorih otvori prisotni gospod minister velesejem, nakar se vrši ogled razstavnega blaga v prvih dveh paviljonih E in F. Nato se vrši otvoritev in ogled kulturno zgodovinske razstave »Slovenska žena in Higijendke razstave (paviljon K in L). Po ogledu teh dveh zantalivih razstav se nadaljuje obhod v paviljonu Č. S. R., paviljonih G, H, J, nakar se jioseti razstavljalce, ki razstavijo na problem. Velesejmske blagajne se odpro ob pol 11. uri predpoldne, nakar je velesejm splošno dostopen vsemu občinstvu. . ~~ Kongres invalidov. Te dni se je vršil, ^nano, na Cetinju kongres Udruženja invalidov. Kongresa Se ie udeležilo 59 delega-Lv, ki s> zastopali 2o oblasti. Na kongresu »o padle ostre besede na adreso bivšega li-an*ieiga ministra Stojadinoviča, ki ga je ‘menoval predsenik udruženja polkovnik La-*arew6 ^prijatelja invalidov« in »demona in->aj idskega zakona«. Sprejeta je bila resolu-‘ja. v kateri invalidi ostro obsojajo brez-'snost kompetentnih faktorjev, ki je kriva, da njihov glavni odbor ni uspel v svojem 'j prizadevanju za dosego ciljev udruženja in v kateri obsojajo dalje sedanji invalidski zakon ter zahtevajo, da se ta zakon razveljavi in 'sprejme č-imprej nov invalidski zakon, ki bo zadovoljil njihove skromne zahteve. Resolucijo pošljejo invalidi vladi in Narodni skupščini. — Zagrebčani žele nočnega miru. Zagrebčani se umirjajo. Dočim so ljubili doslej toliko let hrupno nočno zabavo, zahtevajo sedaj mir. V zadnjem času, posebno odkar spe ljudje pri odp ri ih oknih, je dobi vala policija neprestano pritožbe radi nočnih koncertov po gostilniških vrtovih, kjer je svirala godba neumorne do zgodnjih jutranjih ur. Oniim, ki nimajo časa, oziroma denarja, da bi pili in poslušali godbo po cele noči, to ni bilo pov";eei. V?led tega so prihajale na policijsko ravnateljstvo dan na dan pritožbe zoper nočne koncerte. Zato je hotela policija v prvem hipu nočno godbo po gostilniških vrtovih sploh prepovedati. To pa zopet gostilničarjem ni bilo povšeči. Ugovarjali so, da bi izg ibili s tem važen vir dohodkov, iz katerih plačujejo težke davke. Zato se je odločila policija za kompromis ter odredila, da smejo igrali godbe odslej na gostilniških vrtovih samo do polnoči, v zaprtih lokalih pa do ene po polnoči. V največjih kajvamah smejo trajati ob nedeljah in praznikih koncerti do dveh po polnoči. Na posebno prošnjo se policijska uia od slučaja do slučaja seveda 1 odailjša Za tri bare: »Apolo«, »Klub kabaret« in ;Pick bar« velja izjema od splošnih določb, v teh lokalih so dovoljeni penmanent- ,,0_k°E™ ^ViŠT-Uni ?o,U Tehniške srednje Sole r Ljubljani se je vršila pod pred- ; sedstvom g. direktorja Jožefa Reisnerja dne ; 19., 21. in 22. t. m. Dva učenca IV. letnika imata semestralni ponavljalni izpit; vsi ostali I so bili pripuščeni k ustni maturi in jim je l bila zrelost priznana soglasno, dvema z obliko. Imena abiturijentov: Bantan Bruno, Bauman Edvard, Cvar Andrej, Čok Herman, Engelsberger Stane, Glavaški Živa, Godler Andrej, Gerčar Viktor, Jerovec Leo, Kink Viktor, Kostanjevic Ladi, Luin Mirko, Mikuš Vlado, Neihsl Ivan, Oberstar Josip, Papov Jože (z odliko), Poljak Sava, Popovič Jovan, Ražem Albin, Rovšek Stanko, Soklič Julij, Stupica Maks (z odliko). 1— Neveljavnost izpričevala VIII. razreda za dosego III. uradniške kategorije. Z ozirom na to, da se v zadnjem času vrše po nekaterih osnovnih šoJah izpiti črez VIII. razred v svrho napredovanja v III. uradniško kategorijo, opozarja prosvetni inšpektor vse prizadete, na sledeči odlok tukajšnjega prosvetnega oddelka, P. br. 907 od 31. januarja 1926: Gospod pomočnik ministra prosvete je odredil z odlokom 0. N. br. 65899-25 dne 15. januarja 1926, da se izpremeni odlok ministra prosvete 0. N. br. 64352, z dne 22. novembra 1924, tako, da se glasi: Odpustno izpričevalo javnih trirazrednih meščanskih šol v Dalmaciji in v Sloveniji, ki ao obstojale do 31 oktobra 1925, je enakoveljavno izpriče-valu Čez četrti razred meščanskih šol in qd-eovaria izpričevalu »strokovne šole s predpisanim končnim izpitom« v zmislu zadnjega stavka člena 6. zakona o civ. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1925. Odlok ministra prosvete 0. N. br. 3896, od 30. januarja 1924, da je za razvrstitev po uradniškem zakonu do 31. oktobra 1924 dovršena osemrazredna osnovna šola v Sloveniji enakoveljavna dovršeni meščanski šoli, pa ostane nadalje v veljavi. Torej samo do 31. oktobra 1924 dovršeni VIII. razred osnovne sole ima z meščansko šolo enako vrednost. Kdor hoče doseči III. kategorijo, mora • meti IV. razred srednje šole ali oa meščanske šole. — Inšpekcijsko potovanje. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je odpotoval i.a inšpekcijsko potovanje v Skoplje. _— Upokojitev. Ravnatelj zagrebške železniške direkcije Mita Jovanovič in ravnatelj sutootiške žel. direkcije sta upokojena. Upokojitev jo v z-ezi z znanimi preiskavami v območju zagrebške in subotiške železniške direkcije. — Bolgarski »Junači« s« ne udeleže pra-skega vsesokolskcga zleta. Med češkoslovaško sokolsko zvezo in načelstvom zvene bolgarskih telovadnih društev je prišlo svoje-uasno po daljših pogajanjih do 'sporazuma, da se bodo bolgarski »Junači« vsesokolskega Zieta v I ragi udeležili. Sedaj je prejelo načelstvo bolgarskih telovadnih društev od Čeho-slovakov ponoven poziv za udeležbo. S tem so se čutili Bolgari razžaljene in sklenili so, da se zlela ne udeleže. — Osma mednarodna konferenca dela * Ženevi. Od 1. do 6. junija se je vršila v Ženevi osma konferenca Mednarodnega biroja dela. Pref-esalo se je predvsem slan je socialne zakonodaje, druga najvažnejša točka programa je bila ratificiranje in izvedba , enjenih konvencij. Naše delavstvo 6ta za-’ opala dr. Topalovič in Golinajer. . . • . "lija uvaža premog. Po uradnih po- J® ugotovljeno, da je znašal uvoz pre-\ Anglijo predprošli teden 120.000 ton, proSU teden pa 180.000 ton. To dejstvo vzbuja v angleških vladnih krogih precejšnjo vznemirjenje. Ministrski predsednik Baldvvin izjavlja, da nainerava vlada p odvzeti energično korake, c^a 6e rudarska stavka čimpre-je konca ter se tako prepreči vedno bolj imi-n en t na finančna kriza Angleške. — Na evharističnem kongresu v Chicagu je zasnovano vse v velikem slopu, prav po amerikansko. Število romarjev se ceni, kol smo že poročali, na 1 milijon. Za to množico je v Chicagu premalo katoliških cerkev, zato so (kili še protestanti svoje na razpolago. Za hišk so \2p0stavili 30 novih brzojavnih prog. Ker niso mogli prisostvovati vsi romarji veliki pontifikalni maši, so instalirali velik radiofonski aparat s 45 govorilniki, ki so omogočili tisočem, da so poslušali mašo iz daljave. — Železniška nesref* na Češkoslovaškem. Pri Sv. Martinu na Češkoslovaškem sta trči- li predvčerajšnjim neki osebni hi neki to- I vorni vlak. Pri tem je bik) 22 ose* poškodovanih. Ubit ni bul nihče. Nesrečo je povzročila napačno postavljena kretnica. — Princ WindischgTaetz zbolel? Poročajo, da se je zdravstveno stanje vodje madžarskih falzifikatorjev princa Windischgraetza tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v kaznilniško bolnico. — Samomor polkovnika. V Zagrebu je izvršil predvčerajšnjim samomor umirovljeni polkovnik Albert Zacconi. Skočil je \ Savo. V NEDELIO, DNE 27. ]UN1JA IGRALSKI DAN Ljubljana. 1— Akademske demonstrai-ije. Netlunske i.onvencije, ki so bile ravno sedaj ratificirane v ogromno škodo naše države, so vzbudile, kakor v javnosti, tako tudi v akademskih vrstah splošno ogorčenje. Ker je policija prepovedala protestni shod akademikov dne 22. t. m. v areni Narodnega doma, je sklical Svet slušateljev ljubljanske univerze včeraj zborovanje na univerzo ob 11 uri. Rektorat zborovanja ni dovolil, zato je predseduik Maček samo na kratko razložil stališče Sveta in akademske omladine do Nettunskih konvencij ler povdaril, da bo svet slušatelje" vtdn.) postopal v smislu celokupnih teženj akademske mladine, ki ne bo nikdar priznala teh za naš narod uničujočih, škodljivih in sramotnih pogodb. Mladina bo stremela za tem, da vcepi vsemu narodu krepko in nepremagljivo voljo, da stre vse suženjske pogodbe ter da stremi za odrešitev neosvobojenih bratov. Prečitane so bile brzojavke na notramega ministra, s protestom proti omejevanju akademske svobode, na narodno skupščino in na beograjsko akademsko omladino. Akademikom so se razdelile nabiralne pole, na katere bo mladina nabirala podpise občinstva kot prelest proti Nettuaskim konvencijam. Nadaljne •zborovanje se je radi prepovedi moralo na poziv sveta zaključiti in so se zborovalci mirno razšli. Včeraj ves dam so potruljirali po središču mesta močni policijski oddelki. V Šelenburgovi ulici je bil postavljen celo orožniški kordoh, v NVolfovi ulici pa je pa-trulirala na pr. kar sedem policistov močna četa. Kljub vsem varnostnim meram policije je včerajšnji dan potekel brez incidentov. 1'— Delo v‘trgovinah dne 27., 28. in 29. junija t. 1. Giremij trgovcev v Ljubljani objavlja, da bodo trgovine v nedeijo dne 27. in v ponedeljek na Vidov dan dne 28. t. m. celi dan zaprte, dočim so trgovine dne 29. v torek v dopoldanskih urah lahko odprte. 1— Tehnična srednja šola v Ljubljani priredi dne 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer v šolskem poslopju slavnostno akademijo. Akademija se vrši v proslavo 25 letnice otvoritve »Umetnoobrtne strokovne šole-, 15 letnice ustanovitve »Državne obrtne šole s: in 5 letnice današnjega naslova zavoda 'in prve mature na zavodu. V— Pevski zbor Glasbene Matice. Skupn i vaja za mešani zbor v petek 25. t. m. ob 20. uri v naši dvorani. Važno radi koncerta! — Odbor. 1 Zvezna tiskarna, last Jadranske podu-navske ibanke, Ise preseli, kot se poroča, v Beograd. Uslužbenci so dobili odpovedi. Svetišče modrosti, studenec sladkosti, zaklad pozabljenja, pomladi življenja odpre ti skrivaj sladki >Buddha čaj. Maribor. m— Trgovski gremij razglaša, da morajo biti na Vidov dan vsi poslovni lokali med slovesno službo božjo, to je: od pol 11. do 12. ure zaprti. ™ Cesta Sv. Miklavž—Hoče je bila v nedeljo popoldne slovesno otvorjena. Cesto je zgradil mariborski okrajni zastop. Kot ofici-jelni zastopniki pri otvoritvi so bili navzoči: niarib. župan dr. Leskovar; srezki poglavar dr. Poljanec; dekan Sagaj iz Hoč in več županov okoliških občin. Slovesno je otvoril cesto hoški dekan Sagaj. Ob tej priliki je bil v znak priznanja zaslug za zgradbo te ceste imenovan dr. Leskovar, kot vladni komisar častnim občanom peterih okoliških občin. Nova cesta je velikega lokalno-gosjjodarskega pomena. m— Na občnem zboru društva hišnih posestnikov je bil izvoljen ta-le odbor: Julius G laser, predsednik; dr. Pipuš, podpredsednik; Karl Nasko in ostali stari odborniki. Zborovanju je prisostvoval tudi g. Frelih iz Ljubljane, kot predsednik Saveza. Debata se jc vršila o interimnem stan. zakonu in novem davčnem zakonskem predlogu. Kongres zbornic. •Konferenca vseh zbornic kraljevine SHS, ki se vrši v Ljubljani dne 24. in 25. junija 1926, se otvori danes v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: 1. Otvoritev konference. 2. It redarstvo in narodno gospodarstvo. Uvodni referat prof. dr. Milana Todoroviča v imenu beogradske trgovske, industrijske in obrtne zbornice. 3. Pomorska uprava. Referat trgovsko - obrtniške zbornice v Splitu. 4. Naša zunanja politika in trgovinska politika v zvezi z interesi našega pomorstva. Referat trgovske in obrtniške zbornice v Dubrovniku. 5. Pospeševanje našega pomorstva. Referat trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. 6. Promert preko solunske luke. Referkt irgovsko-industrijske zbornic« kraljevine SHS v Solunu. 7. Predložitev resolucij UDELEŽENCI. Trgovska zbornica Beograd: Milutin Stanojevič, podpredsednik, Svetislav Marodič, glavni tajnik, Milan Lujanovič, član ; —m i —mii — —iHiMfi—T—M nun ii—iimi—n— w»^ic»-?t-iwx